GLASILO OBCINE PIVKAGLASILO OBCINE PIVKA LETNIK 11 / JANUAR 2021 / ŠT. 74 GLASILO OBCINE PIVKAGLASILO OBCINE PIVKA LETNIK 11 / JANUAR 2021 / ŠT. 74 Spoštovane obcanke in obcani, za nami je leto, ko je naše življenje dodobra zaznamovala epidemija in se ga prav zaradi tega ne bomo radi spominjali. Proti virusu se borimo skupaj, lahko bi rekli cel svet, vendar hkrati vsak zase. Razmere, v katerih smo, dojemamo vsak nekako po svoje, predvsem glede na posledice in omejitve, ki nam jih ta cas prinaša ter še posebej, ce nas je bolezen ujela v družini in morda celo osebno. Zagotovo sedaj niso sprošceni casi in vse bi bilo še bistveno huje, ce ne bi dobro delovali kot skupnost. Tudi na tem mestu želim reci hvala vsem, ki ste pri svojem delu izpostavljeni bolezni in se trudite in delate v najzahtevnejših razmerah (ekipe v celotnem zdravstvenem sistemu, domovih za ostarele, v pomoci na domu, v civilni zašciti, humanitarne organizacije, prostovoljci, novinarji in še bi moral naštevati). Pred tridesetimi leti se je rojevala naša država Slovenija. Zelo sem vesel in ponosen, da smo takrat izkoristili zgodovinsko priložnost ter da sem generacija, kateri je bilo dano doživeti ta velicastni trenutek. V tem kontekstu menim, da smo lahko obcani Pivke še posebej ponosni na svojo obcino, ki smo z vzpostavitvijo Parka vojaške zgodovine prvi in edinstveno predstavili našo zgodovinsko pot v samostojnost. Tudi pred tridesetimi leti politicno nismo bili enotni, vendar smo znali stopiti skupaj, bil je naporen dialog, ki je omogocil kompromise in pot do zadanega cilja. Seveda je bila takrat drugacna situacija, vendar smo tudi sedaj v globoki krizi z nepredvidljivimi posledicami, ki jo lahko s skupnimi mocmi dobro odnesemo, ali pa si bomo nakopali problem na problem. Politicni prestiž in brezobziren boj za oblast sedaj ni državotvorno obnašanje in za nas državljane bi bilo zelo koristno, ce bi se naucili na volitvah trezno presoditi, kdo želi v politiki narediti kaj koristnega za državo in državljane in kdo so igralci, ki želijo s svojim populizmom predvsem uveljaviti svoje osebne ambicije. Tak je pac moj pogled, ker na lokalni ravni je treba biti predvsem ucinkovit in kritiziranje brez alternativnih rešitev, skupaj z raznimi populisticnimi floskulami, ne omogocijo vec kanalizacije, zanesljivejši vodovod, nove ceste itd. Kakorkoli, menim, da smo bili v pretecenem letu v naši obcini ucinkoviti, tako pri boju z epidemijo kot pri gradnji infrastrukture ter razvojnih priložnosti. V tem letu nas caka še veliko izzivov, kot npr. nadaljevanje gradnje vodovoda, širitev industrijske cone, izgradnja inkubatorja, kolesarskih poti, pa doma za ostarele, sanacije cest in še in še. Vlada je v tega dobrega pol leta pokazala, da je ucinkovita, med drugim tudi pri crpanju ter koristni uporabi EU virov, zato sem tudi za našo lokalno skupnost optimist. Spoštovane obcanke in obcani iskrena hvala, ker ste odgovorni in razumete, da je boj z epidemijo naša skupna naloga, tako vlade, zdravstva, medijev, obcin in vseh nas obcanov oz. državljanov. Hvala. Na koncu tunela je vedno vecja luc, saj je znanost uspešno razvila cepivo, ki bo omogocilo normalizacijo našega življenja. Vsekakor vam vošcim veliko dobrih izzivov, dobrih odlocitev, srece, miru in predvsem zdravja. S spoštovanjem, ŽUPAN Robert Smrdelj Foto: DKH Spoštovane obcanke in obcani, za nami je leto, ko je naše življenje dodobra zaznamovala epidemija in se ga prav zaradi tega ne bomo radi spominjali. Proti virusu se borimo skupaj, lahko bi rekli cel svet, vendar hkrati vsak zase. Razmere, v katerih smo, dojemamo vsak nekako po svoje, predvsem glede na posledice in omejitve, ki nam jih ta cas prinaša ter še posebej, ce nas je bolezen ujela v družini in morda celo osebno. Zagotovo sedaj niso sprošceni casi in vse bi bilo še bistveno huje, ce ne bi dobro delovali kot skupnost. Tudi na tem mestu želim reci hvala vsem, ki ste pri svojem delu izpostavljeni bolezni in se trudite in delate v najzahtevnejših razmerah (ekipe v celotnem zdravstvenem sistemu, domovih za ostarele, v pomoci na domu, v civilni zašciti, humanitarne organizacije, prostovoljci, novinarji in še bi moral naštevati). Pred tridesetimi leti se je rojevala naša država Slovenija. Zelo sem vesel in ponosen, da smo takrat izkoristili zgodovinsko priložnost ter da sem generacija, kateri je bilo dano doživeti ta velicastni trenutek. V tem kontekstu menim, da smo lahko obcani Pivke še posebej ponosni na svojo obcino, ki smo z vzpostavitvijo Parka vojaške zgodovine prvi in edinstveno predstavili našo zgodovinsko pot v samostojnost. Tudi pred tridesetimi leti politicno nismo bili enotni, vendar smo znali stopiti skupaj, bil je naporen dialog, ki je omogocil kompromise in pot do zadanega cilja. Seveda je bila takrat drugacna situacija, vendar smo tudi sedaj v globoki krizi z nepredvidljivimi posledicami, ki jo lahko s skupnimi mocmi dobro odnesemo, ali pa si bomo nakopali problem na problem. Politicni prestiž in brezobziren boj za oblast sedaj ni državotvorno obnašanje in za nas državljane bi bilo zelo koristno, ce bi se naucili na volitvah trezno presoditi, kdo želi v politiki narediti kaj koristnega za državo in državljane in kdo so igralci, ki želijo s svojim populizmom predvsem uveljaviti svoje osebne ambicije. Tak je pac moj pogled, ker na lokalni ravni je treba biti predvsem ucinkovit in kritiziranje brez alternativnih rešitev, skupaj z raznimi populisticnimi floskulami, ne omogocijo vec kanalizacije, zanesljivejši vodovod, nove ceste itd. Kakorkoli, menim, da smo bili v pretecenem letu v naši obcini ucinkoviti, tako pri boju z epidemijo kot pri gradnji infrastrukture ter razvojnih priložnosti. V tem letu nas caka še veliko izzivov, kot npr. nadaljevanje gradnje vodovoda, širitev industrijske cone, izgradnja inkubatorja, kolesarskih poti, pa doma za ostarele, sanacije cest in še in še. Vlada je v tega dobrega pol leta pokazala, da je ucinkovita, med drugim tudi pri crpanju ter koristni uporabi EU virov, zato sem tudi za našo lokalno skupnost optimist. Spoštovane obcanke in obcani iskrena hvala, ker ste odgovorni in razumete, da je boj z epidemijo naša skupna naloga, tako vlade, zdravstva, medijev, obcin in vseh nas obcanov oz. državljanov. Hvala. Na koncu tunela je vedno vecja luc, saj je znanost uspešno razvila cepivo, ki bo omogocilo normalizacijo našega življenja. Vsekakor vam vošcim veliko dobrih izzivov, dobrih odlocitev, srece, miru in predvsem zdravja. S spoštovanjem, ŽUPAN Robert Smrdelj Foto: DKH Naslov uredništva: Obcina Pivka, Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka Telefon: 05/72 10 100 Spletna stran: www.pivka.si Elektronski naslov: pivski.list@pivka.si ISSN št. 2536-4367 Naklada: 2450 izvodov Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Pivka. Uredniški odbor: Nataša Bišcak, Silvo Celhar, Danijel Kovacic Grmek, Irena Margon, Evgen Primožic Glavna in odgovorna urednica: Doris Komen Horvat Fotografija na naslovnici: Krajinski park Pivška presihajoca jezera Jezikovni pregled: Irena Margon Oblikovanje: Kreaktiva Tisk: Abakos, d. o. o. Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Pivka. Uredništvo si pridržuje pravico, da clanke ustrezno skrajša in jih v primeru, ko v skladu s programsko zasnovo glasila ne sodijo v nobeno izmed rubrik, ne objavi. Nenarocenih prispevkov ne honoriramo. OBCINSKEGA GLASILA VABLJENI K SOUSTVARJANJU Vaše prispevke za marcevsko številko pricakujemo najpozneje do 5. MARCA 2021na e–naslov: pivski.list@pivka.si. Foto: Andrej Godina GLASILO OBCINE PIVK AVEC INFORMACIJ O DOGODKIH IN URADNIH OBJAVAH NAJDETE NA SPLETNI STRANI OBCINE PIVKA: WWW.PIVKA.SI Foto: Branko Cesnik Naslov uredništva: Obcina Pivka, Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka Telefon: 05/72 10 100 Spletna stran: www.pivka.si Elektronski naslov: pivski.list@pivka.si ISSN št. 2536-4367 Naklada: 2450 izvodov Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Pivka. Uredniški odbor: Nataša Bišcak, Silvo Celhar, Danijel Kovacic Grmek, Irena Margon, Evgen Primožic Glavna in odgovorna urednica: Doris Komen Horvat Fotografija na naslovnici: Krajinski park Pivška presihajoca jezera Jezikovni pregled: Irena Margon Oblikovanje: Kreaktiva Tisk: Abakos, d. o. o. Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Pivka. Uredništvo si pridržuje pravico, da clanke ustrezno skrajša in jih v primeru, ko v skladu s programsko zasnovo glasila ne sodijo v nobeno izmed rubrik, ne objavi. Nenarocenih prispevkov ne honoriramo. OBCINSKEGA GLASILA VABLJENI K SOUSTVARJANJU Vaše prispevke za marcevsko številko pricakujemo najpozneje do 5. MARCA 2021na e–naslov: pivski.list@pivka.si. Foto: Andrej Godina GLASILO OBCINE PIVK AVEC INFORMACIJ O DOGODKIH IN URADNIH OBJAVAH NAJDETE NA SPLETNI STRANI OBCINE PIVKA: WWW.PIVKA.SI Foto: Branko Cesnik Naj bo leto prijetno! Znova sta minila dva meseca, odkar smo se nazadnje brali. Kljub celotni situaciji, ko se nam zaradi številnih omejitev zdi vsak dan podoben prejšnjemu, je zakljucek leta vendarle vsakic poseben. Imeli smo prvi sneg, svoje domove smo praznicno okrasili, dišalo je po piškotih in pozornost smo si izkazovali z vošcili in darili. Cetudi majhne radosti, so to trenutki, ki nas povezujejo in vzbujajo prijetne obcutke. Kljub letošnji »oddaljenosti« upamo, da so vaši praznicni dnevi vendarle minili prijetno in radostno. Pivški list bo z vami tudi v letu 2021. Trudili se bomo biti z vami in med vami, saj ste ravno obcani naš motiv za ustvarjanje novih vsebin. Letošnje leto je za naše glasilo pravzaprav praznicno, saj Pivški list v obstojeci obliki izhaja že od leta 2011 in s tem obeležujemo svojo deseto obletnico. Ponosni smo na vaše uspehe, pocašceni za vaše odzive in predvsem navdušeni nad sodelovanjem, ki ga že leta gojimo z vami. V imenu celotnega uredniškega odbora vam ob tej priložnosti, prvi letošnji številki našega obcinskega glasila, želim leto, ko naj bo v izobilju predvsem dobro pocutje in pozitivne misli ter pogum. Naj bo leto prijetno, nasmejano in polno zanimivih zgodb, predvsem tistih, ki se jih zaradi svoje prijetnosti radi še dolgo spominjamo. Doris Komen Horvat odgovorna urednica Prispevki iz obcinske hiše OBCINSKE SEJE SE NADALJUJEJO, TUDI NA DALJAVO Obcinski svetniki Obcine Pivka so svoji dve zadnji obcinski seji, v novembru in decembru, izpeljali preko videokonference. Glede na kakovostno obravnavane teme je tudi tak nacin sodelovanja uspešen in glede na razmere najbolj smiseln. Osrednjo pozornost na obeh sejah so svetniki namenili obravnavi osnutka in nazadnje še sprejemu predloga proracuna Obcine Pivka za leto 2021. Prihodki proracuna za tekoce leto so planirani v višini 15.535.179 €, odhodki pa v višini 15.599.242 €. V tem letu je nacrtovana tudi Krpanovega doma, v letih 2021 in 2022 se nacrtuje tudi prenovo ceste Parjedolgorocna zadolžitev v višini Juršce, ki jo bo sofinanciralo Ministrstvo za obrambo. V tem letu je predvidena tudi 450.000 €, in sicer za namen preplastitev dela ceste, in sicer od regionalne ceste Kal-Gorice do naselja Neverke, izgradnje vodovoda, za odplacilo ureditev obmocja pokopališca v Šmihelu ter zamenjava oken v stari šoli v Košani. kreditov pa bo namenjenih Predvideno je financiranje nakupa novega gasilskega vozila za potrebe PGD Pivka 385.937 €. Med najvecjimi ter sredstva z zašcitno opremo PGD in nakup novega vozila za izvajanja pomoci naložbami leta 2021 bo torej na domu. V proracunu Obcina Pivka nacrtuje tudi sredstva po javnih razpisih za nadaljevanje izgradnje vodovoda podrocje športa, za kulturno dedišcino in ljubiteljske kulturne dejavnosti, sredstva v Radohovi vasi in Slovenski vasi, za podporne aktivnosti podjetništvu, sofinanciranje programov turisticnih društev ter ki je sofinanciran iz Kohezijskega subvencije v kmetijstvo. sklada. S sredstvi iz Dogovora za Razvoj regij, se bo v IOC Neverke Obcinski svet je obravnaval tudi spremembo Odloka o organizaciji javnega podjetja gradila komunalna in poslovna Kovod Postojna ter podal Soglasje k spremembi Statuta Javnega podjetja Kovod infrastruktura v coni ter podjetniški Postojna d.o.o., s katerim se je podalo soglasje k razširitvi dejavnosti javnega inkubator, ki bo namenjen za podjetja za dejavnosti vzdrževanja objektov in hišniška dejavnost, obratovanje proizvodne dejavnosti v coni. S športnih objektov ter obratovanje objektov za kulturne prireditve. sredstvi po razpisu Interreg SI-IT Obcina Pivka, DKH bo izvedena energetska sanacija POSTOJNI IN PIVKI DELEŽ KONCESIJSKE DAJATVE ZA POSTOJNSKO JAMO IN PREDJAMSKI GRAD okolja. Obcini sta s tem sklepom upraviceni do deleža koncesijske dajatve za Postojnsko jamo in Predjamski jamski sistem. Po uredbi se koncesijska dajatev za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem, ki pripada državi, namrec deli med Obcino Postojna (60 odstotkov) in državo (40 odstotkov), nato pa se delež države razdeli še enkrat med Obcino Postojna in Obcino Pivka (pripade jima 97,5 odstotka), državi pa ostane delež v višini 2,5 odstotka. V omenjeni nacrt vlaganj je Obcina Pivka vkljucila nadaljevanje projekta obnove in dogradnje vodovodnega sistema Postojna – Pivka tudi projekte s podrocja gradnje infrastrukture za odvajanje in cišcenje komunalne odpadne vode. Višina koncesijske dajatve za Pivko za Vlada je v decembru na seji vladnega odbora za leto 2020 je 239.465,27 evra. gospodarstvo potrdila letošnja nacrta vlaganj obcin Postojna in Pivka v gradnjo infrastrukture lokalnega Vir: STA pomena za izvajanje gospodarskih javnih služb varstva 5 AKTUALNO DOGOVOR ZA SOFINANCIRANJE PRENOVE CESTE PARJE - JURŠCE Prispevki iz obcinske hiše Župan Obcine Pivka Robert Smrdelj in minister za obrambo mag. Matej Tonin sta v novembru podpisala dodatek k Dogovoru o medsebojnem sodelovanju, s katerim je dogovorjeno, da se za izvedbo sofinanciranja Ministrstva za obrambo za leta od 2020 do 2024 šteje sofinanciranje investicije v lokalno javno infrastrukturo v višini 500.000 evrov, in sicer bo Ministrstvo za obrambo sofinanciralo 250.000 evrov leta 2021 in 250.000 evrov leta 