ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA RAST PREBIVALSTVA V PREKMURJU PREGLED GIBANJA PREBIVALSTVA OD LETA 1869 DO LETA 1948 Prekmurje delimo geografsko v glavnem na dva dela. Na severu je prostrano Goričko, se- stoječe iz več ali manj enakomerno nizkih goric, nastalih v terciarni dobi; na jugu pa se do Mure širi obsežna ravan, ki je plod rečnega nasipanja v diluviju in aluviju. V tem nižinskem predelu ločimo še Ravensko, ki zavzema ozemlje med Soboto in Radgono, ter obsežnejše Dolinsko, ki se širi nekako od Sobote do Lendave. Že sama geografska karakteristika nam pove, da je na tem razmeroma nizkem svetu vodilna gospodarska panoga kmetijstvo. Povezava med gospodarskim stanjem in prebivalstvom prihaja tudi v Prekmurju značilno do izraza. Pri tem moramo upoštevati predvsem gospodarske vire v razmerju do števila prebivalstva. Prekmurje je gosto naseljena agrarna pokra- jina. Na Goričkem znaša gostota naseljenosti do 100, ponekod na Dolinskem pa celo preko 100 ljudi na kvadratni kilometer. Ker pomeni orna zemlja poglavitni življenjski vir, je razum- ljivo, da se tako visoka gostota naseljenosti odraža v resnem gospodarsko-socialnem pro- blemu — agrarni preobljudenosti. Lahko trdimo, da je agrarna preobljudenost postala aktualna že na pragu XX. stoletja, saj se je takrat začelo v največji meri izseljevanje iz Prekmurja. Eden izmed vzrokov, da se prebivalstvo šte- vilčno razvija, je predvsem prirodna rast, ki je odvisna od tega, čim večji je presežek rojstev nad smrtnimi primeri. Ge tega presežka sploh ni, prebivalstvo ne glede na eventualne migra- cije stagnira, če smrti prekašajo rojstva, pa nazaduje. Poleg prirodne rasti, ki je odraz različnih fizioloških, socialnih, moralnih, včasih tudi ver- skih vplivov, so bistvene važnosti pri naraščanju oziroma nazadovanju nekega prebivalstva pred- vsem migracije. Migracije, t. j. selitve prebival- stva lahko odvajajo pomemben del prirodnega prirastka z določenega ozemlja drugam. Ni torej nujno, da kažejo področja, kjer prevladuje pri prebivalstvu visok prirodni prirastek, tudi vi- soko dejansko rast oziroma kraji z nizkim pri- rodnim prirastkom tudi nizko dejansko rast. Vzroki za migracije so lahko različni. Najbolj pogost je še vedno ekonomski vzrok. V področ- jih, kjer rodna zemlja ne more preživljati vsega svojega prebivalstva, se najčešče javlja izselje- vanje. Ljudje se napotijo v tiste predele, ki imajo višek prirodnih virov in obetajo ugodno zaposlitev delovni sili. Posebno mnogo izseljen- cev so vselej dajale gosto obljudene agrarne dežele. Izseljevanje je tudi ena najznačilnejših oblik v populacijski sliki Prekmurja. Statistika nam nudi podroben pregled rasti prebivalstva po posameznih desetletjih ljud- skega štetja. Î 1311 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Statistični viri: A magyar szent korona orszâgainak 1910 évi âltalânos népszâmlalasa. Budapest 1913. Definitivni rezultati popisa stanovništva od 31. januar- ja 1921. Sarajevo 1932. Definitivni rezultati popisa stanovništva od 31. marta 1931. Beograd 1938. Prisotno prebivalstvo dne 15. marca 1948. Statistični urad Ljubljana. Iz tabele je razviden močan porast prebival- stva ob koncu XIX. stoletja, pojemanje rasti od leta 1900 naprej in končno vidnejše nazadovanje v novejšem času. Na tej osnovi ter tudi zaradi lažje preglednosti lahko delimo razvoj prek- murskega prebivalstva otl 1869 do 1948 na tri glavna obdobja. Prvo obdobje (1869—1900) je v znamenju stalnega naraščanja celotnega števila prebival- stva. Lahko trdimo, da je močan porast pred- vsem znak prirodne rasti, saj o kakršnem koli pomembnem doseljevanju za to obdobje ni ohranjenih nobenih sledov. V teku treh deset- letij se je število prebivalstva dvignilo za 35,7 »/o. Posebno značilna je primerjava, ki nam kaže, da so celo v letu 1948 našteli v Prekmurju ne- kaj manj prisotnega prebivalstva kakor 1. 