POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Ureja: glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Metka Friškovec — predsednik, Peter Jekovec — podpredsednik, in člani: Ivica Koblar, Slavka Rojina, Pavla Blažič, Alenka ing. Letinič in Krista Mauser. Tisk: CP »Gorenjski tisk« v Kranju. Oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju štev.: 421-1/72
LETO XVII — JANUAR 1974 — ŠT. 1
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA	TEKSTILINDUS KRANJ
	
Na zadnji konferenci je bil sprejet predlog nove organiziranosti ZK v našem podjetju, ki jo nalagajo nove ustavne spremembe. Ali nam lahko na kratko pojasnite glavne spremembe, ki so v zvezi s tem nastale?
»Organizacijske oblike idejnopolitičnega povezovanja in akcijskega delovanja ZK morajo na ustrezen način spremljati samoupravno in tehno-
ekonomsko organizacijo združenega dela. Zato mora biti osnovna oblika akcijskega organiziranja ZK na ravni oblike združenega dela in sred-
Tako kot celotna modna revija, je bil tudi zaključek uspešen s prikazom večernih oblek.
Pomembne naloge komunistov
Na 1. seji novoizvoljenega sveta ZK podjetja je bil za sekretarja izvoljen tovariš Franc Koporec, v. d. vodja TOZD prehrane in oddiha. Ne bomo ga podrobneje predstavljali, saj ga vsi dobro poznamo. Tovariša Koporca smo prosili za kratek razgovor, v katerem nam je povedal, kakšne naloge v letošnjem letu stojijo pred organizacijo ZK v našem podjetju. Takole nam je odgovoril na naša vprašanja:
Kako ocenjujete aktivnost članov ZK v našem podjetju glede na opravljene naloge in zadolžitve v preteklem mandatnem obdobju?
»Aktivnost članov ZK in njihove opravljene naloge nam je dokaj podrobno obrazložil v svojem poročilu na zadnji konferenci dosedanji sekretar tov. Stane Primožič. To poročilo je bilo v celoti objavljeno v zadnji številki našega časopisa.
Vsekakor pa ne smemo prezreti, da je organizacija ZK v preteklem mandatnem obdobju opravila pomembne naloge. ZK se je organizacijsko in kadrovsko okrepila, njeni vplivi na samoupravne odnose in poslovno politiko podjetja pa se vse močneje izražajo.«
Kakšne naloge čakajo organizacijo ZK. v sedanjem razgibanem obdobju?
»Res je, da v sedanjem razgibanem obdobju čakajo organizacijo ZK zelo pomembne naloge.
Pred nami je cela vrsta zelo konkretnih in večinoma tudi časovno določenih političnih akcij, zato moramo takoj pristopiti k njihovim izvajanjem.
Poleg izvrševanja perspektivnega razvoja podjetja in spremljanja ter reševanja gospodarskih problemov so zlasti pomembne naslednje naloge:
—	Še nadalje krepiti uveljavljanje in izvajanje ustavnih dopolnil oziroma samoupravljanje. Z organiziranjem TOZD je potrebno pripraviti in sprejeti vrsto samoupravnih sporazumov in aktov, kateri se večinoma sprejemajo na zborih delavcev.
—	Sprejem republiške in zvezne ustave je izredno pomemben in revolucionaren korak k uresničevanju programskih ciljev in politike ZK.
—	Volitve v občinske, republiške in zvezne organe, ki so pred nami in pomenijo uresničevanje ciljev nove
ustave. Prav zaradi tega so brez dvoma ena najpomembnejših akcij vseh organiziranih socialističnih sil — predvsem družbenopolitičnih organizacij na čelu z ZK.
—	Tudi VII. kongres ZKS in X. kongres ZKJ, katera bosta postavila trdne temelje za nadaljevanje brezkompromisne razredne in samoupravne usmeritve nalagata organizaciji ZK, da v javni razpravi sodeluje pri obravnavanju resolucij kongresov ter predlogov sprememb programov in statutov ZKS oziroma ZKJ.
—	Organizacija ZK se mora še nadalje organizacijsko krepiti. Sprejeti mora čim več novih članov v svoje vrste, predvsem delavcev iz neposredne proizvodnje in mladine. članstvo se mora vsestransko idejnopolitično izobraževati, ker le v tem primeru bo organizacija lahko delovala. Komunisti morajo svojo vrednoto izražati z dejanskim vplivom, ki ga nudijo s svojimi stališči in delom na spreminjanje in izboljševanje samoupravljanja, gospodarjenja in družbenega položaja delavcev.«
štev, to pa pomeni, da je treba na ravni temeljne organizacije združenega dela ustanoviti organizacijo ZK.
Osnovna oblika idejnopolitičnega povezovanja in akcijske organiziranosti na višji ravni združevanja dela in sredstev pa naj bi bila konferenca ZK podjetja.
Na zadnji konferenci ZK organizacije združenega dela je bil sprejet v tej zvezi začasni sklep o organiziranosti in delu organizacije ZK v organizaciji združenega dela tako, da bomo organizacijsko povezani v 4 osnovne organizacije, in sicer:
—	osnovno organizacijo ZK v TOZD predilnica
—	osnovno organizacijo ZK v TOZD tkalnica (tkalnica I in tkalnica II)
—	osnovno organizacijo ZK v TOZD plemenitilnica (ple-menitilnica I, plemenitilnica
II in gravura)
— osnovno organizacijo ZK delovna skupnost skupne službe (uprava, vzdrževalno-energetski obrat in TOZD prehrana in oddih).
Dosedanji oddelek ZK Konfekcije Triglav se konstituira kot osnovna organizacija ZK
Konfekcija Triglav in ni več v sklopu organizacije ZK Tek-stilindus. To pa vsled tega, ker je Konfekcija Triglav samostojna organizacija združenega dela. Da bi lahko člani ZK v okviru organizacije združenega dela usklajevali in povezovali svojo politično dejavnost ter se dogovarjali za enotne akcije, so osnovne organizacije izvolile 9-članski svet ZK.«
Kaj nam lahko poveste o delovanju aktiva neposrednih proizvajalcev?
»Aktiv komunistov neposrednih proizvajalcev je formiran zaradi položaja, ki ga imajo delavci v neposredni proizvodnji, saj le-ti najbolje poznajo probleme svojega obrata, zato jih tudi najbolj zavzeto rešujejo.
Aktiv komunistov neposrednih proizvajalcev je le organizacijska oblika delovanja komunistov v okviru osnovne organizacije. Njegova osnovna svetovalna in kontrolna funkcija je v tem, da omogo-
ča večje sodelovanje med delavci in ZK in da je njihov pomen predvsem v tem, da razpravljajo o posameznih vprašanjih, zavzemajo do njih določena stališča, oziroma da se sklepi tudi uresničijo.
V našem podjetju šteje aktiv komunistov neposrednih proizvajalcev 43 članov. Sekretar aktiva je Sašo Uzar. Aktiv na svojem področju deluje zelo uspešno.«
R. S.
Nove tkanine in vzorci na modni reviji
Komercialno propagandna služba Tekstilindusa je organizirala modno revijo, enkrat za naše kupce v hotelu Crema dne 17. 1. 1974 ob 17. uri, drugič pa za občane Kranja, dne 18. 1. 1974 ob 17. uri v
kinu Center, s katero je hotela predstaviti nekaj standardnih artiklov v novih vzorcih in tudi nekaj novitet. Revija je bila razdeljena na tri dele, prikazanih je bilo 80 modelov.
V prvem delu smo najprej prikazali modele spalnih srajc in pižam izdelanih iz 100 %-nega česanega bombažnega batista, potiskanega v pastelnih in živih barvnih nadalj. na str. 2
IMove tkanine in vzorci
na modni reviji
okteta iz Ljubljane in ansambla Vizije iz Maribora, povezoval je napovedovalec Janez Ziherl iz škofje Loke.
Revija je bila lepo sprejeta od naših kupcev, poleg tega lahko trdimo, da se je efekt
prodaje v teh dneh izredno povečal. Aplavz občanov Kranja v kinu Center pa nam je vzpodbuda, da take ali podobne revije tudi še vnaprej organiziramo.