2022. V teh dveh letih bosta Ministrstvo za obrambo in Obcina Pivka sofinancirala prenovo ceste Parje – Juršce. Obcina Pivka in Ministrstvo za obrambo s podpisom dokumenta izpolnjujeta dogovor iz leta 2008, s katerim Ministrstvo za obrambo vsako leto sofinancira lokalno javno infrastrukturo do 100.000 evrov. Lani in letos je tako ministrstvo sofinanciralo prenovo ceste Zagorje – Bac in gradnjo avtobusnega postajališca za zagotovitev varnosti v cestnem prometu v višini 600.000 evrov. Minister za obrambo mag. Matej Tonin je po podpisu dodatka k dogovoru dejal, da ministrstvo deluje družbeno odgovorno in da se želijo s sofinanciranjem v infrastrukturo zahvaliti lokalni skupnosti za gostoljubje pri delovanju Slovenske vojske. Župan Obcine Pivka Robert Smrdelj je podpis dodatka k dogovoru oznacil kot rezultat uspešnega dolgoletnega sodelovanja med obcino in Ministrstvom za obrambo. Kot je povedal, bodo investicije v lokalno javno infrastrukturo vplivale na bolj kakovostno življenje obcanov. UREJANJE GASILSKEGA DOMA IN OKOLICE V PALCJU V letu 2020 smo kljub nepricakovanim razmeram nadaljevali s postavljenim planom rednega vzdrževanja gasilskega doma in okolice v Palcju. Izvedena so bila naslednja investicijsko vzdrževalna dela: menjava preostalih lesenih oken, vrat in okenskih polic, izgradnja novega plocnika in sanacija starega plocnika okoli gasilskega doma, sanacija pranih plošc pred avtobusno cakalnico, sanacija ostrešja, poškodovanega od detla, barvanje ostrešja, izdelava toplotno izolacijske fasade, ureditev ogrevanja v sejni dvorani, namestitev AED v avtobusno cakalnico. S temi deli so zakljucena vecja dela v smeri izboljšanja energetske ucinkovitosti stavbe, saj ima sedaj stavba namešcena energijsko varcnejša okna in izolirano fasado na celotnem gasilskem domu. Prostor za sestanke bomo po novem ogrevali s sodobno pecjo na pelete in tudi s tem privarcevali na elektricni energiji.Dela so opravljala podjetja Spial d.o.o., Sadri Gashi s.p. in GP Milinkovic d.o.o., skupni znesek obnove pa je znašal slabih 15.000 EUR. Obcina Pivka je prispevala 12.000 EUR, ostali del so v PGD Palcje pokrili s privarcevanimi sredstvi. Pri izvedbi so bili aktivni tudi prostovoljni gasilci in so v lastni režiji izvedli pripravljalna gradbena dela; demontažo in zidanje neuporabljenih oken, ureditev vodovodnih in telekomunikacijskih jaškov in v celoti obnovili in pobarvali preostali del ostrešja gasilskega doma. V PGD Palcje so kot donacijo dobili avtomatski elektronski defibrilator s pripadajoco ogrevano omarico, ki so ga gasilci namestili v avtobusno cakalnico. Za piko na i, gasilce caka še obnova napisa gasilskega doma na prednjem delu fasade in obnova ograje stopnišca. Tudi te aktivnosti planirajo izvesti v lastni režiji, ko bodo razmere to dopušcale. UREJEN NAGROBNIK NA POLJU ZA RAZTROS V PIVKI Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti predpisuje poleg pokopa s krsto in žaro tudi pokop z raztrosom pepela. Na podlagi Obcinskega lokacijskega nacrta je bil na novem pokopališcu v Pivki umešcen prostor za raztros pepela. Le-ta je opredeljen tudi v Odloku o pokopališkem redu v Obcini Pivka, ki navaja… Grobno polje je namenjeno raztrosu posmrtnih ostankov, imena pokojnih razen pri anonimnem pokopu so, ce narocniki pogrebov to želijo, napisana na skupnem nagrobniku. Urejen je skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje svec. Do letos takšen nacin pokopa ni bil praksa v naši obcini. Na predlog svojcev pokojnih je bilo grobno polje konec meseca oktobra urejeno z enostavnim nagrobnikom in zeleno zasaditvijo. Da bi skupno polje ostalo poenoteno oblikovano, je predvidena enaka napisna plošcica za vse pokojne, katero bo možno narociti pri koncesionarju ob prijavi tovrstnega pokopa. 5 AKTUALNO DOGOVOR ZA SOFINANCIRANJE PRENOVE CESTE PARJE - JURŠCE Prispevki iz obcinske hiše Župan Obcine Pivka Robert Smrdelj in minister za obrambo mag. Matej Tonin sta v novembru podpisala dodatek k Dogovoru o medsebojnem sodelovanju, s katerim je dogovorjeno, da se za izvedbo sofinanciranja Ministrstva za obrambo za leta od 2020 do 2024 šteje sofinanciranje investicije v lokalno javno infrastrukturo v višini 500.000 evrov, in sicer bo Ministrstvo za obrambo sofinanciralo 250.000 evrov leta 2021 in 250.000 evrov leta 2022. V teh dveh letih bosta Ministrstvo za obrambo in Obcina Pivka sofinancirala prenovo ceste Parje – Juršce. Obcina Pivka in Ministrstvo za obrambo s podpisom dokumenta izpolnjujeta dogovor iz leta 2008, s katerim Ministrstvo za obrambo vsako leto sofinancira lokalno javno infrastrukturo do 100.000 evrov. Lani in letos je tako ministrstvo sofinanciralo prenovo ceste Zagorje – Bac in gradnjo avtobusnega postajališca za zagotovitev varnosti v cestnem prometu v višini 600.000 evrov. Minister za obrambo mag. Matej Tonin je po podpisu dodatka k dogovoru dejal, da ministrstvo deluje družbeno odgovorno in da se želijo s sofinanciranjem v infrastrukturo zahvaliti lokalni skupnosti za gostoljubje pri delovanju Slovenske vojske. Župan Obcine Pivka Robert Smrdelj je podpis dodatka k dogovoru oznacil kot rezultat uspešnega dolgoletnega sodelovanja med obcino in Ministrstvom za obrambo. Kot je povedal, bodo investicije v lokalno javno infrastrukturo vplivale na bolj kakovostno življenje obcanov. UREJANJE GASILSKEGA DOMA IN OKOLICE V PALCJU V letu 2020 smo kljub nepricakovanim razmeram nadaljevali s postavljenim planom rednega vzdrževanja gasilskega doma in okolice v Palcju. Izvedena so bila naslednja investicijsko vzdrževalna dela: menjava preostalih lesenih oken, vrat in okenskih polic, izgradnja novega plocnika in sanacija starega plocnika okoli gasilskega doma, sanacija pranih plošc pred avtobusno cakalnico, sanacija ostrešja, poškodovanega od detla, barvanje ostrešja, izdelava toplotno izolacijske fasade, ureditev ogrevanja v sejni dvorani, namestitev AED v avtobusno cakalnico. S temi deli so zakljucena vecja dela v smeri izboljšanja energetske ucinkovitosti stavbe, saj ima sedaj stavba namešcena energijsko varcnejša okna in izolirano fasado na celotnem gasilskem domu. Prostor za sestanke bomo po novem ogrevali s sodobno pecjo na pelete in tudi s tem privarcevali na elektricni energiji.Dela so opravljala podjetja Spial d.o.o., Sadri Gashi s.p. in GP Milinkovic d.o.o., skupni znesek obnove pa je znašal slabih 15.000 EUR. Obcina Pivka je prispevala 12.000 EUR, ostali del so v PGD Palcje pokrili s privarcevanimi sredstvi. Pri izvedbi so bili aktivni tudi prostovoljni gasilci in so v lastni režiji izvedli pripravljalna gradbena dela; demontažo in zidanje neuporabljenih oken, ureditev vodovodnih in telekomunikacijskih jaškov in v celoti obnovili in pobarvali preostali del ostrešja gasilskega doma. V PGD Palcje so kot donacijo dobili avtomatski elektronski defibrilator s pripadajoco ogrevano omarico, ki so ga gasilci namestili v avtobusno cakalnico. Za piko na i, gasilce caka še obnova napisa gasilskega doma na prednjem delu fasade in obnova ograje stopnišca. Tudi te aktivnosti planirajo izvesti v lastni režiji, ko bodo razmere to dopušcale. UREJEN NAGROBNIK NA POLJU ZA RAZTROS V PIVKI Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti predpisuje poleg pokopa s krsto in žaro tudi pokop z raztrosom pepela. Na podlagi Obcinskega lokacijskega nacrta je bil na novem pokopališcu v Pivki umešcen prostor za raztros pepela. Le-ta je opredeljen tudi v Odloku o pokopališkem redu v Obcini Pivka, ki navaja… Grobno polje je namenjeno raztrosu posmrtnih ostankov, imena pokojnih razen pri anonimnem pokopu so, ce narocniki pogrebov to želijo, napisana na skupnem nagrobniku. Urejen je skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje svec. Do letos takšen nacin pokopa ni bil praksa v naši obcini. Na predlog svojcev pokojnih je bilo grobno polje konec meseca oktobra urejeno z enostavnim nagrobnikom in zeleno zasaditvijo. Da bi skupno polje ostalo poenoteno oblikovano, je predvidena enaka napisna plošcica za vse pokojne, katero bo možno narociti pri koncesionarju ob prijavi tovrstnega pokopa. 