1900. Važno je torej ugotoviti, kje so vzroki, da se močna rast prebivalstva po 1. 1900 v Prekmurju več ne opaža. Tako preidemo na naslednje drugo ob- dobje (1900—1921), v katerem že lahko govo- rimo o stagnaciji prebivalstva, saj opazimo po- rast le za dobrih 5 "/o. Najvažnejši vzrok je prav gotovo v izseljevanju. Ob štetju dne 31. de- cembra 1910 nam beleži statistika že 5867 ljudi iz Prekmurja, ki so bili v tujini (madžarska uradna statistika). V letih pred začetkom prve svetovne vojne se je izseljevanje še prav po- sebno razmahnilo, za kar pa žal nimamo po- polnih podatkov. Tako lahko ugotovimo samo, katere vasi so bile najbolj udeležene v izselje- vanju leta 1910. Vsaka vas v Prekmurju je imela leta 1910 nekaj svojih ljudi v tujini. Razlika je seveda v tem, v katerih vaseh je zajelo izseljevanje večji delež domačega prebivalstva. Gospodar- sko stanje na manj rodovitnem Goričkem ter mnogo rodovitnejši ravnini na jugu se jasno odraža v deležu izseljencev. Ravensko in Dolin- sko je imelo ob štetju le kakih 5 do 10 "/o svo- jega prebivalstva v tujini, medtem ko se proti severu delež izseljencev zviša na 15 "/o doma- čega prebivalstva. Na severnem Goričkem v vaseh Boreča, Martinje, Ženavlja ter na osred- njem Goričkem v Krncih je bilo celo 20 »/o do- mačega prebivalstva v tujini. Izseljenski val je bil v pretežni meri usmer- jen v ZDA. Opaziti pa je tudi migracije Prek- murcev na sosednjo Štajersko. Posebno Radgo- na, ki je pred prvo svetovno vojno pomenila najživahnejše gospodarsko-trgovsko središče za Prekmurje, je privabljala naselitev v svojo oko- lico. Migracije Prekmurcev v radgonsko okolico so jasen dokaz gospodarskega pomena Radgone, ki je zaradi močne obljudenosti sosednjega Prekmurja prihajal tem bolj do veljave. V letu 1910 so bile v radgonski okolici na- slednje narodnostno-jezikovne mešane vasi: Poleg Nemcev, ki so bili celo v manjšini, najdemo v vasi Slovenska gorica 75 Slovencev in 98 tujcev. V Zenkovcih 18 Slovencev in 54 tujcev. V Dedoncih 83 Slovencev in 42 tujcev. V Potrni 21 Slovencev in 178 tujcev. V Zetincih 68 Slovencev in 93 tujcev. V Stari Novi vasi 97 Slovencev in 453 tujcev. Pripomniti je treba, da so pod deležem tujcev zajeti predvsem prek- murski Slovenci, ki so jih kot ogrske državljane smatrali v avstrijski statistiki za tujce. Zanimiva je še ugotovitev, da je v tedanjem radgonskem okraju bilo 4,17"/» evangeličanov, ki so živeli predvsem v krajih z večjim dele- žem tujcev. Na osnovi verske pripadnosti lahko sklepamo, da so radgonsko okolico naseljevali predvsem Ravenci in Goričanci. (W. Neunteufel: Blutmässiige Bevölkerungsverschiebungen im deutsch-slowenisch-madjarischen Grenzraum. — Graz 1939.) Izseljevanje pa prav gotovo ni edini vzrok za stagnacijo prebivalstva. Upoštevati moramo tudi žrtve, ki jih je zahtevala prva svetovna vojna. Prav tako moramo računati tudi z zmanj- šanim številom rojstev v času vojne. Na drugi strani pa je zopet splošen pojav v povojnih letih večja rodnost. Toda ljudsko štetje se je vršilo že 31. januarja 1921, kar pomeni, da se v času dveh let splošna tendenca po povečanju v številu rojstev še ni mogla tako močno opaziti. Bolj občutne so bile vojne izgube. Tudi nejasen položaj zaradi politične pripad- nosti v letih po prvi svetovni vojni prav gotovo ni ugodno vplival na razvojne težnje prebival- stva. Jasen dokaz tega je nazadovanje