Sonja Jakopin
Napovedovalec Janez Ziherl je najavil ljubki dekliški model, izdelan iz artikla Amur.
Nova moda ima rada kombinacijo cvetlic in karo desenov. Ta model je iz bombažnega ripsa, apretiranega proti mečkanju s permanentno apreturo.
nadalj. s 1. strani
kombinacijah. Pozornost so vzbudili modeli v živahnem cvetličnem vzorcu z borduro v treh različnih variantah in kreacijah, pa tudi modela dolgih spalnih srajc v večjem vzorcu sta požela precejšnje zanimanje. Prvi del so zaključile obleke za poletne dni, potiskane s cvetličnimi desse-ni ali kombinacija cvetličnega in karo dessena na bombažnem štruksu ali ripsu.
V drugem delu smo prikazali novo kolekcijo za jesen in zimo, to je bombažno tkanino živahnih vzorcev, podloženo s pleteksom ali sintetično kopreno. Šest različno krojenih športnih jopičev s hlačami so primerni za drsanje, ure po smučanju, zimske sprehode. V tem delu smo prikazali še nekaj praktičnih modelov ženskih oblek in kostimov, krojenih v Chanel dolžinah, primernih za službo, nakupovanje in prosti čas. Modeli kostimov so bili dopolnjeni s tiskanimi bluzicami. Sešiti so iz jerse-ya, našega novega proizvoda,
izdelanega iz 100 °/o-nega te-sturiranega poliestra.
V	tretjem delu smo še enkrat predstavili jersey v enobarvni in tiskani izvedbi. S tem je dana možnost izdelave raznih modelov za vsestransko uporabnost. Proti koncu revije smo predstavili najprej modele za popoldanske ure. Obleke so izdelane iz našega renomiranega bombažnega satineta, potiskanega na temnih osnovah. Z večernimi modeli smo zaključili revijo. Dolge obleke, primerne za svečane prilike, so bile lep dokaz, da je iz našega jerse-ya lahko izdelati modele, ki bi si jih vsaka žena želela v svoji garderobi.
V	vseh treh delih pa sta manekena Rok in Ivo prikazala 20 vzorcev moških srajc, izdelanih iz 100 %-nega česanega bombaža ali mešanice poliester - bombaž. Nekateri modeli so prikazali isti vzorec v kombinaciji — enkrat v karo izvedbi in drugič v progasti izvedbi. V kolekciji moških srajc smo prikazali
še en model iz artikla Edmond, potiskan s cvetličnim desenom živahnih barv, primeren za poletne večere.
tiskane moške srajce in ženske bluze samostojno ali kot dopolnitev kostimu ali hlačnemu kompletu.
Vse modele, razen moških srajc, je kreirala Ana Štempihar, izdelani pa so bili v Tekstilindusu. Sodelovali so manekeni Centra za sodobno Mlada dekleta so lahko prikupna tudi v karirasti srajci iz po- oblačenje iz Ljubljane. Pri-pelina v drobnem karo vzorcu. Iz istega vzorca v progasti iz- jetno presenečenje revije je vedbi je izdelana moška srajca, ki jo nosi maneken Rok.	bilo sodelovanje Slovenskega
Za poletne dni namenjena dekliška obleka, izdelana iz bombažnega štruksa, potiskanega s cvetličnimi deseni. Naziv artikla je Edmond.
Prijetno presenečenje revije je bil nastop Slovenskega okteta.
Na prvi
27. decembra lani se je prvič sestal novoizvoljeni Delavski svet podjetja. Prve točke dnevnega reda so zajemale konstituiranje delavskega sveta, izvolitev predsednika in podpredsednika ter novih kolegijskih izvršilnih organov. Sprejet je bil sklep o razpisu za mesto glavnega direktorja kot individualnega poslovodnega organa podjetja, na koncu pa je bilo govora tudi o programu dela za naslednje mandatno obdobje.
Za zapisnikarico delavskega sveta je bila izvoljena Iva Benčič, za overovatelja zapisnika Lea Podgornik in Miha Poljka, ter za namestnika overovateljev Marinka Mohor. Zatem je bila izvoljena verifikacijska in volilna komisija za izvedbo volitev novih kolegijskih izvršilnih organov. Predsednica verifikacijske komisije Marinka Mohor je podala članom DS poročilo o izvršenih volitvah v skupne organe upravljanja in verifikaciji mandatov izvoljenih delegatov. Kot smo že poročali, so bile 12. decembra lani opravljene volitve v skupne organe podjetja, poleg ostalega tudi v delavski svet podjetja. Volilne komisije so po izvršenih volitvah razglasile rezultate volitev. V delavski svet podjetja je bilo izvoljenih 43 delegatov ter 22 namestnikov in to po paritetnem načelu. V samoupravno delavsko kontrolo pa se je volilo skupno 9 članov. Delavski svet je po podanem poročilu potrdil mandat novoizvoljenih delegatov.
Temu so sledile volitve predsednika in podpredsednika Delavskega sveta. Z javnim glasovanjem je bil za predsednika soglasno izvoljen IVAN MAUSER, delegat iz TOZD Plemenitilnica, za podpredsednika pa IVAN OMAN, delegat iz TOZD Tkalnica.
Delavski svet je potrdil tudi razrešnico dosedanjim kolektivnim izvršilnim organom.
Pod 6. točko dnevnega reda je bila na vrsti izvolitev kolegijskih izvršilnih organov. Volitve so potekale tajno, čla-
Pod naslednjo točko so člani sklepali o razpisu za mesto glavnega direktorja. V smislu določil samoupravnega sporazuma o združevanju v delovni organizaciji namreč preneha mandat tudi glavnemu direktorju podjetja. V roku 1 meseca od konstituiranja novega Delavskega sveta podjetja je potrebno izvesti celotni razpisni postopek in imenovanje glavnega direktorja. Razpisni postopek vodi razpisna komisija, v katero izvolijo po 1 člana delavski svet vsake TOZD in Delovne skupnosti Skupne službe, 1 člana pa imenuje tudi Delavski svet podjetja. Delavski svet je za člana te komisije imenoval JANEZA BOŽIČE-VIČA, delegata iz TOZD plemenitilnica.
Delavski svet je zatem obravnaval okvirni program dela za naslednje mandatno obdobje. Glavni direktor Dušan Horjak je v svoji razpravi poudaril, da nas v tem obdobju čaka obilo težavnega dela, od katerega bo odvisna bodočnost in razvoj podjetja. Zavedati se moramo, da smo s podpisom samoupravnega sporazuma napravili prelomnico v našem samoupravljanju t. j. z organizacijo Temeljnih organizacij združenega dela. Opozoril je na važne probleme pri gospodarjenju in poslovanju podjetja, med drugim tudi to, da se bo moral delavski svet na prihodnji seji odločiti o nadaljnem delu na področju izgradnje obrata PVC, o problemu plas-
Še nekaj posnetkov iz modne revije
Ženska spalna srajca iz 100 %-nega česanega bombaža s potiskano borduro.
Dva modela moških srajc v kombinaciji progastega in karo vzorca v isti izvedbi, ki jih nosita manekena Rok in Ivo.
OD — DECEMBER 1973	
V mesecu decembru je bilo plačanih 176	
ur. Povprečni osebni dohodek enotah je bil naslednji:	po delovnih
Predilnica	2.078,02 din
Tkalnica I	2.076,05 din
Tkalnica II	2.089,53 din
Plemenitilnica I	2.225,58 din
Plemenitilnica II	2.238,52 din
Gravura	2.469,45 din
VEO	2.677,69 din
Uprava	2.824,26 din
Povprečno izplačani osebni	dohodek na
zaposlenega v podjetju je znašal 2.319,78 din.	
	J.š.
podjetja
seji DS
nom DS pa je bila predložena kandidatna lista, sestavljena po predlogih družbenopolitičnih organizacij podjetja. Tako so bili izvoljeni naslednji kolegijski izvršilni organi: odbor za splošne zadeve, odbor za varstvo pri delu, odbor za stanovanjske zadeve, odbor za splošni ljudski odpor in civilno zaščito, odbor sa koordinacijo nagrajevanja, odbori za informiranje, odbor za gospodarstvo. Celotni sestav naštetih odborov, oziroma tudi vseh ostalih samoupravnih organov objavljamo v današnji številki Tekstilca.
mana izdelkov iz pletilnice, v nadaljevanju pa je poudaril, da je odprto tudi več ekonomskih problemov, na koncu pa tudi to, da je pred nami sprejem gospodarskega načrta za leto 1974.