6 Obcina Pivka Prispevki iz obcinske hiše ZAKLJUCENA SANACIJA PLAZU MALA PRISTAVA KINODVORANA V PIVKI V NOVI PODOBI Obcina Pivka je v letu 2020 pristopila k sanaciji zemeljskega plazu v Mali Pristavi kot posledice neurja. Plaz je ogrožal kmetijska zemljišca in javno pot, ki vodi do kmetijskih zemljišc ter do trase daljnovoda Pivka – Ilirska Bistrica, na obmocju Boljunca. Obcina Pivka je na Ministrstvo za okolje in prostor prijavila škodo zaradi neurja in uspešno pridobila sofinancerska sredstva za sanacijo plazu iz programa za odpravo posledic naravnih nesrec. Sanacija je obsegala zajetje izvirov in mocil ter regulacijo obcasnih površinskih vodotokov na širšem obmocju, vzdolžne drenaže, izgradnjo podpornih konstrukcij, sanacijo dovoznih pot in cišcenje struge neimenovanega vodotoka ter prepusta pod javno potjo. Gradnja je zakljucena. Skupna vrednost izvedenih del znaša 73.412,78 €, od tega je Ministrstvo za okolje in prostor prispevalo 54.614,41eur. Dela je izvajalo podjetje BESIM Zaprtje kinodvoran v Sloveniji zaradi bolezni Covid-19 smo v Pivki zelo dobro izkoristili, saj smo v izteku leta 2020 dokoncali obsežno prenovo kinodvorane v Krpanovem domu. Obcina Pivka je na Javnem pozivu za sofinanciranje vlaganj v javno kulturno infrastrukturo lokalnih skupnosti (JP JKI 2020), ki ga je nekoliko nepricakovano objavilo Ministrstvo za kulturo v mesecu juniju, uspešno pridobila 190.000 € nepovratnih sredstev. Celotna vrednost projekta prenove kinodvorane znaša 247.000 eur brez DDV, izbrani izvajalec del je bilo podjetje Lesnina MG oprema d.d. Ljubljana. V dvorani so sedaj namešceni novi komfortni sedeži rdece barve, urejeno je prezracevanje dvorane z rekuperacijo, na odru je vgrajeno talno gretje, zamenjana je celotna osvetlitev dvorane, namešcen je video nadzorni sistem objekta, dobavljeni so novi odrski reflektorji, nova pridobitev pa je tudi specialna akusticna školjka za nastope pevskih zborov. Ob vhodu v dvorano sta na levi in desni strani izvedeni novi kabini za tehnika, za potrebe nadzora ozvocenja in odrskih reflektorjev. V petek, 5. februarja 2021, bo na spletnih straneh Obcine Pivka objavljen Javni razpis za dodelitev sredstev financne pomoci za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v obcini Pivka v letu 2021. Predmet razpisa je dodelitev proracunskih sredstev (državnih pomoci) za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v obcini Pivka v letu 2021. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani Obcine Pivka: www.pivka.si ali v sprejemni pisarni Obcine Pivka, Kolodvorska 5, Pivka, vsak dan, do izteka prijave na razpis. Roki za oddajo vlog so: do 22. februarja 2021 oziroma do 10. maja 2021 oziroma do 23. avgusta 2021, vsakokrat priporoceno po pošti ali v sprejemno pisarno Obcine Pivka, Kolodvorska 5, 6257 Pivka. HAJDARI s.p. iz Postojne, nadzor nad izvedbo del je opravilo podjetje TRINGRAD NOVA d.o.o. iz Kopra. S prenovo dvorane bomo lahko obiskovalcem nudili neprimerno vecje udobje in kakovost ob ogledu filmov ter drugih dogodkov, kot je bilo to mogoce doslej. Ko bodo razmere v državi dopušcale in bodo omogocene predstave ter prireditve, bo kino program ponovno zaživel, zato vas že sedaj vljudno vabimo k obisku prenovljene kinodvorane. ZAKLJUCENO REDNO VZDRŽEVANJE GOZDNIH CEST IN PROTIPOŽARNIH PRESEK Obcina Pivka in Zavod za gozdove Slovenije sta v novembru koncala redno vzdrževanje gozdnih cest. Na podlagi izdanih odlocb o izvedbi sanitarne secnje in preventivnih varstvenih delih v gozdovih so bila izvedena tudi vzdrževalna dela na protipožarnih presekah in ena novogradnja protipožarne preseke. Zavod za gozdove Slovenije ocenjuje, da so dela opravljena zelo kakovostno. Obcina Pivka se zahvaljuje uporabnikom teh prometnic za posredovane pripombe s terena. 6 Obcina Pivka Prispevki iz obcinske hiše ZAKLJUCENA SANACIJA PLAZU MALA PRISTAVA KINODVORANA V PIVKI V NOVI PODOBI Obcina Pivka je v letu 2020 pristopila k sanaciji zemeljskega plazu v Mali Pristavi kot posledice neurja. Plaz je ogrožal kmetijska zemljišca in javno pot, ki vodi do kmetijskih zemljišc ter do trase daljnovoda Pivka – Ilirska Bistrica, na obmocju Boljunca. Obcina Pivka je na Ministrstvo za okolje in prostor prijavila škodo zaradi neurja in uspešno pridobila sofinancerska sredstva za sanacijo plazu iz programa za odpravo posledic naravnih nesrec. Sanacija je obsegala zajetje izvirov in mocil ter regulacijo obcasnih površinskih vodotokov na širšem obmocju, vzdolžne drenaže, izgradnjo podpornih konstrukcij, sanacijo dovoznih pot in cišcenje struge neimenovanega vodotoka ter prepusta pod javno potjo. Gradnja je zakljucena. Skupna vrednost izvedenih del znaša 73.412,78 €, od tega je Ministrstvo za okolje in prostor prispevalo 54.614,41eur. Dela je izvajalo podjetje BESIM Zaprtje kinodvoran v Sloveniji zaradi bolezni Covid-19 smo v Pivki zelo dobro izkoristili, saj smo v izteku leta 2020 dokoncali obsežno prenovo kinodvorane v Krpanovem domu. Obcina Pivka je na Javnem pozivu za sofinanciranje vlaganj v javno kulturno infrastrukturo lokalnih skupnosti (JP JKI 2020), ki ga je nekoliko nepricakovano objavilo Ministrstvo za kulturo v mesecu juniju, uspešno pridobila 190.000 € nepovratnih sredstev. Celotna vrednost projekta prenove kinodvorane znaša 247.000 eur brez DDV, izbrani izvajalec del je bilo podjetje Lesnina MG oprema d.d. Ljubljana. V dvorani so sedaj namešceni novi komfortni sedeži rdece barve, urejeno je prezracevanje dvorane z rekuperacijo, na odru je vgrajeno talno gretje, zamenjana je celotna osvetlitev dvorane, namešcen je video nadzorni sistem objekta, dobavljeni so novi odrski reflektorji, nova pridobitev pa je tudi specialna akusticna školjka za nastope pevskih zborov. Ob vhodu v dvorano sta na levi in desni strani izvedeni novi kabini za tehnika, za potrebe nadzora ozvocenja in odrskih reflektorjev. V petek, 5. februarja 2021, bo na spletnih straneh Obcine Pivka objavljen Javni razpis za dodelitev sredstev financne pomoci za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v obcini Pivka v letu 2021. Predmet razpisa je dodelitev proracunskih sredstev (državnih pomoci) za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v obcini Pivka v letu 2021. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani Obcine Pivka: www.pivka.si ali v sprejemni pisarni Obcine Pivka, Kolodvorska 5, Pivka, vsak dan, do izteka prijave na razpis. Roki za oddajo vlog so: do 22. februarja 2021 oziroma do 10. maja 2021 oziroma do 23. avgusta 2021, vsakokrat priporoceno po pošti ali v sprejemno pisarno Obcine Pivka, Kolodvorska 5, 6257 Pivka. HAJDARI s.p. iz Postojne, nadzor nad izvedbo del je opravilo podjetje TRINGRAD NOVA d.o.o. iz Kopra. S prenovo dvorane bomo lahko obiskovalcem nudili neprimerno vecje udobje in kakovost ob ogledu filmov ter drugih dogodkov, kot je bilo to mogoce doslej. Ko bodo razmere v državi dopušcale in bodo omogocene predstave ter prireditve, bo kino program ponovno zaživel, zato vas že sedaj vljudno vabimo k obisku prenovljene kinodvorane. ZAKLJUCENO REDNO VZDRŽEVANJE GOZDNIH CEST IN PROTIPOŽARNIH PRESEK Obcina Pivka in Zavod za gozdove Slovenije sta v novembru koncala redno vzdrževanje gozdnih cest. Na podlagi izdanih odlocb o izvedbi sanitarne secnje in preventivnih varstvenih delih v gozdovih so bila izvedena tudi vzdrževalna dela na protipožarnih presekah in ena novogradnja protipožarne preseke. Zavod za gozdove Slovenije ocenjuje, da so dela opravljena zelo kakovostno. Obcina Pivka se zahvaljuje uporabnikom teh prometnic za posredovane pripombe s terena. Prispevki iz obcinske hiše OBCINA PIVKA Komisija za podelitev priznanj Obcine Pivka Na podlagi 14. clena Odloka o priznanjih Obcine Pivka (Ur. l. RS št. 116/2008, 95/2009 in 39/2018) Komisija za podelitev priznanj Obcine Pivka objavlja R A Z P I S za podelitev priznanj Obcine Pivka Obcina Pivka praznuje obcinski praznik 9. maja. Ob tej priložnosti bodo podeljena priznanja Obcine Pivka. Podeljena bodo naslednja priznanja: castni obcan Obcine Pivka, plaketa Obcine Pivka in priznanje Obcine Pivka. 1.) Castni obcan Obcine Pivka Naziv castnega obcana obcine Pivka se podeli posamezniku, ki je s svojim dolgoletnim delom pomembno prispeval k razvoju družbe, utrjevanju miru, razvoju in dosežkom na raznih podrocjih clovekove ustvarjalnosti, oziroma k ugledu in razvoju obcine. Naziv castnega obcana obcine Pivka se lahko podeli tudi inovatorjem, izumiteljem, znanstvenim in drugim delavcem, ki so s svojim dolgoletnim delom prispevali k napredku, razvoju ter ugledu obcine Pivka. Priznanje se podeljuje izjemoma. 2.) Plaketa Obcine Pivka Plaketa obcine Pivka se podeljuje: -posameznikom za življenjsko delo in izjemne uspehe na posameznih podrocjih življenja in dela, s katerim so pomembno prispevali k razvoju in ugledu obcine Pivka, -podjetjem, zavodom, organizacijam, skupnostim, skupinam ter društvom za izredne uspehe in dosežene rezultate, ki so bistveno prispevali k razvoju, ugledu in prepoznavnosti obcine Pivka. 3.) Priznanje Obcine Pivka: Priznanje obcine Pivka se lahko podeli posameznikom, združenjem obcanov, skupinam, organizacijam, skupnostim, podjetjem, društvom, zavodom in drugim pravnim osebam. Vsa priznanja (castni obcan, plaketa, priznanje) obcine Pivka se podeljuje obcanom obcine Pivka in tudi posameznikom, ki niso obcani obcine Pivka, vendar so s svojim delovanjem in dosežki bistveno prispevali k ugledu obcine Pivka. Pobude za podelitev priznanj Obcine Pivka lahko komisiji predložijo obcani, podjetja, zavodi, organizacije, skupnosti, politicne stranke ter društva z obmocja obcine Pivka. Pobuda mora biti pisno utemeljena na obrazcu »Predlog za podelitev priznanj Obcine Pivka za leto 2019« in mora vsebovati: -ime in priimek oz. naziv in tocen naslov predlagatelja, -ime in priimek oz. naziv in tocen naslov kandidata za priznanje, -navedbo vrste priznanja, -podrobno utemeljitev pobude ter morebitna mnenja organov in organizacij, ki pobudo podpirajo. Obrazec je na voljo na spletni strani Obcine Pivka in v sprejemni pisarni Obcine Pivka. Predloge za podelitev priznanj Obcine Pivka posredujte do 15. marca 2021, do 15. ure, na naslov Obcina Pivka, Komisija za podelitev priznanj Obcine Pivka, Kolodvorska 5, 6257 Pivka z oznako: »ZA RAZPIS – PRIZNANJA OBCINE PIVKA – NE ODPIRAJ«. Sklep o podelitvi priznanj bo sprejel Obcinski svet Obcine Pivka. Dodatne informacije lahko v casu uradnih ur dobite na tel. št. 05 72 10 100 ali po elektronski pošti erika.kovacic@pivka.si. Komisija za podelitev priznanj Obcine Pivka IMEJTE SVOJO KNJIGO O PIVKI Knjiga Pivka 2020, ki jo je Obcina Pivka izdala ob svoji 25. obletnici, je na voljo le na sedežu obcine Pivka, na Kolodvorski 5 v Pivki. Cena knjige je 25 evrov, za vse informacije in narocila pa pišete na obcina@pivka.si. V knjigi boste našli podatke in zgodbe o pivški pokrajini, zgodovinskih dogodkih, tudi o prazgodovini. Spomnili se boste na dogodke, prenove in številne pridobitve v zadnjih 25 letih. Spoznali boste, koliko pomembnih ljudi, ki so se rodili na Pivškem, je pustilo sledove doma in po svetu, zacudili se boste, koliko športnih dosežkov v državnih dresih so si priborili naši sokrajani. Tudi na videz suhoparna poglavja o zgodovini šolstva in kulture skrivajo veliko zanimivih dejstev, svežino prinaša vpogled v sodobne šole in bogato kulturno življenje, v knjigi pa se bo našel tudi marsikateri danes na katerem koli podrocju aktivni obcan. Prijazno vabljeni k branju! 8 Smo svetniška skupina liste kandidatov Slovenske ljudske stranke, ki je na lokalnih volitvah v obcinski svet leta 2018 dosegla drugi najboljši rezultat in zgolj za dva glasova pristala na drugem mestu med najuspešnejšimi. Je pa na istih volitvah naš kandidat za župana Robert Smrdelj že v prvem krogu dosegel zmago, ker mu je uspelo zbrati vecje število glasov kot preostala kandidata skupaj. Radi bi poudarili, da podpisani clani liste Slovenske ljudske stranke, ki sedimo kot njeni predstavniki v aktualni sestavi obcinskega sveta, ne predstavljamo zgolj svojih pogledov, interesov in stališc, ampak predstavljamo interese, poglede in stališca celotne liste in interese vseh prebivalk in prebivalcev Pivke in radi prisluhnemo vsem stališcem in mnenjem ljudi. Lahko bi suhoparno naštevali projekte, ki se v naši obcini izvajajo, nacrtovane investicije, pri katerih zagotavljamo podporo, a vse to ne bi imelo prevelikega smisla, saj so to stvari, ki jih bralke in bralci lahko zasledite in berete v vsaki številki Pivškega lista, pa tudi v dnevnih objavah v tiskanih in elektronskih medijih, družabnih omrežjih in spletnih straneh. Dovolj je pogledati v zgodovino naše mlade države, ki te dni in tedne praznuje svojo 30. obletnico in zgodovino obcine Pivka, ki ni dosti mlajša od nje ... kaj vse je bilo narejeno, kaj vse je bilo spremenjeno in kako zelo se je spremenil naš nacin življenja, standard in kvaliteta življenja v teh zadnjih letih, odkar je Pivka samostojna obcina. Vzemite si kakšen dan cas in pokukajte v stare slike ... kako so izgledale cestne povezave, kako