ali vsaj stagnacija prebivalstva v madžarskih vaseh na vzhodu, ob novo izoblikovani politični meji. V Motvarjevcih na primer je bil leta 1910 501 prebivalec. Leta 1921 pa 464. V Kobilju leta 1910 1109 prebivalcev; Jeta 1921 samo 1080. Na Hodošu leta 1921 496 prebivalcev; leta 1921 le 473. Na severu ob tako imenovani tromeji v vasi Trdkovi se je zmanjšalo število prebival- stva od 824 v letu 1910 na 738 v letu 1921. Tretje obdobje (1921—1948) zajema leta stare in nove Jugoslavije. Od leta 1921, ko je prebivalstvo Prekmurja doseglo sicer absolutno najvišje število, se ob naslednjih popisih prebi- valstva vedno jasneje opaža depopulacija (vsaj relativna). 132 ČASOPIS ZA SL.OVENSKO KUAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Posebej moramo obravnavati dobo stare Jugo- slavije, za katero imamo na razpolago ljudsko štetje iz leta 1931, ter dobo po osvoboditvi, kajti postopno padanje skupnega števila prebivalstva ima vzrok prav gotovo v gospodarskodružbeni strukturi v letih stare in nove Jugoslavije. Poglavitna značilnost za prebivalce Prekmur- ja je bilo v letih stare Jugoslavije se- zonsko delo. Trajno izseljevanje, ki je prevla- dujoča oblika pred prvo svetovno vojno, se je po letu 1921 opažalo le v majhni meri. Najvaž- nejši vzrok je prav gotovo novi ukrep ZDA, da se omeji doseljevanje. S tem, da so se zaprla vrata dežele, ki je največ obetala številnim brezposelnim, so si tudi Prekmurci poiskali nov način zaslužka v sezonskem delu. Le majhen delež Prekmurcev se je napotil v prekomorske kraje, predvsem v Kanado in države Južne Amerike. Javna borza dela s središčem v Murski Soboti je odpravila letno 10—15 "/o prebivalstva na se- zonsko zaposlitev. Spomladi so odhajali ljudje na kmetijska dela po svetu ter se vračali z za- služkom jeseni. Usmerjeni so bili v Vojvodino in Slavonijo, večji delež pa se je napotil na se- zonsko zaposlitev v tujino, predvsem v Francijo in Nemčijo. Marsikdaj je pomenilo sezonsko delo tudi odsotnost za več let, saj so nekateri delavci ostali na mestu sezonske zaposlitve tudi čez zimo, zaposleni pri raznih hišnih delih. Da je bilo ob popisu prebivalstva leta 1931 v Prekmurju manj prebivalstva kakor leta 1921, gre v največji meri na račun sezonskih delav- cev, ki so na dan ljudskega štetja že bili od- sotni. Jasen dokaz za to, da prebivalstvo ni na- i zadovalo zaradi majhnega prirodnega prirastka, je v tem, da je v desetletju 1921—1931 znašal prirodni prirastek v Prekmurju 8825 (t. j. 97 ^o). (Dr. Pire: Zdravje v Sloveniji. Ljubljana 1937.) Agrarna preobljudenost s posledicami izselje- vanja se je tudi po deležu sezonskih delavcev najbolj odražala na Goričkem. Osrednje in vzhodno Goričko je vsako leto dajalo največ se- zonskih delavcev. Ta pas se vleče nekako od Bodoncev mimo Gradu do Trdkove, Vel. Dolenci, Prosenjakovci in nazaj Bodonci. V večini teh vasi je sezonsko delavstvo zajelo nad 10 Vo pre- bivalstva. V Zenavlji celo 28,9»/». Zahodno Go- ričko je bilo na sezonskem delu udeleženo v manjši meri predvsem zaradi rodovitnosti le- davske doline. (M. Maučec: Agrarna preoblju- denost in sezonsko izseljevanje v Prekmurju. Geografski Vestnik 1933). Prekmurci pa so se izseljevali na sosednjo Štajersko tudi v letih stare Jugoslavije. Najde- mo jih preko Mure v Prlekiji, predvsem na Murskem polju zahodno od Radgone. Zemlja je bila tukaj cenejša kakor na Ravenskem ter je zaradi tega vabila doseljence. Mnogi Prekmurci so se naselili na Murskem polju v okolici Apač, posebno na posestvih v Avstrijo se izseljujočih Nemcev. Viden pa je bil dotok prekmurskih naseljencev po vsej ščavniški Prlekiji. (F. Baš: Protestanti v