Glavnega direktorja so v razpravi dopolnili tudi tehnični direktor Zvone Černe, ki je spregovoril o planiranih investicijskih vlaganjih, izpopolnitvi priprave dela, planiranju, izboljšanju na področju energetike in vzdrževanja — predvsem pa o učinkoviti in pravilni koordinaciji dela
med TOZD-i, da bi se doseglo v tem prelomnem letu čim boljše ekonomske učinke.
Miran Novak je podal program dela kontrolno-razvoj-nega sektorja, v katerem je bilo posebej poudarjeno: razvoj novih vrst tkanin in uvedba novih tehnoloških postopkov, skrb za nenehno zbolj-ševanje kvalitete in potreba po tesnejšem sodelovanju med tehničnim sektorjem in temeljnimi organizacijami združenega dela.
Direktor komerc. sektorja Miro Rozman je podal program dela na področju komercialnega poslovanja za obdobje 1974/75. Pomembne naloge v tem programu so:
skrb za pravočasno prodajo vseh proizvedenih količin in doseganje čim boljših cen, zagotovitev pravočasne nabave surovin in drugih reprodukcijskih sredstev — kar je pogoj za normalno proizvodnjo in doseganje planiranega dohodka v TOZD-ih.
Delavski svet je načelno osvojil predloženi program dela za naslednje mandatno obdobje. Program bo dan v razpravo vsem TOZD-om in Delovni skupnosti Skupne službe, ki ga bodo obravnavale in dopolnile, tako dopolnjen pa bo ponovno predložen Delavskemu svetu v potrditev.
R. S.
Novoizvoljeni samoupravni organi podjetja
Delavski svet podjetja
Člani
TOZD Predilnica: Bevc Jožefa, Blažič Anka, Gubane Ivanka, Kavčič Ivan, Kristanc Slavka, Krmelj Franc, Mihelčič Franc, Slavič Miro, Suhadolnik Cveta, Žagar Marinka;
TOZD Tkalnica: Arhar Dragica, Bider Anton, Božič Nada, Flajnik Jure, Ilič Miodrag, Lavrič Danila, Mlakar Marija, Nikolič Luka, Oman Ivan, Pucelj Vida;
TOZD Plemenitilnica: An-
drejašič Darinka, Božičevič Janez, Jenko Ivan, Kavčič Anton, Komovc Stane, Mauser Ivan, Poljka Miha, Ribnikar Janez, Verdir Jože, Zupančič Meta;
TOZD Prehrana in oddih:
Božič Danica, Kepic Sida;
Delovna skupnost skupne službe:	čeme ing. Zvonka,
Klenovšek Vili, Lužovec Ivan, Mohor Marinka, Oman Ančka, Podgornik Lea, Stopar
Feliks, Sušnik Valentin, Sti-lec Franc in Zalašček Franko,
Namestniki
TOZD Predilnica: Bezlaj Jožefa, Orehar Franc, Zevnik Justa, Ukovič Marija, Aliba-bič Ahmed;
TOZD Tkalnice:	Bogataj
Jože, Ušeničnik Anton, Kepic Ivan, Pucelj Ana, Belšak Franc;
TOZD Plemenitilnica:
štumberger Miro, Komič Nada, Bernik Jerica, Dabič Radovan, Nježič Jovo;
TOZD Prehrana in oddih:
Podgoršek Bariča, Zupan Dragica;
Delovna skupnost skupne službe: Bergelj Miha, Kozjek Franc, Teran Franc, Krt Jože in Redžič Slavko.
PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA JE IVAN MAUSER, PODPREDSEDNIK PA IVAN OMAN.
Odbor delavske kontrole
1.	Frelih Tončka
2.	Podgoršek Nada
3.	Bizjak Marjan
4.	Rakovec Anton
5.	Kurat Vera
6.	Virant Slavko
7.	Sire Helena
8.	Ambrožič Vlado
9.	Lužovec Ivan
TOZD predilnica TOZD predilnica TOZD Tkalnica TOZD Tkalnica TOZD Plemenitilnica TOZD Plemenitilnica TOZD Prehrana in oddih DS Skupne službe DS Skupne službe
Kolegijski izvršilni organi pri delavskem svetu podjetja, izvoljeni na 1. redni seji 27.12.73
1. ODBOR ZA SPLOŠNE ZADEVE
1.	Krmelj Franc
2.	Gros Marjan
3.	Valhar Majda
4.	šunkar Janez
5.	Dolžan dr. Miro
6.	Bajželj Mirko
7.	Podgornik Lea
TOZD Predilnica TOZD Tkalnica
TOZD Plemenitilnica — podpredsednik TOZD Prehrana in oddih DS Skupne službe DS Skupne službe DS Skupne službe — predsednik
2. ODBOR ZA VARSTVO PRI DELU
1.	Osterman Alojz
2.	Belančič Jure
3.	Traven Ivan
4.	Vilfan Stane
5.	Ropret Ivan
6.	Božič Danica
7.	Podgoršek Ivan
8.	Alič Ivan
9.	Osredkar Franc
TOZD Predilnica TOZD Tkalnica — predsednik TOZD Tkalnica — podpredsednik TOZD Plemenitilnica TOZD Plemenitilnica TOZD Prehrana in oddih DS Skupne službe DS Skupne službe DS Skupne službe
3. ODBOR ZA STANOVANJSKE ZADEVE
L Podgoršek Nada
2.	Vojičič Ratko
3.	Posedi Marjan
4.	Rupar Vlado
5.	Božič Polde
6.	Jekovec Peter
7.	Tepina Francka
8.	Petelin Jože
9.	Hafnar Nande
TOZD Predilnica TOZD Tkalnica TOZD Tkalnica TOZD Plemenitilnica TOZD Plemenitilnica TOZD Plemenitilnica TOZD Prehrana in oddih
DS Skupne službe — predsednik DS Skupne službe — podpredsednik
4. ODBOR ZA SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR IN CIVILNO ZAŠČITO
1.	Pertot Boris TOZD Predilnica
2.	Ostenk Edo TOZD Tkalnica
3.	Tomažin Marjan TOZD Plemenitilnica
4.	Koporec Franc
5.	Horjak Dušan
6.	Kovač Milka
7.	Čeme Zvone
8.	Markelj Stane
9.	Rojina Tine
TOZD Prehrana in oddih
DS Skupne službe — predsednik DS Skupne službe
DS Skupne službe — podpredsednik DS Skupne službe DS Skupne službe
5. ODBOR ZA KOORDINACIJO NAGRAJEVANJA
1.	Blaznik Jože
2.	Pisovec Draga
3.	Nikolič Luka
4.	Omejec Alojz
5.	Krivec Marija
6.	Jež Vinko
7.	Sire Helena
8.	Šmid Jelka
9.	Belehar Ivan
TOZD Predilnica — predsednik TOZD Tkalnica TOZD Tkalnica
TOZD Plemenitilnica — podpredsednik TOZD Plemenitilnica TOZD Plemenitilnica TOZD Prehrana in oddih DS Skupne službe DS Skupne službe
6. ODBOR ZA INFORMIRANJE
1.	Koblar Ivica
2.	Rojina Slavka
3.	Jekovec Peter
4.	Blažič Pavla
5.	Friškovec Metka
6.	Letinič ing. Alenka
7.	Mauser Krista
TOZD Predilnica TOZD Tkalnica
TOZD Plemenitilnica — podpredsednil TOZD Prehrana in oddih
DS Skupne službe — predsednik DS Skupne službe DS Skupne službe
7. ODBOR ZA IZOBRAŽEVANJE
1.	Podgornik Dana TOZD Predilnica
2.	Varacha Marija TOZD Tkalnica
3.	Flajnik Jure TOZD Tkalnica
4.	Brankovič Jože TOZD Plemenitilnica
5.	Zupan Marinka TOZD Prehrana in oddih
6.	Valjavec Slavka DS Skupne službe — predsednik
7.	Ravnihar Miro DS Skupne službe — podpredsednik
ODBOR ZA GOSPODARSTVO
1.	Pertot Boris TOZD Prednilnica
2.	Nadižovec Mirko TOZD Tkalnica
3.	Draksler Pavel TOZD Tkalnica
4.	Kavčič Tone
5.	Hladnik Janez <5. Kern Cvetka
7.	Strniša Marjan
8.	Virnik Tone
9.	Primožič Stane
TOZD Plemenitilnica TOZD Plemenitilnica TOZD Prehrana in oddih
DS Skupne službe — predsednik DS Skupne službe
DS Skupne službe — podpredsednik
Delavski svet TOZD Predilnica
Člani:	Blaznik Stane,
Dragosavljevič Olga, Galjot Franc, Jagodic Pavla, Justin Ivana, Križnar Janko, Kotnik Marinka, Kovačec Marija, Lu-kanec Marija, Markovič Francka, Pernuš Cilka, Podobnik Minka, Rakar Justina,, Šmid Anton, Štern Milan, Šparovec Zdravka, Škofič Stane, Todorova Spasena, Uranič Anton, Vrhovnik Vinko, Verlak Marija, Zorko Drago, Zaletelj Kati, Žun Dana in Žnidaršič Ivan.