je izgledal današnji Krpanov dom ali sedanji Park vojaške zgodovine pred samo, denimo 20 leti nazaj. Slovenska ljudska stranka se v Pivki v svojih vrednotah in zavzemanjih nic ne razlikuje od svoje maticne drže in naravnanosti na državni ravni in prav gotovo nam je na prvem mestu skrb za malega cloveka, kmeta, obrtnika, zaposlenega, veliko bolj kot prizadevanje za dobrobit elit. Zavzemamo se za ohranjanje kmeckega podeželja in tradicije, ki jo imamo položeno v zibelko in ki ji vedno pretijo nevarnosti, da se nam izmuzne iz rok. Svet se globalizira, trge, tudi kmetijske, preplavljajo uvoženi izdelki, vcasih dvomljivih kakovosti, mladi vse bolj išcejo priložnosti tudi drugje in »ostajanje doma« ni vec tako samoumevno, kot je bilo še do nedavnega. Naša prizadevanja za te osnovne in preproste življenjske danosti, ki so nam zaupane, pa so že dolga leta nagrajena tudi s strani volilcev, ki ste našemu županu Robertu Smrdelju zaupali že šesti mandat in je tako med najuspešnejšimi in najbolj vztrajnimi slovenskimi župani, obcina Pivka med najuspešnejšimi obcinami po crpanju evropskih sredstev in sodec po zadnjih dogodkih, ki nam vsem zelo krojijo življenje, tudi ena najuspešnejših slovenskih obcin v smislu boja proti pandemiji Covida-19. Svojih stališc in svojega osnovnega poslanstva ne bomo nikoli spreminjali. V zadnjih mesecih se glavnina dobrih želja in misli, ki jih izrekamo svojim bližnjim, nanaša na zdravje. Tudi mi vam ga želimo v izobilju. Da bi lahko vsi skupaj še dolgo delovali v dobrobit naše skupnosti na vseh podrocjih naših življenj. Ob tej priložnosti pa bi radi v novem letu zaželeli vsem obcankam in obcanom veliko zdravja in osebnih uspehov in zadovoljstva. Majda Godina, Suzana Vodopivec, Silvo Celhar, Jože Morel Obcinski svetniki liste SLS obcine Pivka IZ OBCINSKEGA SVETA… SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA PIVKA Prispevki iz obcinske hiše Z namenom predstavitve naših obcinskihsvetnikov vzpostavljamo rubriko, kjer se bodopo abecednem zaporedju predstavili s svojimividenji in konstruktivnimi usmeritvami. 8 Smo svetniška skupina liste kandidatov Slovenske ljudske stranke, ki je na lokalnih volitvah v obcinski svet leta 2018 dosegla drugi najboljši rezultat in zgolj za dva glasova pristala na drugem mestu med najuspešnejšimi. Je pa na istih volitvah naš kandidat za župana Robert Smrdelj že v prvem krogu dosegel zmago, ker mu je uspelo zbrati vecje število glasov kot preostala kandidata skupaj. Radi bi poudarili, da podpisani clani liste Slovenske ljudske stranke, ki sedimo kot njeni predstavniki v aktualni sestavi obcinskega sveta, ne predstavljamo zgolj svojih pogledov, interesov in stališc, ampak predstavljamo interese, poglede in stališca celotne liste in interese vseh prebivalk in prebivalcev Pivke in radi prisluhnemo vsem stališcem in mnenjem ljudi. Lahko bi suhoparno naštevali projekte, ki se v naši obcini izvajajo, nacrtovane investicije, pri katerih zagotavljamo podporo, a vse to ne bi imelo prevelikega smisla, saj so to stvari, ki jih bralke in bralci lahko zasledite in berete v vsaki številki Pivškega lista, pa tudi v dnevnih objavah v tiskanih in elektronskih medijih, družabnih omrežjih in spletnih straneh. Dovolj je pogledati v zgodovino naše mlade države, ki te dni in tedne praznuje svojo 30. obletnico in zgodovino obcine Pivka, ki ni dosti mlajša od nje ... kaj vse je bilo narejeno, kaj vse je bilo spremenjeno in kako zelo se je spremenil naš nacin življenja, standard in kvaliteta življenja v teh zadnjih letih, odkar je Pivka samostojna obcina. Vzemite si kakšen dan cas in pokukajte v stare slike ... kako so izgledale cestne povezave, kako je izgledal današnji Krpanov dom ali sedanji Park vojaške zgodovine pred samo, denimo 20 leti nazaj. Slovenska ljudska stranka se v Pivki v svojih vrednotah in zavzemanjih nic ne razlikuje od svoje maticne drže in naravnanosti na državni ravni in prav gotovo nam je na prvem mestu skrb za malega cloveka, kmeta, obrtnika, zaposlenega, veliko bolj kot prizadevanje za dobrobit elit. Zavzemamo se za ohranjanje kmeckega podeželja in tradicije, ki jo imamo položeno v zibelko in ki ji vedno pretijo nevarnosti, da se nam izmuzne iz rok. Svet se globalizira, trge, tudi kmetijske, preplavljajo uvoženi izdelki, vcasih dvomljivih kakovosti, mladi vse bolj išcejo priložnosti tudi drugje in »ostajanje doma« ni vec tako samoumevno, kot je bilo še do nedavnega. Naša prizadevanja za te osnovne in preproste življenjske danosti, ki so nam zaupane, pa so že dolga leta nagrajena tudi s strani volilcev, ki ste našemu županu Robertu Smrdelju zaupali že šesti mandat in je tako med najuspešnejšimi in najbolj vztrajnimi slovenskimi župani, obcina Pivka med najuspešnejšimi obcinami po crpanju evropskih sredstev in sodec po zadnjih dogodkih, ki nam vsem zelo krojijo življenje, tudi ena najuspešnejših slovenskih obcin v smislu boja proti pandemiji Covida-19. Svojih stališc in svojega osnovnega poslanstva ne bomo nikoli spreminjali. V zadnjih mesecih se glavnina dobrih želja in misli, ki jih izrekamo svojim bližnjim, nanaša na zdravje. Tudi mi vam ga želimo v izobilju. Da bi lahko vsi skupaj še dolgo delovali v dobrobit naše skupnosti na vseh podrocjih naših življenj. Ob tej priložnosti pa bi radi v novem letu zaželeli vsem obcankam in obcanom veliko zdravja in osebnih uspehov in zadovoljstva. Majda Godina, Suzana Vodopivec, Silvo Celhar, Jože Morel Obcinski svetniki liste SLS obcine Pivka IZ OBCINSKEGA SVETA… SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA PIVKA Prispevki iz obcinske hiše Z namenom predstavitve naših obcinskihsvetnikov vzpostavljamo rubriko, kjer se bodopo abecednem zaporedju predstavili s svojimividenji in konstruktivnimi usmeritvami. 9 leto 2020 bo v zgodovini cloveštva za vedno zapisano kot leto pandemije koronavirusa. Vec deset milijonov okuženih in bolnih po celem svetu, vec kot milijon in pol umrlih, zdravstveni sistemi na robu zmogljivosti, gospodarstvo v krizi, socialne in psihicne stiske ljudi. Vse to in še mnogo vec, kar besede težko opišejo, je zaznamovalo iztekajoce leto. Leto težkih preizkušenj za svet, pa tudi za Slovenijo. Zaradi koronavirusa so zboleli tudi številni naši sodržavljani, nekateri žal tudi umrli. Iskreno sožalje vsem, ki ste v pandemiji izgubili svoje najbližje. Politicna kriza, ki jo je v zacetku leta 2020 povzrocil odstop predsednika vlade, bi za Slovenijo lahko imela katastrofalne posledice. Na sreco sta prevladala modrost in razum. Uspeli smo sestaviti koalicijo politicnih strank, ki smo v teh izjemnih okolišcinah na prvo mesto postavile zdravje slovenskega naroda. Vodenje države smo prevzeli le dan po razglasitvi epidemije. Z vso energijo, znanjem in predanostjo smo se lotili dela. Že konec marca je bil sprejet prvi od sedmih protikorona paketov pomoci namenjenih reševanju življenj, zdravja ljudi in ohranjanju vitalnih kapacitet države. Zavedali smo se, da je cas, ko država lahko in mora ukrepati. In to smo tudi storili. Z zakonskimi ukrepi in financnimi