Prekmurju. Geogr. Vestnik 1930.) Marsikdaj so si Prekmurci prav z zaslužkom od sezonskega dela mogli kupiti posestva na sosednjem Štajerskem. Ne smemo prezreti nesorazmerja v velikosti zemljišča, ki je prav gotovo močno vplivalo na agrarno preobljudenost. V Prekmurju je bilo, 133 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO do agrarne reforme 20.677 ha veleposestniške po- vršine. Od tega je pripadlo gozdovom 37,5 »/o, medtem ko je 52,1 Vo zavzemala obdelovalna zemlja, preostalih 10,4 Vo je bilo v potih, stavbi- ščih, močvirjih in najslabši zemlji. (Prepeluh: Agrarna reforma. Naš veliki socialni problem. Ljubljana 1933.) Prekmurska veleposestva so predstavljala kmetijske veleobrate, kakršnih ostala sloven- ska zemlja ni poznala. Tu so imeli zaslužek mnogoštevilni kmetski delavci, od katerih so nekateri, težaki imenovani, bivali v velikih gra- ščinskih pristavah, drugi pa so našli zaposlitev samo v sezoni. (Melik: Slovenija, str. 459.) Agrarna reforma je imela večji pomen le na Dolinskem, saj so na Goričkem obsegala vele- posestva predvsem gozdove. V zvezi z agrarno reformo v stari Jugoslaviji se je vršila tudi kolonizacija na Dolinskem. Kolonisti so bili revnejši sloji iz Prekmurja, ki so jih naselili v vaseh Gaberje in Mostje. Značilna je tudi naselitev Primorcev in dobro- voljcev v vaseh Kamovci, Dolga vas, Benica- Petišovci, Pince. Ob štetju leta 1931 je v na- vedenih vaseh povsod opaziti močan dejanski prirastek v primeri z letom 1921. (Mostje celo. 113,2 »/o.) Zaradi ponovnega zmanjšanja skupnega šte- vila prebivalstva v Prekmurju po osvobo- ditvi tako v primeri z letom 1921 kakor v primeri z letom 1931 poglejmo najprej, v kakšni meri je vplival na to prirodni prirastek. Glede tega je bil okraj Murska Sobota 1. 1946 med najslabšimi v Sloveniji. V okraju Murska Sobota je znašal prirodni prirastek 338 — demo- grafski koeficient (na 1000 preb.) 5,5. Istega leta je znašal prirodni prirastek v okraju Lendava 198 — demografski koeficient pa 6,3 (za celotno Slovenijo 7,7). V letu 1947 se je prirodni prirastek zvišal v okraju Murska Sobota na 486, v okraju Lendava na 276. V letu 1948 — okraj Murska Sobota 567 (demo- grafski koeficient 8,9). Okraj Lendava — 296 (demografski koeficient 9,5). Zanimiva je ugotovitev, da je v Sloveniji opaziti zelo nizko rodnost v okrajih s pretežno kmečkim prebivalstvom, torej obratno kakor v letih pred vojno. Prav gotovo je vzrok v odtoku delovne sile in to predvsem mladine z dežele v mesta oz. v industrijska središča. (Statistični viiri: Demografska statistika iz leta 1946, 1947, 1948. Statistični urad. Ljubljana.) Podroben statistični pregled po posameznih vaseh v Prekmurju nam predvsem na podlagi prirodnega prirastka pokaže močnejše nazado- vanje v vaseh z evangeličanskim prebivalstvom. Po podatkih evangeličanske verske občine v Puconcih vidimo naslednje: V Puconcih je zna- šal prirodni prirastek v desetletju 1900—1910 543; medtem ko od 1940—1950 le 21. Leta 1946 je znašal v Puconcih celo minus 4, leta 1947 minus 2, leta 1948 rahel dvig na + 8. •— V Bo- doncih leta 1946 44; 1947 14; 1948 zopet padec na 7. — Še bolj kričeč primer opazimo v evan- geličanski verski občini Križevci, kjer je znašal prirodni prirastek od 1900—1910 713; od 1940 do 1932 pa celo minus 164. Težnja po majhnem številu otrok pri evange- ličanskih družinah je torej vidna predvsem v novejšem času. V celoti kažeta okraja Murska Sobota in Dol- nja Lendava v letih po osvoboditvi še vedno pozitiven, čeprav nizek prirodni prirastek. Ker, pa je prebivalstvo kljub temu nazadovalo, je treba iskati vzrok drugje. Najvažnejše so prav gotovo