Namestniki:	Mrak
Franc, Mubi Franc, Žerovnik Julka, Krmelj Slavka, Strupi Slavka, Potrč Marija, Perko Angela.
PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA JE ŠKOFIČ STANE, PODPREDSEDNIK PA ŠMID ANTON.
Delavski svet
Člani: Ajdovec Miha, Belančič Jure, Bokalj Rezka, Cof Jože, Česen Marija, Dolinar Jernej, Hafnar Viktor, Janežič Iva, Jovanovič Drago, Kavčič Dane, Kotnik Anica, Krkič Nedeljka, Oman Milka, Ostanek Edvard, Pičman Janez, Pogačnik Ivan, Pogačar Milena, Posedi Marjan, Rakovec Anton, Rant Pavla, Sokol Zoran, Stojiljkovič Ljubi-
Odbor za delovna razmerja
člani: Blaznik Jože, Ječnik Sonja, Krmelj Franc, Štefe Jože in Žagar Marinka.
Namestniki: Gorenc Marija, Plevel Jože in Brezar Roza.
Odbor za
gospodarske zadeve
Pertot Boris, Janc Franc, Vidmar Ivana, Dragosavljevič Olga, Pernuš Cilka, Krmelj Slavka, Slapar Simon.
Odbor za osebne dohodke
Podobnik Marija, Zorman Kristina, Ječnik Sonja, Osterman Alojz, Kejžar Franc, Štempihar Ana in Delavec Zvonka.
TOZD Tkalnica
ša, Škofič Angela, Traven Ivan in Trdina Milka.
Namestniki: Lukančič Albina, Paunovič Uroš, Te-ropšič Ivan in Duganžija Milica.
PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA JE RAKOVEC ANTON, PODPREDSEDNIK PA BELANČIČ JURE.
Odbor za delovna razmerja
Člani: Oman Ivan, Pucelj Marjan, Rozman Ivana, Suha dolnik Marjan in Veternik Ana.
Namestniki:	Hafnar Ed-
vard, Traven Slavko in Cof Samuel.
Odbor za
gospodarske zadeve
Nadižovec Mirko, Traven Ivan, Pogačnik Janko, Ječnik Anica, Hudovernik Mato, Strle Branimir in Rojina Slavka.
Odbor za osebne dohodke
Nikolič Luka, Pisovec Draga, Rozman Marica, Cuderman Jože, Ajdovec Miha, Varacha Marija in Mlakar Marija.
SVET DELOVNE ENOTE Tkalnica I
Člani: Antolič Ana, Cimerman Ana, Čimžar Vera, Dragoljič Drenka, Florjančič Rozka, Gulub Nana, Hočevar Tončka, Hudobivnik Milka, Jagodic Marija, Majkič Danica, Mohor Milica, Nadižovec Mirko, Pisovec Draga, Posedi Rezka, Smolej Lado, Tomac Elza in Vojičič Ratko.
Namestniki:	Delavec
Franc, Jerala Angela, Hrovat Fani, Radulovič Desa, Vogrinčič Alojz.
SVET DELOVNE ENOTE Tkalnica II
Člani: Čebašek Marinka, Draksler Pavel, Ječnik Anica, Kalan Helena, Kalan Janez, Kristanc Franc, Kremsar Peter, Lazar Ema, Ramovš Milena, Rozman Marka, Šenk Franc, Tavčar Stana, Terop-šič Anica, Tušar Brigita, Paunovič Uroš, Ribnikar Ivanka in Valentičič Saša.
Namestniki:	Čebašek
Nežka, Fister Ivanka, Frantar Milan, Pogačnik Dana in Ropret Milena.
Delavski svet TOZD Plemenitilnica
člani: Bider Miha, Čimžar Štefan, Gabor Štefan, Gorjanc Dragica, Gorjup Polonca, Grilc Jože, Hrovat Jože, Hudobivnik Pavel, Hu-merca Jože, Istinič Vida, Jekovec Peter, Jež Vinko, Ka-baš Zenun, Kurat Anton, Mencinger Jože, Mikec Jože, Mikec Jelka, Mrak Marija, Nograšek Janez, Obradovič ing. Dejan, Omejc Alojz, Podgornik Adolf, Rupar Lado, Smrekar Anton, Švab Slavica in Tomažin Marjan.
Namestniki:	Zorko
Regina, Oman Hilda, Čebašek Franc, Zupanc Janko, Logar Ivan, Keržič Anton in Zebec Ivan.
nadalj. na 5 str.
Novi samoupravni organi podjetja
nadalj. s 4. strani
PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA JE PODGORNIK ADOLF, POPREDSEDNIK PA MENCINGER JOŽE.
Odbor za delovna razmerja
člani: Brankovič Jože, Dermota Ana, Hostar Tinca, Omejc Alojz in špik Franc.
Namestniki:	Šmid Zofija,
Gorzetti Vera, Naglič Marija.
Odbor za
gospodarske zadeve
Hladnik Jože, Marjančič Zlata, Božičevič Janez, Žvokelj Milan, Valher Majda, Humerca Jože, Švab Slavica.
Odbor za osebne dohodke
Jekovec Peter, Kavčič Anton, Drobnič Marinka, Reh-bergar Miha, Klavžar Marjeta, Zeni Francka in Dermota Ana.
SVET DELOVNE ENOTE
Plemenitilnica I
člani:	Ajdovec Stane,
Centa Alojzija, češenj Stane, Dejak Stane, Jugovič Ivica, Križaj Marjan, Lanjščečk Geza, Mihelič Ciril, Mlinar Lado, Pečnik Helena, Podgoršek Viktor, Sajevic Franc, car Andrej, Štromajer Iva, Teropšič Anton in Vilfan Stane.
Namestniki:	Ramovš
Anton, Vombergar Martin, Fi-reder Darko, Ravnikar Francka in Judež Rajko.
SVET DELOVNE ENOTE
Plemenitilnica II
Člani:	Božič Polde,
Grozdek Darko, Kleč Marija, Kristan Anton, Kristanc Janez, Mlakar Marjan, Pavlin Franc, Pernuš Vera, Stenovec Marta, Sušnik Cveto in šve-gelj Simona.
Namestniki: Govekar Marjan, Lazov Ranko in Vidmar Jože.
SVET DELOVNE ENOTE Gravura
Člani: Brlenič Nada, Jež Vinko, Kelbel Miro, Klavžar Marjeta, Slak Ivan, Stanič Rupret in Zveršen Jože.
Namestniki:	Mihelič
Marija, Proj Ivan in Udir Avguštin.
Delavski svet TOZD Prehrana in oddih
Člani: Blažič Pavla, Čarman Matevž, Klinc Francka, Likar Vida, Novak Ciril, Podobnik Jelka, Slak Jožefa, Škrjanc Vida in Zupan Marinka.