spodbudami smo ohranili na nogah slovensko gospodarstvo, zdravstvo, reševali smo najhujše socialne stiske ljudi. V sodelovanju z župani in vodstvi obcin in mest, ki so se v teh razmerah izjemno izkazali, smo uspeli prepreciti razpad zdravstvenega sistema ter ohraniti naše razvojne potenciale. Ceprav je bilo leto 2020 leto preizkušenj, pa je tudi leto, ki si ga bomo zapomnili zaradi številnih dejanj dobrote in solidarnosti. Posamezniki, društva in organizacije, ki so v teh težkih casih pomagali ljudem v stiski, osamljenim, bolnim in ostarelim, so luc, ki prinaša svetlobo v temo najhujših preizkušenj. Tudi v vaši obcini je veliko dobrih ljudi. Za njihovo požrtvovalno delo jim izrekam iskreno zahvalo. Spoštovani obcanke in obcani Pivke, v zadnjih dneh leta 2020 je minilo trideset let od odlocitve za samostojno Slovenijo. Tudi danes iz tistih navdihujocih in cudovitih casov lahko crpamo moc za soocenje s preizkušnjami, ki jih pred nas postavlja koronavirus. Tako kot smo se enotni združili v želji po samostojni in suvereni državi, tako bodimo enotni združeni v boju proti virusu, ki ga bomo premagali. Še naprej pa vas prosim, da ravnate odgovorno do sebe, do vseh in vsakogar. Tako kot doslej upoštevajte ukrepe, ki smo jih sprejeli, da bi ostali zdravi. Pazite nase in svoje bližnje. Evropska in svetovna znanost sta uspeli najti odgovor na pandemijo. Smo na zacetku obsežnega projekta cepljenja zoper bolezen Covid19. Je luc na koncu tunela, vendar moramo zdržati še naslednjih nekaj tednov in mesecev. Naj bo leto, ki prihaja, predvsem zdravo. Naj bo kot božicno jutro - napoved novega upanja za vse nas, za našo domovino in za vse prihodnje generacije. Srecno in zdravo leto 2021. Janez Janša, predsednik Vlade Republike Slovenije Spoštovani obcanke in obcani Pivke, Foto: KPPPJ Koticek naših predstavnikov 9 leto 2020 bo v zgodovini cloveštva za vedno zapisano kot leto pandemije koronavirusa. Vec deset milijonov okuženih in bolnih po celem svetu, vec kot milijon in pol umrlih, zdravstveni sistemi na robu zmogljivosti, gospodarstvo v krizi, socialne in psihicne stiske ljudi. Vse to in še mnogo vec, kar besede težko opišejo, je zaznamovalo iztekajoce leto. Leto težkih preizkušenj za svet, pa tudi za Slovenijo. Zaradi koronavirusa so zboleli tudi številni naši sodržavljani, nekateri žal tudi umrli. Iskreno sožalje vsem, ki ste v pandemiji izgubili svoje najbližje. Politicna kriza, ki jo je v zacetku leta 2020 povzrocil odstop predsednika vlade, bi za Slovenijo lahko imela katastrofalne posledice. Na sreco sta prevladala modrost in razum. Uspeli smo sestaviti koalicijo politicnih strank, ki smo v teh izjemnih okolišcinah na prvo mesto postavile zdravje slovenskega naroda. Vodenje države smo prevzeli le dan po razglasitvi epidemije. Z vso energijo, znanjem in predanostjo smo se lotili dela. Že konec marca je bil sprejet prvi od sedmih protikorona paketov pomoci namenjenih reševanju življenj, zdravja ljudi in ohranjanju vitalnih kapacitet države. Zavedali smo se, da je cas, ko država lahko in mora ukrepati. In to smo tudi storili. Z zakonskimi ukrepi in financnimi spodbudami smo ohranili na nogah slovensko gospodarstvo, zdravstvo, reševali smo najhujše socialne stiske ljudi. V sodelovanju z župani in vodstvi obcin in mest, ki so se v teh razmerah izjemno izkazali, smo uspeli prepreciti razpad zdravstvenega sistema ter ohraniti naše razvojne potenciale. Ceprav je bilo leto 2020 leto preizkušenj, pa je tudi leto, ki si ga bomo zapomnili zaradi številnih dejanj dobrote in solidarnosti. Posamezniki, društva in organizacije, ki so v teh težkih casih pomagali ljudem v stiski, osamljenim, bolnim in ostarelim, so luc, ki prinaša svetlobo v temo najhujših preizkušenj. Tudi v vaši obcini je veliko dobrih ljudi. Za njihovo požrtvovalno delo jim izrekam iskreno zahvalo. Spoštovani obcanke in obcani Pivke, v zadnjih dneh leta 2020 je minilo trideset let od odlocitve za samostojno Slovenijo. Tudi danes iz tistih navdihujocih in cudovitih casov lahko crpamo moc za soocenje s preizkušnjami, ki jih pred nas postavlja koronavirus. Tako kot smo se enotni združili v želji po samostojni in suvereni državi, tako bodimo enotni združeni v boju proti virusu, ki ga bomo premagali. Še naprej pa vas prosim, da ravnate odgovorno do sebe, do vseh in vsakogar. Tako kot doslej upoštevajte ukrepe, ki smo jih sprejeli, da bi ostali zdravi. Pazite nase in svoje bližnje. Evropska in svetovna znanost sta uspeli najti odgovor na pandemijo. Smo na zacetku obsežnega projekta cepljenja zoper bolezen Covid19. Je luc na koncu tunela, vendar moramo zdržati še naslednjih nekaj tednov in mesecev. Naj bo leto, ki prihaja, predvsem zdravo. Naj bo kot božicno jutro - napoved novega upanja za vse nas, za našo domovino in za vse prihodnje generacije. Srecno in zdravo leto 2021. Janez Janša, predsednik Vlade Republike Slovenije Spoštovani obcanke in obcani Pivke, Foto: KPPPJ Koticek naših predstavnikov 10 Koticek naših predstavnikov “JUGOSLAVIJE NI VEC. ZDAJ GRE ZA SLOVENIJO.” Prazniki so za nami. Bili so drugacni, kot je bilo drugacno leto, ki se je poslovilo. Ocitno pa nam je leto preizkušenj želelo povedati, kaj v življenju res šteje. Na prvem mestu je to zdravje, družinska sreca, številni drobni trenutki veselja, ki jih preživimo v družbi tistih, ki jih imamo radi. Stvari torej, ki se jih ne da kupiti z denarjem, so pa ravno zato neprecenljive. Pred letošnjimi prazniki ni bilo »nakupovalne mrzlice«, niti hlastanja za darili. Ob prehodu v novo leto se je le tu in tam sprožila kaka petarda in ostanek lanske zaloge ognjemeta. Smo bili zaradi tega manj srecni, manj izpolnjeni? Ali nas je carobna tišina prevzela in bomo praznike tudi prihodnje leto praznovali drugace? Ali bo spet vse po starem? Takrat ne bo vec omejitev druženja, uživali bomo lahko v številnih glasbenih in ostalih dogodkih ter srecanjih ob praznicnih dneh. Tisto, kar nas ne izpolnjuje in ne osrecuje, pa le odmaknimo na stran. Tudi ob letu osorej, ko bo potrošništvo ponovno na vrhuncu. S pricetkom uporabe cepiva se bo življenje pocasi normaliziralo. Številni pa so bili v preteklem letu sooceni s težkimi preizkušnjami. Vlada je v okviru sedmih paketov pomoci skušala cimbolj ublažiti posledice kriznih razmer. Vecinoma uspešno, marsikje tudi ne. Ohranjenih je bilo ogromno delovnih mest, žal pa so številni tudi izgubili delo. V dejavnostih, ki so bile najbolj prizadete, državna pomoc ni uspela v celoti pokriti izpada prihodkov. Številni ste izgubili najdražje. Vendar gre življenje naprej. Verjamem, da se bo ne le Slovenija, pac pa Evropa in cel svet v letošnjem letu okrepil in upam, da nas je ta kriza na nek nacin tudi spreobrnila. Da bomo znali ponovno spoštovati in ceniti prave vrednote. Da bomo vsi skupaj boljši ljudje. Pred tridesetimi leti , 23.12.1990, je slovenski narod plebiscitarno odlocil, da želi živeti v lastni državi, samostojni in neodvisni Sloveniji. Ob 93,2 odstotni volilni udeležbi nas je 95 odstotkov sodelujocih na plebiscitu pri vprašanju: »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« obkrožilo besedo DA. Motor slovenske osamosvojitve, takratni predsednik DEMOSa dr. Jože Pucnik, je ob razglasitvi rezultatov izrekel zgodovinske besede: »Jugoslavije ni vec. Jugoslavije ni vec. Zdaj gre za Slovenijo«. V tistih dneh sem služboval na obcini Postojna. Ne bom pozabil resnicne anekdote sodelavke, katere oce je bil doma iz Košanske doline in prejemnik t. i. »italijanske penzije«. Nekateri so ljudi strašili s tem, da bodo ostali brez teh pokojnin, ce se »odcepimo« od Jugoslavije. Ta pokoncni Slovenec je takrat zbral še nekaj podobnih okrog sebe in dejal: »Tudi ce ostanemo brez penzije, je potrebno obkrožiti za samostojno državo Slovenijo.