velike gospodar- sko-družbene spremembe v letih po osvoboditvi. Nova Jugoslavija je potrebovala ogromno de- lovno silo za izgradnjo socialistične domovine. S tem je pritegnila vso razpoložljivo domačo delovno silo. Prekmurci niso bili več primorani iskati kruha v tujini, marveč jih je lahko za- poslila domovina. Po osvoboditvi sezonsko agrarno delo tako ni več poglavitna oblika za- poslitve pri prekmurskem prebivalstvu. Saj se je štetje leta 1948 vršilo že 15. marca, torej v času, ko še ne moremo računati z odsotnostjo agrarnih sezonskih delavcev. Pač pa so se ta- krat že vršila številna gradbena dela, ki so bila poglavitne važnosti za naše gospodarstvo, in so ob času štetja bili tamkaj zaposleni že mnogi Prekmurci. Upoštevati moramo še odtok delovne sile v industrijo, ki je tako značilna za vso našo domovino. Težnja po zaposlitvi v industriji se po osvoboditvi močno opaža tudi v Prek- murju. Saj pomeni preobrazba od pretežno agrarnega delavca v industrijskega tudi višji življenjski standard. To prizadevanje, ki se je pojavilo pri prebivalstvu, je bilo še podprto s težnjo naše gospodarske politike, ki je na prvo mesto postavila izgradnjo ter razvoj naše industrije. Zelo dobrodošli bi nam bili podatki o tem, kam vse je bila usmerjena delovna sila iz Prek- murja v prvih letih po osvoboditvi. V Murski Soboti in Dolnji Lendavi se je sicer ustanovila posredovalnica za delo, ki pa je le deloma uspela v tem, da je mogla poslati ljudi na za- poslitev tja, kjer je imela plansko predpisano. Mnogi delavci so odhajali povsem na lastno roko na številna gradbišča in v industrijska podjetja. Mnogo je bilo primerov, da so pod- jetja sama pošiljala kamione po delovno silo, česar pa seveda posredovalnica za delo ni mogla imeti v evidenci. Kljub temu dobimo iz podatkov posredoval- nice za delo v Murski Soboti zelo instruktivno sliko, čeprav v njej ni zajeta vsa delovna sila iz Prekmurja. Iz mesečnega poročila v 1. 1948 vidimo naslednje: Januar 342 Julij 98 Februar 415 Avgust 123 Marec 635 September 82 April 1512 Oktober 167 Maj 1100 November 189 Junij 487 December 89 Skupno število onih, ki so odšli na delo po po- sredovalnici 1. 1948, znaša torej 5239. Nedvomno je odšlo tega leta mnogo več delavcev iz Prek- 134 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA murja, toda — kakor je že omenjeno — vsi se niso zglasili na posredovalnici za delo. Iz me- sečnega poročila pa je vendar razvidno, da odhaja največ ljudi iz Prekmurja spomladi (marec, april, maj, deloma še junij). Najvišje številke izkazujejo torej tisti meseci, ko se gradbenim in industrijskim delavcem pridru- žijo še agrarni sezonski delavci. Iz okraja Mur- ska Sobota odhaja letno še vedno 3500 do 4000 ljudi na kmetijska dela v Vojvodino in Slavo- nijo. Od teh jih ostane kakšnih 15 »/o na po- sestvih tudi čez zimo. Bistvena razlika v primeri s predvojnimi leti pa je predvsem v tem, da so poleg sezonskih agrarnih delavcev v največji meri zastopani gradbeni delavci. Ti so v prvih letih po osvo- boditvi celo prekašali agrarne. Okraj Sobota je dajal letno 5000 gradbenih delavcev. Usmer- jeni so bili predvsem v Vuzenico, Jesenice, Guštanj, Strnišče, Maribor, Ljubljano, Medvode in tako dalje. V okraju Dol. Lendava je iskalo zaposlitve letno okrog 3500 ljudi. Od tega se je le dobrih 25 Vo odločilo za sezonsko delo, ostali pa so dobili zaslužek pri črpanju nafte in gradbenem podjetju »Konstruktor«. Prekmurje je dajalo tudi veliko število gozd- nih delavcev. Leta 1948 okraj Sobota okrog 3000, okraj Lendava okrog 800. Gozdarska dela so se vršila nekako od oktobra do pomladi. Tja so zahajali tudi nekateri