Namestniki:	Ajdovec
Milka, Ogorevc Vera in Puša-vec Marija.
PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA JE BLAŽIČ PAVLA, PODPREDSEDNIK PA LIKAR VIDA.
Odbor za delovna razmerja
člani:	Čarman Matevž,
Opalk Rozalija in Sunkar Janez.
Namestniki: šadl Albina in Trdin Terezija.
Odbor za
gospodarske zadeve
Kepic Sida, Likar Vida, Podobnik Jelka, Novak Ciril in Zorman Elica.
Odbor za osebne dohodke
Sire Helena, Zupan Marinka in Božič Danica.
Delavski svet delovne skupnosti skupne službe
Člani: Bajžeiii Jošt, Česen Martin, Draksler Franc, Drglin Ivka, Götz Erik, Jenko poter, Kepic Ivan, Kimovec Ciiril, Mali Anton, Mesarič Srečo, Naglič Janko,
Oman ing. Pavla, Potočnik Anton, Prigora Silvo, Pucko Slavka, Rajgelj Ivan, Roš Jože, Šumi Irena, Tulipan Pe-Cilka, Rozman Miro, Sorčan Marinka, Šmid Jelka, Šolar ter, Zorman Štefan in Zajc Marija.
Namestniki:	Grohan
Ivka, Križaj Franc, Mauser Krista, Tekavec Tončka, Lautar Danilo, Šarič Brane in Jurjevec Marjan.
PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA JE TULIPAN PETER, PODPREDSEDNIK PA MESARIČ SREČO.
Odbor za delovna razmerja
člani: Brence Silva, Farč-nik Marinka, Hafnar Ferdinand, Peternelj Tone in Slabe Bojana.
Namestniki: Virčič Vinko, Vehovec Jože in Osojnik Vla-dimira.
Odbor za osebne dohodke
Mohar Marinka, Ravnihar Miro, Mali Anton, Benedik Janez in Kastelic Vera.
Na prvem mestu stanovanja za samce
Odbor za stanovanjske zadeve je imel v svoji mandatni dobi 23 sestankov, na katerih je obravnaval predvsem delitev in zamenjavo stanovanj, delitev posojil za gradnjo stanovanjskih hiš, tekoče stanovanjske probleme, problematiko Delavskega doma v Stražišču in drugo.
V letu 1972 je odbor sprejel novo prioritetno listo socialno ogroženih prosilcev za stanovanje. V zvezi s spreje-
mom te liste je odbor imel precej dela, saj je moral najprej obravnavati in potrditi spremembe in dopolnitve pravilnika o delitvi stanovanj in posojil, ker je bilo nujno potrebno nekatere člene pravilnika prilagoditi novim razmeram, ki so nastale. Šele na osnovi tega je lahko komisija, ki jo je odbor določil, pričela na terenu s točkovanjem stanovanjskih razmer posameznega prosilca, kar je
osnova za sestavo liste. Listo je odbor dokončno sprejel v novembru 1972. Reševanje prosilcev s te liste se zaključuje in je odbor že na zadnji seji razpravljal o tem, da se v kratkem objavi razpis, na katerega naj bi se prijavili kandidati za sestavo nove prioritetne liste.
V	zadnjih letih so bile pri reševanju na prvem mestu družine iz provizorijev za obratom II, ki so bili, zaradi poplave, predvideni za rušenje in zato ostalih prosilcev nismo mogli reševati s takšnim tempom, kot bi sicer lahko. Zaradi tega je odbor odločil, da se ugotovi, v kakšnem stanju je provizorij Savska c. 52, ki je bil ravno tako predviden za rušenje. Ugotovljeno je bilo, da je ta provizorij še kar v dobrem stanju, zato je odbor sprejel sklep, da se ne ruši, pač pa naj se najemnina s točkovanjem prilagodi. Točkovanje naj se izvrši v sodelovanju s Podjetjem za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo.
V	zadnjih dveh letih podjetje ni imelo stanovanj za odprodajo članom kolektiva. Zato lista interesentov za odkup stanovanja v tem obdobju niti ni bila sprejeta, ker se le-ta po sedanjem pravilniku sestavlja in sprejema ob priliki vsakokratne takšne delitve stanovanj. V evidenci imamo prošnje za delitev na odkup in ko bo podjetje imelo na razpolago stanovanja za takšno delitev, bo izdelana in sprejeta tudi lista pri-čakovalcev za odkup stanovanja. V tem obdobju je bilo kupljeno le eno 3-sobno stanovanje in na osnovi razpisa v podjetju odprodano članu kolektiva. Navedeno stanova-
nje je bilo kupljeno zaradi ugodne cene (3.000 din za m2 neto stanovanjske površine, skupno 210.500 dinarjev) in je bilo takoj vseljivo. S tem stanovanjem smo s kombinacijo rešili 3 prosilce. Konec februarja ali v začetku marca letos bo v Glasu Gorenjske objavljen razpis za odprodajo stanovanj, ki so v gradnji na Planini. Na ta razpis se bo priglasilo tudi naše podjetje in naročilo stanovanja v okviru razpoložljivih finančnih sredstev. Na kakšen način se bodo ta stanovanja delila, bo objavljeno naknadno.
Precej dela je imel odbor s pričetkom izvajanja novih stanovanjskih predpisov, ki so bili sprejeti v letu 1972 in so stopili v veljavo 1. 1. 1973. Tesno je moral sodelovati z občino, Občinskim sindikalnim svetom, banko in kasneje še z Iniciativnim odborom samoupravne stanovanjske skupnosti. Dosledno je moral obravnavati akte in pravilnike, ki smo jih dobivali in ki so bili tekom leta sprejeti ter nanje dajati svoje predloge in pripombe. Poleg samoupravnega sporazuma in drugih aktov, ki smo jih dobili proti koncu leta 1972, v zvezi z izvajanjem nove stanovanjske politike, je odbor v začetku leta 1973 obravnaval še Začasni statut solidarnostnega stanovanjskega sklada, Pravilnik o gospodarjenju in razpolaganju z združenimi sredstvi za usmerjeno in organizirano stanovanjsko gradnjo, Začasni bančni pravilnik o posojilih za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo ter predlog o sestavu skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti.
V zvezi z novimi predpisi
je moral odbor sprejeti tudi 5-letni perspektivni program stanovanjske gradnje. V programu je, poleg reševanja socialno ogroženih prosilcev, odprodaje stanovanj članom kolektiva, delitve posojil za individualno gradnjo stanovanjskih hiš in gradnje novega trakta samskega doma v Stražišču, zajeta tudi zadružna gradnja montažnih stanovanjskih hiš. Po vsej verjetnosti zadružna gradnja po sedanjih predpisih oziroma sprejetih pravilnikih ne bo izvedljiva, ker interesenti finančno ne bodo zmogli zaradi prevelike razlike v ceni objekta in možnosti za najetje kredita iz združenih sredstev.
Sl.l. 1973 so pričele delovne organizacije oziroma vsi zavezanci prispevkov izločati za stanovanjsko gradnjo 6 % od brutto osebnih dohodkov. Od tega se 2 % odvaja solidarnostnemu stanovanjskemu skladu, 3 % se obvezno oroča v banko in 1 % ostane delovnim organizacijam. Iz dela obvezno oroče-nih sredstev (3 %) so se letos že delili prvi krediti za individualno gradnjo stanovanjskih hiš. Pri tej delitvi so morale delovne organizacije tesno sodelovati z banko in iniciativnim odborom samoupravne stanovanjske skupnosti. Prvotno je ta delitev izgledala zelo enostavna in lahka, toda kasneje so nastale velike težave, ker je bilo preveč interesentov. Prijav-ljenci oziroma interesenti so zaprosili za znesek 22 milijonov dinarjev, dočim je bil razpis le za 5 milijonov. Razpisani znesek so zaradi velikega števila prijavljencev zvišali na 10 milijonov dinarjev, ki pa kljub temu ni zadostoval. Tako so nam zaprošeno kvoto znižali od 100 % na 43 %, to je od 3,415.000,00 dinarjev na 1,421.000,00 dinar-
Nadalj. na str. 6
Upokojenci Plemenitilnice I
V	petek, dne 28. decembra, je Izvršni odbor sindikata plemenitilnice I in gravure priredil sprejem za upokojence, ki so se upokojili v lanskem letu in jih obdaril s spominskimi urami.
V	lanskem letu je iz teh enot odšlo v pokoj deset članov kolektiva, in sicer: MARIJA ZDEŠAR, JANEZ ZUPANC, FRANC ROBLEK, FRANC LUSKOVEC, VINKO PELKO, DRAGO ZALETELI, ALOJZ REHBERGAR, VIDA GNJATOVIC, KAROLINA SELJAK in VILI KLENOVŠEK.
Predsednik IO Jože Verdir je v kratkem nagovoru izrekel toplo zahvalo za njihovo delo pri ustvarjanju proizvodnih rezultatov in napredka podjetja v letih, ko so bili člani našega kolektiva. Ob koncu jim je zaželel srečno novo leto in da bi še dolga leta zdravi uživali zasluženi pokoj.
A. O.
Obdarili smo upokojence
Enako kot leto dni prej smo tudi koncem decembra povabili in obdarili naše upokojence. Vsem bližnjim — le--teh je bilo 1064 — smo poslali vabila, da se zglase v podjetju, kjer bodo prejeli novoletno darilo. Seveda pa zaradi velikega števila nismo mogli povabiti vseh hkrati, zato smo jih razdelili po skupinah. 992 upokojencev se je zglasilo v zadnjih dneh starega leta, mnogi pa zaradi bolezni ali oddaljenosti seveda niso mogli priti. Prve dni novega leta so zato predstavniki kolektiva obiskali 19 bolnih upokojencev, štiriindvajsetim pa smo darilo poslali po pošti.
Kljub temu, da smo upokojence obdarili za novo leto že drugič, so mnogi izmed njih izrazili mnenje, da so bili prijetno presenečeni ob našem vabilu, še bolj pa veseli ob spoznanju, da kolek-
tiv ni pozabil nanje. Prav pogosto je bilo slišati: »Veste, saj sem težko prišla, ker me že noge težko ,nosijo', toda tako sem si želela videti podjetje! ...«
»Ne morete si predstavljati, kako vesel sem bil vašega vabila. Nobeno materialno darilo mi toliko ne pomeni kot to, da ste se me spomnili. Rad sem delal v kolektivu in vedno se spominjam tistih dni!«
Skoraj vsi upokojenci pa so bodisi ustmeno ali pismeno izrazili toplo zahvalo za darilo in željo za srečno in uspešno novo leto. Naslednja zahvala je ena mnogih, ki so nas prav prijetno presenetile: »Dovolite mi, da se pridružim vsem tistim, ki se vam te dni zahvaljujejo za novoletno presenečenje.
Prisrčna hvala vsem, ki so s svojim delom tudi nam upokojencem pripravili ta
srečni trenutek. Sprejmite tudi moje želje za nenehni
napredek našega lepega podjetja in za osebno srečo vseh, ki ga ustvarjajo.
Posebna zahvala za Tekstilca, ki mi vsakokrat, ko pride, da občutek, da ,segam v dlan’ dobremu tovarišu in iskrenemu prijatelju.«
vaša upokojenka Angela Šušteršič
Vsem upokojencem se sindikat, oziroma celoten kolektiv zahvaljuje za iskrene in dobre želje, v prepričanju.
nadalj. s 5. strani
jev. Zaradi tega je moral odbor posameznikom zaprošeni znesek znižati, poleg tega pa izločiti skoraj polovico interesentov iz seznama — večinoma tiste, ki so imeli zgrajeno hišo do II. faze gradnje s tem, da se jih upošteva pri naslednji delitvi.
V letu 1973 se je pričela gradnja novega trakta samskega doma v Stražišču. Z dograditvijo tega dela doma, bo precej olajšano reševanje stanovanjske problematike samskih oseb, ki je sedaj zelo pereče, skoraj na prvem mestu.
Odbor je v svoji mandatni dobi rešil 94 prosilcev, in sicer 42 z dodelitvijo stanovanja, 2 z odkupom stanovanja,
da to srečanje z vami — upokojenci, ni bilo zadnje, ampak da ga bomo še okrepili in izboljšali.
3 z dodelitvijo kredita s strani podjetja za gradnjo ali nakup stanovanjske hiše ter 47 prosilcev z dodelitvijo kredita za gradnjo stanovanjske hiše iz združenih sredstev za stanovanjsko gradnjo, ki se je delil preko Iniciativnega odbora samoupravne stanovanjske skupnosti in banke. Odbor je bil pri reševanju z dodelitvijo stanovanja zelo elastičen, saj je z zelo majhnim številom razpoložljivih stanovanj, bodisi z zamenjavami in raznimi kombinacijami uspel rešiti kar 42 primerov.
Pri izvajanju stanovanjske politike je odbor strogo upošteval določila Pravilnika o delitvi stanovanj in posojil.
F. H.
Stanovanja za sanice
Kako obračunavamo osebni dohodek
V 12. številki Tekstilca smo objavili, da bomo člane delovnega kolektiva senzanili na poljuden način z vsemi podrobnostmi glede obračuna osebnega dohodki posameznemu delavcu.
Osnova za samo razlago je izplačilni listek, ki ga vsak delavec prejme ob izplačilu osebnega dohodki za obračunski mesce. Ker je obrazložitev celotne izplačilne liste za enkrat preobširna, vam bomo obrazložitev podajali po posameznih delih. V prvem delu bomo zato podali obrazložitev od 1. do 17. rubrike izplačilnega lista.
Pojasnilo, oz. obrazložitev, kaj zajema ali vsebuje posamezna rubrika:
Rubrika 1 — ZAPOREDNA ŠTEVILKA: Za vsakega zaposlenega v podjetju je vpisana zaporedna številka v izplačilni listi in sicer po obratih.
Rubrika 2 — MESEC: V tej rubriki je vpisan s številko mesec, na katerega se izplačilo osebnega dohodka nanaša. (januar 1, februar 2, itd.)
Rubrika 3 — PRIIMEK IN IME: delavec, ki je bil obračunan v obračunskem mesecu.
Rubrika 4 — VSTOP: Datum vstopa je vpisan samo pri tistih delavcih, ki so se tekom obračunskega meseca zaposlili v podjetju. Pri ostalih, ki pa so bili že obračunani v preteklem mesecu, pa ostane ta rubrika prazna.
Rubrika 5 — IZSTOP:	V
tej rubriki je vpisan datum izstopa tistemu delavcu, ki mu je v teku obračunskega meseca prenehalo delovno razmerje.
Rubrika 6 — TOČK NA URO: V tej rubriki je navedena ocena delovnega mesta
v točkah na uro, ki ga delavec opravlja in je vzeta iz tabelarnega dela Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, oziroma osebna ocena delavca, ki mu jo je določila komisija za osebne dohodke po določilih pravilnika. Nad to oceno je vpisana tudi višina dodatka v točkah na uro za stalnost zaposlitve v podjetju, ki delavcu pripada po določilih pravilnika.
Rubrika 7 — URE PO
UČINKU: V to rubriko je vpisano število ur dela po učinku tistim delavcem, ki so v obračunskem mesecu delali v direktnem, skupinskem ali vezanem akordu.
Rubrika 8 — URE PO ČASU: V to rubriko so vpisane ure tistih delavcev, ki ne delajo v akordu, temveč po času in tistih delavcev, ki sicer delajo po akordu, vendar ne ves čas (primer: delavec A je
delal 176 ur po času, kar se vpiše v rubriko 8; delavec B pa je delal 150 ur po akordu
—	rubrika 7, in 16 ur po času
—	rubrika 8).
Rubrika 9 — ZASTOJI: Kadar delavec, ki dela v akordu, ne more normalno opravljati dela zaradi pomanjkanja materiala ali okvare stroja, se mu plačajo zastojne ure.
Rubrika 10 — PRAZNIK: V tej rubriki so vpisane ure plačanih praznikov v obračunskem mesecu.
Rubrika 11 — SKUPAJ OD 7 DO 10: V tej rubriki je vpisan seštevek ur od 7 do 10.