agrarni delavci, brž ko so se vrnili s poljedelskih del. Na gozdna dela so šli tudi kmetje, ne samo delavci. Prav gotovo so tudi gozdni delavci s svojo odsotnostjo dne 15. marca 1948 prispevali k manjšemu številu prebivalstva. Navedbe glede delovne sile niso važne samo kot odraz gospodarsko-družbenih sprememb. Tudi pri statistični primerjavi nam služijo kot dokaz, da ne moremo govoriti o absolutnem nazadovanju prebivalstva v primerjavi ljudskih štetij 1921—1948. Agrarna preobljudenost v Prekmurju in s tem povezana nujnost po iskanju zaslužka izven rodne grude se jasno odraža tudi v razdrob- ljenosti kmečkih posestev. Od 17.843 gospodar- stev odpade 73 »/o na mala, 25,5 "/o na srednja in le 1,5 "/o na velika gospodarstva. Vsa obdelu- jejo okrog 520.000 posameznih kosov oziroma parcel, kar pomeni, da meri povprečna parcela od 18—19 arov in da odpade na eno gospodar- stvo od 29—30 parcel. (»Tako živimo in delamo v Prekmurju«. Tovariš 13. II. 1953, stran 171.) V razdobju 1869—1948 je prebivalstvo v Prek- murju napredovalo za 34,8 »/o. Vendar moramo pri primerjavi ponovno poudariti, da je bil leta 1869 popis prebivalstva pozimi (51. decem- bra), ko je bila glavnina prebivalstva doma. Nasprotno pa se je popis prebivalstva leta 1948 vršil spomladi (15. marca), torej v času, ko so že mnogi Prekmurci odšli na delo oziroma je nov način gospodarstva po osvoboditvi zaposlil več delovne sile iz Prekmurja. REGIONALNI PREGLED RASTI PREBIVALSTVA Da moremo do kraja ugotoviti značilnosti v rasti prekmurskega prebivalstva, nam ne za- došča samo pregled Prekmurja kot celote, mar- več moramo tudi primerjati posamezne dele Prekmurja, kar predpostavlja poznavanje giba- nja prebivalstva v posameznih vaseh, ki nam ga podaja naslednja tabela: 135- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Večina vasi v Prekmurju je v teku 80 let pomnožila svoje prebivalstvo. Manjši delež za- vzemajo vasi, katerih prebivalstvo je napredo- valo v meji od 5—15 Vo. V glavnem opazimo, da prevladujejo vasi, katerih prebivalstvo je na- raslo za več kot 15 %, predvsem do 40 ali celo do 60»/o. Napredovanje od 60—SO"/« je že v manjši meri zastopano, medtem ko je porast za nad 80 "/o omejen sploh le na posamezna jedra ter večja gospodarska središča. Stagnacija prebivalstva (to je rast prebival- stva v meji od +5 do — 5 "/o) je zajela le majhno število vasi, bolj pa prihaja do izraza nazadovanje, ki je v teh vaseh prav značilno. Že prvi pogled na karto nam kaže, da je prebivalstvo v Prekmurju v mnogo večji meri napredovalo na Dolinskem kakor pa na Gorič- kem. S tem se jasno odraža eden od osnovnih pogojev za rast prebivalstva — zadosten obseg rodovitne orne zemlje. Manj rodovitni predeli na Goričkem so zaradi skromnih gospodarskih virov ter močneje izražene agrarne preobljude- nosti, postali področja jwpulacijskega zastoja, ki je predvsem posledica izseljevanja. Lep razvoj je doseglo prebivalstvo tudi v večjih gospodarskih središčih in njihovi okolici, kar vidimo predvsem na primeru Mur. Sobote in Dol. Lendave. Do končane prve svetovne vojne pa je predvsem Radgona, ki je imela funkcijo mesta za Prekmurje, vplivala na kon- centracijo prebivalstva v bližnjih vaseh. Pri razvoju prebivalstva ter s tem v zvezi naselij moramo upoštevati tudi prometni po- ložaj ter vrsto lokalnih vplivov, ki soodločajo posebno na deželi na močnejšo koncentracijo, prebivalstva. Med take lahko prištevamo cer- kev, šole, večje trgovsko in obrtniško omrežje, občine itd. Ponekod je viden vpliv nekdanjih graščin, ki so prav gotovo privlačile večje šte- vilo prebivalstva. Iz karte je razvidno, da nam zahodno Goričko še