Rubrika 12 — DOPUST: V to rubriko se vpiše število ur, ko je delavec koristil redni letni dopust.
Rubrika 13 — IZREDNI DOPUST: V to rubriko so vpisane ure, ko delavec ni bil na delu in je imel izredno plačani dopust, za katerega je
prejel nadomestilo osebnega dohodka po določilih pravilnika.
Rubrika 14 _ SKUPAJ: (od 11—13): V tej rubriki so zajete vse ure, ki pridejo v poštev za obračun osebnega dohodka v obračunskem mesecu.
Rubrika 15 — ŠTEVILO DNI: V tej rubriki so vpisani plačani dnevi v obračunskem mesecu.
Rubrika 16 — NADURE: Vse ure, ki so bile opravljene preko rednega delovnega časa, oziroma v prostih sobotah, nedeljah in praznikih, za katere delavec prejme 50 “Zoni nadurni dodatek.
Rubrika 17	— NOČNE
URE: V tej rubriki je vpisano število ur, ki jih je delavec opravil med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj (nočno delo).	J. Šmid
(Se nadaljuje)
Gospodarska
organizacija:	TEKSTILINDUS KRANJ
1» S 44 II	Mesea j	Priimek in ime	Datum vstopa	Datum izsitopa	Toč. del. m. na uro	Plačane ure										
						Po učinku	Po času	Zastoji	Prazniki	Skupaj 7—10	Dopust	Izr. dopust	Skupaj 11—13	Število dni	: Nadure i	Nočno delo j
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17
																
81	n	Erman 5ianko			16 230	166		2		m	8		176	22		72 j
1	2	3	4	5	6	7	3	9	10	11	12	13	14	15	16	17
Zap. št.	Mes.	Priimek in ime	Vstop	Iz- stop	Točka na uro	Ure po učinku	Ure po času	Zastoj 1	Pra- znik	Skupaj (7—10)	Dopust	Izr. dop.	Skupaj :ii—13)	Št. dni	Nad- ure	Nočno ure
81	n	Erman Slanko			16 23 0	166		2		168	*		176	22		72
Zaključek VII. letnih športnih iger ObSS Kranj za leto 1973
V sredo, 26. decembra 1973, je bil v prostorih ObSS Kranj slovesen zaključek VII. letnih športnih iger ObSS Kranj za leto 1973. Naše podjetje je bilo na športnem področju v preteklem letu najuspešnejše, saj je kar pet športnih panog odneslo prva mesta v okviru občine, in sicer: kegljanje, nogomet, šah,
balinanje in plavanje (ženske).
Lahko rečemo, da so letne športne igre uspele, saj se vsako leto vedno več članov kolektiva udeležuje tega množičnega tekmovanja. Vseskozi so tekmovanja potekala dobro pripravljena, pošteno in borbeno, večkrat bolj kot na kakšnem tekmovanju pro-
fesionalcev. Še enkrat zahvala vsem našim udeležencem z željo, da bi bila v letošnjem letu udeležba naših predstavnikov še množičnejša in kvalitetnejša.
(Op.:	Podrobne rezultate
smo objavili v preteklih številkah!)
A. Omejc
Novoletni kegljaški turnir tkalnice
Pet pokalov za prva mesta naših športnikov na občinskih sindikalnih igrah — dosedaj naš največji uspeh
V soboto, 29. 12. 1973 je sindikalni pododbor tkalnice organiziral na kegljišču pri Johanci v Britofu kegljaški turnir. Udeležilo se ga je 27 kegljačev iz tkalnice. Sestavljeni sta bili dve ekipi, od katerih je ena predstavljala I. izmeno, druga pa II. izmeno. Metalo se je po 40 lučajev, od tega 20 na polno, 20 pa na čiščenje. Rezultati so bili več kot zadovoljivi, saj so bili ra-
zen štirih kegljačev vsi ostali popolni amaterji. Kljub temu, da je bila druga izmena favorit ( v njeni ekipi so bili vsi štirje omenjeni kegljači, ki redno trenirajo), je prepričljivo zmagala prva izmena.
Prvo plasirani je dobil lep, doma izdelan pokal in diplomo, drugi in tretji pa diplome. Pokal je dobila tudi prva ekipa.
Preberite
OBISK V GARNIZIJI STANETA ŽAGARJA
Ob devetintridesetem rojstnem dnevu Jugoslovanske ljudske armade so bile povsod na Gorenjskem razne prireditve in proslave. Tudi predstavniki našega podjetja so se na dan praznika, 22. decembra, udeležili svečanega zbora v garniziji Stane Žagar v Kranju. Garniziji so izročili v imenu podjetja tudi lepo darilo. Proslava je bila nadvse svečana, na koncu pa so bili vsi gostje povabljeni pod šotor na vojaški pasulj in »šumadijski čaj«.
R. S.
TUDI CICIBANI SO NAM VOŠČILI SREČNO NOVO LETO
Zadnje dni starega leta so nas v spremstvu dveh vzgojiteljic obiskali malčki iz otroškega vrtca Rezka Dragar v Stražišču. Predstavnikom podjetja so priredili pester program, kjer so nastopali prav vsi, bodisi z recitacijami ali pevskimi točkami. Nadvse ganljivo pa je bilo, ko so nam voščili srečno novo leto in nas obdarili z njihovimi izdelki, ki so jih napravile njihove male roke.
R. S.
KOLAJNA ZA KOMBI
Naš kombi, ki ima na grbi lokalni prevoz iz obrata I v obrat II, je avto in pol. Ce bi znal govoriti, bi povedal marsikaj zanimivega, saj nima nič boljšega položaja, kot v starih časih občinski sluga. Koliko godrnjanja in obtožb prenese, kadar ga ni ob določeni uri pri vratarju! Naj jih nekaj naštejem: »Kombi pred skladišče!«, »Kombi v Savo!«, »Kombi mora na banko!«, »Ali kombi še ni prišel nazaj?«, »Kombija ni, meni pa se tako mudi!«, »Hudič naj vzame še ta kombi!«, »Že celo uro čakam na kombi, pa ga še ni!«, itd. Res, če kdo zasluži kolajno, je to prav gotovo naš kombi, saj bi brez njega prav gotovo podjetje propadlo. Ima namreč toliko voženj, da morajo zaradi tega nekateri čakati na kombi kar debele ure pri vratarju. Upamo lahko samo še to, da bo kmalu začel voziti gasilski kombi, ki bo odpravil vrzel v našem internem prometu. Gasilski kombi je bil kupljen namensko za izboljšanje protipožarne varnosti, pa zato ne bi bilo nič hudega, če bi z njim gasili včasih tudi podkurjene potnike za obrat II ali obratno za obrat I.
Cicibane smo pogostili s paketi slaščic
REZULTATI:
1.	lemej Dolinar —- 171 podrtih ketjev
2.	Mirko Nadižovec — 170 podrtih kegljev
3.	Marjan Bizjak — 168 podrtih kegljev.
Ekipno je I. izmena zasedla 1. mesto s 338 keglji, 2. izmena pa 316 kegljev.
Ugotovili smo, da si želimo še več takih športnih srečanj. Mogoče ne bi bilo napak, če bi se pomerili tudi na področju drugih športnih panog.
Mato Hudovernik
Naši kegljači ob podelitvi nagrad ObSS Kranj
Kako hitro beži čas
Spomin na veliko Dražgoško bitko je še svež. Mnogi starejši borci in drugi se še dobro spominjajo tistega va pred 32. leti, ko je sovražnik z vso svojo vojaško tehniko napadel preutrujeni Cankarjev bataljon, ki se je hotel odpočiti v partizanski vasi pod lelovico — v Dražgošah.
Sovražnik je bataljon napadel ponoči, ko so bili pre-mraženi borci — cankarjevci na počitku, in niso slutili, kaj se jim pripravlja v dolini. Dvajset sovražnikovih vojakov, dobro oblečenih, izurjenih in do zob oboroženih je prišlo na enega borca Cankarjevega bataljona. V vojaških analih je malo takih primerov, toda kljub temu so borci Cankarjevega bataljona izbojevali v Dražgošah tako zmago, o kateri se je ponesel glas, Hitler pa je besnel nad svojimi »junaki«.