izkazuje pozitivno rast prebivalstva. Saj zavzema dolino Ledave, kjer so možnosti za poljedelstvo vsekakor ugoane. Ne smemo pa prezreti prometne važnosti na zahodnem Gorič- kem, posebno v času Avstro-Ogrske. Skozi ta predel je tekla tranzitna cesta, ki je povezo- vala Radgono v Ženavci, in je bila tako rekoč najbližja zveza med dolino Mure in Rabe. Živahna prometna pot je vsekakor priklicala večji razvoj naselij, kar opažamo od Cankove do Sotine. Pri Cankovi, ki leži sicer že na pre- hodu v ravnino, pa moramo upoštevati tudi pozitiven vpliv neposredne bližine Radgone. Močno rast prebivalstva opazimo tudi ob levih pritokih Ledave, v vaseh, ki so gravitirale deloma na zahod, deloma pa na vzhod, pred- vsem proti Gradu. Posebno Grad — naselje s slikovito lego na prehodu z zahodnega na osred- nje Goričko, je dosegel lep razvoj. Prav gotovo je bila prvotno značilna za razvoj Gradu fev- dalna graščina, ki je pospešila koncentracijo prebivalstva. V novejšem času se je naselje raz- vilo v pomembno lokalno gospodarsko, upravno in kulturno središče. Na osrednjem Goričkem je viden napredek v številu prebivalstva predvsem ob glavni pro- metni žili, železnici. Najbolj tipičen primer nam nudi vas Mačkovci, kjer je naraslo prebivalstvo od 1869—1948 za 102 Vo. Posebno številne nove, 136 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONI-RA Zgradbe ob železnici nam pričajo, da je v Mač- kovcih kot pomembnem prometnem izhodišču pričakovati populacijski in gospodarski razvoj. Severno Goričko je še v precejšnji meri pod- ročje pozitivne rasti prebivalstva. Toda primer- java, ki nam jo nudijo vmesna ljudska štetja od 1869—1948, nam kaže višek razvoja nekako do leta 1910 ali 1921, medtem ko je v novejšem času že bolj vidna stagnacija ali nazadovanje. V Budincih na primer je bilo leta 1921 344 pre- bivalcev, 1948 pa le 288. V Cepincih je prav tako doseglo prebivalstvo višek 1.1910: 812 ljudi, do 1.1948 pa je padlo število na 711. VMarkovcih leta 1921 615, 1948 le 304. Vzrok za nazadovanje bo vsekakor v izseljevanju, ki je zaradi skrom- nih gospodarskih pogojev na severnem Gorič- kem zajelo mnoge domačine. Najmočnejši padec prebivalstva v Prekmurju opazimo na vzhodnem Goričkem. Tudi v vaseh, kjer je sicer opaziti pozitivno rast v primerjavi 1869—1948, moramo ponovno poudariti, da je bil višek razvoja dosežen nekako do leta 1921; od takrat naprej pa je vidna stagnacija ali naza- dovanje. V Prosenjakovcih je naraslo prebi- valstvo od 1869—1948 za 72,9 »/o. Leta 1921 je bilo v Prosenjakovcih še 422 prebivalcev, do 1. 1948 pa je nazadovalo na 565. Podoben primer opa- zimo v bližnjih vaseh — Ivanjšovci, Berkovci, Pordašinci. Verjetno je vzrok za nazadovanje poleg izseljevanja tudi politična razmejitev po prvi svetovni vojni. Saj je posebno pri Pro- senjakovcih soodločala pri razvoju prometna lega, na poti od Sobote na Madžarsko. Z raz- mejitvijo je seveda tudi prometna ugodnost prenehala. Na Ravenskem je pričakovati pozitivno rast prebivalstva že zaradi rodovitnejših tal pa tudi zaradi ugodnega položaja med Soboto in Rad- gono. Brž ko je izgubila na pomenu Radgona, je opaziti v njeni bližini zastoj v rasti prebival- stva, kar se najjasneje odraža v Gederovcih, kjer je prebivalstvo nazadovalo od 212 v 1. 1921 na 170 v 1. 1948. Nasprotno pa je priključitev Prekmurja k Jugoslaviji povzročila močan razvoj Murske Sobote in okolice. Sobota ni postala samo go- spodarsko, marveč tudi kulturno in upravno Središče za Prekmurje. Razumljivo je, da je s tem pritegnila večji dotok prebivalstva. V So- boti je naraslo prebivalstvo od 2950 v letu 1921 na 4904 v letu 1948. V zadnjih tridesetih letih se je razvila v Soboti lahka industrija, ki je edin- stvena v Prekmurju. Velik kulturni pomen si je pridobila Sobota z ustanovitvijo gimnazije ter kasneje trgovske šole. Z dograditvijo veržej- skega mostu je dobila tako Murska Sobota kakor tudi drugi predeli Prekmurja prometno povezavo z ostalo Slovenijo, kar je vsekakor ogromnega pomena. Še pomembnejša vloga je dodeljena Soboti po osvoboditvi, saj je v naj- novejšem času postala edinstveni upravni in gospodarski center za Prekmurje s priključitvi- jo lendavskega okraja. V skladu s Soboto so se razvijale tudi vasi v njeni okolici — posebno Krog, Crnelavci, Rakičan. Med Soboto in Lendavo se širi obsežna rav- i nina, imenovana Dolinsko. Vsa ta pokrajina I žitnih polj nam tako v reliefu kakor tudi v populacijskem pogledu ne nudi tako pestre slike kakor Goričko. Večinoma povsod opaža- i mo pozitivno rast prebivalstva. Najlepši napre- ! dek je doseglo prebivalstvo v vaseh ob Muri, i kjer je zemlja še prav posebno rodovitna. So- odločal pa je prav gotovo tudi gospodarski po- men mlinov na Muri. Tudi vse ostalo Dolinsko ; izkazuje pozitivno sliko s pretežnim poudarkom ; v vaseh, ki se širijo ob cestah Sobota—Lendava. ¦ Lep razvoj Lendave in okolice s pomembnim i gospodarskim vplivom vinogradništva pa si mo- ramo ponovno razlagati samo v primerjavi z letom 1869. Odrezano«t od zaledja zaradi po- litične razmejitve se na tem skrajnem jugo- vzhodnem delu Prekmurja najbolj pozna. Leta 1921 je imela Lendava celo več prebivalstva kakor Sobota (3027). Toda s priključitvijo k Jugoslaviji je v nasprotju s Soboto zajel Len- davo populacijski zastoj. Razlagamo si ga lahko predvsem zaradi obmejnega položaja, izgube ; madžarskega prebivalstva ter sploh zaradi pro- : meine odmaknjenosti od Murske Sobote. Želez- i niča je vezala Lendavo na Madžarsko, tako da i je po politični meji ostal tako Lendavi kakor ; njeni okolici edini prometni izhod proti Ca- i kovcu. Z izkoriščanjem naftnih vrelcev pa čaka ; tudi Dol. Lendavo v bodoče lep razvoj. ] Največji napredek v številu prebivalstva i sploh beleži severno od Lendave vas Mostje ' (309,3 »/o). Povzročila ga je kolonizacija v zvezi; z agrarno reformo v stari Jugoslaviji. Podobno \ gre za prirastek v zvezi z agrarno reformo v vaseh Pince, Benica-Petišovci, Gaberje, Kamovci. Regionalni pregled o rasti prebivalstva nam kaže tudi stagnacijo in nazadovanje prebival- stva v primerjavi 1869—1948. Umeniii smo že slabše gospodarske razmere na Goričkem in s tem v zvezi izseljevanje. Toda vasi na osred- njem in vzhodnem Goričkem, v katerih opazimo stagnacijo ali nazadovanje prebivalstva, so vse \ pretežno evangeličanske. To pomeni, da se je i izseljevanju pridružil še drugi negativni faktor : — majhno število otrok pri evangeličanskih j družinah (gl. str. 134). Dokaz za to nam nudijo j tudi evangeličanske vasi na Ravenskem, v ka- ; terih ne moremo govoriti o slabih gospodarskih j pogojih in prebivalstvo kljub temu stagnira ali j nazaduje. (Strukovci, Brezovci, Predanovci, ] Markišavci, Polana, Nemčavci.) Videli smo tudi negativne posledice na rast ; prebivalstva ob političnih mejah. Populacijski ; zastoj po letu 1921 je posebno izražen v vaseh ; ob vzhodni meji proti Madžarski (Hodoš, Do- i manjševci. Središče, Motvarjevci), kjer je zdru- ; žen tudi z nizkim prirodnim prirastkom evan- i geličanov in v Motvarjevcih kalvincev. j Na drugi strani pa je nazadovanje prebival- j stva na zahodni meji proti Avstriji znak naj- j novejšega obdobja, povezan z izselitvijo nem- ških družin. Največje nazadovanje opazimo v vasi Fikšinci in sicer za 46,8 »/o. ; Dragica Černy 137