Bičkova skala bo ostala večni spomin na tiste težke dni, ostala bo kot opomin vsem tistim, ki še danes mislijo, da je orožje močnejše od človekove želje po svojo-di.
»Dvajset na enega« — zmago nad tako premočjo, je lahko izbojeval le človek, ki je vedel, za kakšne ideale se bori. Tako gibanje je nemogoče zatreti ali uničiti. Naš socializem, ki ga gradimo na temeljih, prepojenih s krvjo naših borcev, so nam jamstvo, da se epopeja Dražgoš ne bo ponovila nikoli več
Požgane Dražgoše so danes popolnoma obnovljene, še trdnejše, kot so bile med narodnoosvobodilno borbo, vedno pripravljene zlomiti vsakemu tilnik, ki bi hotel
ogroziti njihovo svobodo in napredek, ki so ga dosegle v novi Jugoslaviji. Dražgoše bodo ostale slavne za večne čase. Še danes mnogi imenujejo Dražgoše — dražgoška
Nekoč so menih, da je štedilnik ogledalo gospodinje. Je in ni. Nujno pa mora biti vselej popolnoma urejen, saj na njem pripravljate jedi za svojo družino. Vsaj enkrat na teden ga temeljito očistite.
Predvsem ga ne pozabite izključiti. Če tega ne storite, je umivanje štedilnika lahko zelo nevarno.
Emajlirane dele zdrgnite z gobo in mlačno milnico, izperite z gobo in čisto vodo, na koncu pa zbrišite s suho krpo.
Prostor okoli grelnih plošč, kamor pri kuhanju pogosto izkipi vsebina lonca, temeljito umijte s pralnim praškom in zbrišite s suho krpo.
Tu ne sme ostate najmanjša sled umazanije, če ne morete odstraniti vsega, napojite madeže s pralnim praškom in vodo ter jih po dveh do treh urah zdrgnite s ščetko. Lotite se grelnih plošč. Dokler so še tople, jih zbrišite z vlažno krpo. Če na njih kaj ostane zdrgnite z žično volno, a vselej s krožnimi gibi, ki spremljajo črte na plošči. Zbrišite jih s suho krpo in namažite z oljem.
Stene pečice temeljito umijte z gobo in s pralnim praškom, obrišite s suho krpo in pustite vrata odprta, da se osuše. Če na njih ostanejo mastni madeži, jih drgnite s krpo in terpentinom toliko
republika. Cankarjev bataljon je iz te bitke izvlekel še eno izkušnjo več, postal je trdnejši in zrelejši, odšel je še bolj junaški v nove borbe do končne zmage.	M. K.
časa, dokler stene niso povsem čiste. Nato jih umijte z gobo in toplo vodo, obrišite s suho krpo in pustite pečico odprto.
Žične pregraje v pečici in žične dele ražnja potopite v toplo vodo, ki ste ji dodalni pralni prašek. Če so močno zamaščeni, dodajte še malo terpentina. Tam jih pustite dve uri, nakar jih zdrgnite s krtačko, izperite s toplo in s hladno vodo ter povsem suhe vrnite v pečico.
Zahvala
Ob odhodu v pokoj . se vsem najprisrčneje zahvaljujemo za izrečene poslovilne besede in darila, še posebej obratovodji tkalnice obrata II tovarišu Ostanku, oddelku čistilnica blaga, tkalnica, škrobilnica, pripravljalnica in pa 10 sindikata tkalnice. Še enkrat vsem hvala in srečno novo leto in vsa nadaljnja leta.
Upokojenci: KAROLINA CI-GLIČ, ANA TORKAR, PAVLA BERGLEZ, PAVLA KMETIČ, FRANCKA CERAR, DORA SMOLEJ, MARIJA ŠUŠTERŠIČ, MARIJA RIHAR, VERA PUCELJ, IVAN SEKNE in JANKO ZAVRL.
Štedilnik - ogledalo gospodinje
Nagradna križanka
Nagrade:
1.	30,00 din
2.	20,00 din
3.	10,00 din
ZAHVALE
Ob prerani smrti mojega dragega moža
JOŽETA PISOVCA
se iskreno zahvaljujem vsemu kolektivu za izrečeno sožalje, še posebej pa finančnemu sektorju za darovani venec in denarno pomoč. Vso zahvalo izrekam sodelavkam oddelka za vse razumevanje in pomoč pri delu za časa moževe bolezni.
žena Ivka z otroki
Vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD prehrane in oddiha se iskreno zahvaljujem za darovani venec, izražena sožalja in spremstvo na zadnji poti ob smrti moje drage mame.
Štefka Valand
Ob boleči izgubi moje drage mame se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem delovne enote prehrane in oddiha obrat I za podarjeno denarno pomoč in izrečeno sožalje.
Marija Lamovšek
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi dragega očeta ANTONA FLORJAN
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem skladišča gotovega blaga za poklonjeni venec in izrečeno sožalje. Posebna zahvala velja Metki Friškovec in vsem, ki ste mojega očeta spremili na njegovi zadnji poti.
Marija Semen
Ob smrti naše drage mame se lepo zahvaljujeva mojstrom in sodelavkam za venec in denarno pomoč ter izrečeno sožalje.
Ivanka Zupanc pripravljalnica obrata II Marija Oselj predilnica I
Ob smrti moje drage mame se lepo zahvaljujem obrato-vodstvu plemenitilnice II, sodelavcem barvarne in belilni-ce za venec ter izrečeno sožalje.
Zupanc Janko barvarna obrata II
Sindikalni organizaciji Konfekcije Triglav se iskreno zahvaljujem za novoletni obisk na domu in darilo. Vesela sem, da ste me ob moji bolezni obiskali, zato še enkrat topla zahvala vsem.
Viktorija Zaman
Sindikalni organizaciji se iskreno zahvaljujem za novoletno darilo in za časopis Tekstilec, ki ga redno prejemam. Vsemu kolektivu želim veliko uspehov in nadaljnji napredek v novem letu.
Ivan Mohar, upokojenec
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sindikalni organizaciji ter sodelavkam in sodelavcem predilnice obrata II za lepa in bogata darila. Vsem članom kolektiva pa želim še veliko delovnih uspehov in osebne sreče.
Kati Stenovec
Sodelavkam tkalnice I in 10 sindikata se iskreno zahvaljujem za lepo darilo, ki so mi ga poklonili ob odhodu v pokoj.
Sindikalni organizaciji obrata predilnice se lepo zahvaljujem za poklonjeni denar, ki sem ga prejela ob novem letu. Vsem še enkrat najlepša hvala.
Marija Žagar
Vsem sodelavcem in IO sindikata plemenitilnice I se iskreno zahvaljujem za poklonjena darila ob odhodu v pokoj. Kolektivu želim tudi vnaprej veliko delovnih uspehov.
Alojz Rehbergar
Kolektivu Tekstilindus se iskreno zahvaljujem za darila ob novem letu ter za obisk na domu.
Antonija Mlakar, predilnica II
Iskreno se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem, kakor tudi sindikatu predilnice I za čudovita darila, ki ste mi jih poklonili ob odhodu v pokoj. Ostala mi bodo v naj lepšem spominu, zato vsem še enkrat naj lepša hvala. Vsem želim še mnogo uspehov pri delu, ter srečno novo leto 1974.
Rešitve oddajte najkasneje do 20. 2. 1974 v uredniške skrinjice pri vratarju, ali pa jih pošljite v uredništvo Tekstilca.
Pozdrav
vojaka
Vojak Hasan Grbič, ki je na odsluženju kadrovskega roka v Valjevu, lepo pozdravlja celoten kolektiv, posebno bivše sodelavce v predilnici I. Vsem skupaj želi mnogo sreče in uspehov v novem letu, z željo, da se čimprej vrne med nas.
Dragi Hasan!
Zahvaljujemo se Ti za lepe pozdrave. Tudi mi Ti želimo srečno novo leto z željo, da se čimprej vrneš v našo sredino. Sodelavcem pa posredujemo Tvoj naslov in upamo, da se Ti bodo tudi oglasili. Lepo pozdravljen!
Grbič Hasan, V. P. 6734-13 14002 Valjevo
Francka Robida
Dana Kobal