« Naj nas torej odlocnost, pogum, neomajnost in takratna povezanost ponovno povežejo v sprejemanju dobrih odlocitev za vse in iskanju dobrega tudi v prihodnje, kajti za Slovenijo gre. Ostanite zdravi in vse dobro v letu 2021. Zvone Cernac, minister ZAUPAM V TO, DA NAS CAKA SVETLA PRIHODNOST Dnevi, v katerih smo se znašli po sili globalnih razmer, so resnicno razkrili vso bedo države in sveta, v katerem živimo. V idealnem sistemu bi namrec morali biti vsi v oceh države enaki. Enako vredni … Celo enakovredni. Pa zagotovo nismo. Zdaj že vsi vidimo, doživljamo in spoznavamo, da gre pravzaprav za eno veliko krinko. Krinko tistih, ki so na oblasti. Vehementno vztrajanje pri svojih odlocitvah in njihovo opravicevanje ali upravicevanje razgaljajo, da za te odlocitve ni podlag. Ne v stroki, ne v realnosti in nikakor ne v obcutku. Posledice pa so tu. Lahko bi našteval vse zgrešene ukrepe; financne ali zašcitne. Lahko bi opozarjal na številke, ki ne morejo lagati. Lahko bi izpostavljal število okuženih, bolnih, preminulih. Lahko bi kazal na oddelke intenzivne nege, to povezal z nabavami predihovalnikov. Lahko bi opozarjal na izmucene ljudi, na iskrice v otroških oceh, ki so ugasnile, na ljudi, ki so se pac prepustili toku. Obupali so. Lahko bi pokazal na še kaj vec, pa mi ni treba. Ker vse to vemo! Paradoksalno je, da bolj kot vse te kolektivne zgodbe izpostavljamo in nanje kažemo, bolj imuni postajamo. Ker pozabljamo, da je za vsako posamezno številko posameznik. S srcem in dušo v prsih. Njegova zgodba in zgodba njegovih bližnjih. Enako huda je tudi »kolateralna škoda« epidemije. Cele generacije ljudi smo namrec dejansko potisnili na stran. Otroci, ki ne smejo v šolo ali vrtec, mladostniki, ki so prikovani na racunalnike, mladi, ki so obsojeni na životarjenje v iskanju službe ali stanovanja, delovno aktivni, ki skušajo biti optimisticni in dajejo svojim vsaj kancek upanja na prihodnost, ljudje, ki pac skušajo preprosto preživeti … Še najhuje pa je pri starostnikih. Vajeni so bili trdega dela. Prepricani so bili, da bodo generacije, ki so jih nasledile, zanje poskrbele. Pa niso. Ne zato, ker namere ali želje ne bi imele. Ampak zato, ker jim je sistem postavil toliko ovir, da je solidarna skrb za vse generacije otežena, ce že ne onemogocena. Ta država je povsem izgubila kompas, fokus, usmeritev, vizijo … Izgubili bomo tudi prihodnost, ce bomo ostali pasivni. 13. marca lansko leto je nastopil prelomni datum. Ker je hoceš-noceš politika tista, ki oblikuje okvir posamezne države, njene sedanjosti in prihodnosti. Zato, naši »spoštovani« politicni nasprotniki, ker ste imeli vse možnosti, da bi dokazali svoje namene, ker ste imeli na razpolago najvec sredstev doslej, ker vam je bila tudi politicna opozicija na zacetku naklonjena, ste za stanje odgovorni. Vsak posameznik posebej. Opletate s številkami postelj, stotinami predihovalnikov, tisocerimi zašcitnimi maskami, milijardami evrov. Pa je kaj bolje? Ni! Ker je statistika neosebna, operiranje s številkami pa je s pozicije moci nadvse lahkotno. In najvec s(m)o izgubili ljudje. Še ena kolateralna škoda pa je, tako kot vedno, tudi politika. Namesto da bi nenehno in vsak trenutek dokazovali, da so ljudje dejansko na prvem mestu, šele za njimi pa vse ostalo, ste se ukvarjali z vsem drugim. Nastavljali »svoje« ljudi, omogocali »zaenkrat vsaj sumljive« posle, sprejemali »cudne« odlocitve … Predvsem pa ste veckrat debelo lagali. Brez narekovajev. Zato, da bi uresnicevali svojo agendo. In zato ste vse ljudi vseh generacij potisnili na obrobje. In zato ljudje ne verjamejo nikomur vec. Še najmanj pa politikom. Kljub opozorilom stroke in kljub pomladanskim izkušnjam smo namrec oktobra zaceli doživljati katastrofo. Ta bo odmevala še dolgo v prihodnosti. Na vseh nas, tako na politikih kot tudi na državljanih, pa je, ali jo bomo izkoristili kot katarzo in se ocistili pokvarjenosti, koruptivnosti, nesposobnosti in uveljavljanja le osebnih interesov, ali pa bomo od strani negodovali in gledali, kako propada še tisto, kar nam je ostalo. Sam zagotavljam, da bom s podporo ljudi, ki so okoli mene, zagrizel v to kislo jabolko še bolj intenzivno, mocno in brezkompromisno. Ker nam je »zasebna« politika odvzela manevrski prostor. Z laganjem in »nepoštenim« delovanjem. Z blatenjem vsega dobrega, glasnega in poštenega je dosegla ravno nasprotno. Izgubila je vse, od cesar je odvisen politik. Zaupanje. Lahko so še tako agresivni v zagovarjanju svojega delovanja. Lahko sprostijo vse svoje komunikacijske kanale, mene osebno ali politiko, ki jo zagovarjam, blatijo do onemoglosti. Mene ne boste vec prepricali, da so bili nameni pošteni. Niso bili. Ampak sam še vedno zaupam v ljudi. Zaupam v to, da nas caka svetla prihodnost. Ne vem pa, ali vas vidim, politicni nasprotniki, ta trenutek ob sebi kot enakovrednega partnerja, ki bo doprinesel k širini rešitev. To enakovrednost si boste morali (vnovic) prislužiti in zaslužiti. Zdaj je cas. In ce parafraziram znan izrek – vse dobro Slovenija, kjerkoli že si. Si v mojem srcu, skupaj z ljudmi, ki si zaslužijo najboljše. V novem letu pa vam iskreno vsem želim predvsem zdravja. Robert Pavšic, poslanec 10 Koticek naših predstavnikov “JUGOSLAVIJE NI VEC. ZDAJ GRE ZA SLOVENIJO.” Prazniki so za nami. Bili so drugacni, kot je bilo drugacno leto, ki se je poslovilo. Ocitno pa nam je leto preizkušenj želelo povedati, kaj v življenju res šteje. Na prvem mestu je to zdravje, družinska sreca, številni drobni trenutki veselja, ki jih preživimo v družbi tistih, ki jih imamo radi. Stvari torej, ki se jih ne da kupiti z denarjem, so pa ravno zato neprecenljive. Pred letošnjimi prazniki ni bilo »nakupovalne mrzlice«, niti hlastanja za darili. Ob prehodu v novo leto se je le tu in tam sprožila kaka petarda in ostanek lanske zaloge ognjemeta. Smo bili zaradi tega manj srecni, manj izpolnjeni? Ali nas je carobna tišina prevzela in bomo praznike tudi prihodnje leto praznovali drugace? Ali bo spet vse po starem? Takrat ne bo vec omejitev druženja, uživali bomo lahko v številnih glasbenih in ostalih dogodkih ter srecanjih ob praznicnih dneh. Tisto, kar nas ne izpolnjuje in ne osrecuje, pa le odmaknimo na stran. Tudi ob letu osorej, ko bo potrošništvo ponovno na vrhuncu. S pricetkom uporabe cepiva se bo življenje pocasi normaliziralo. Številni pa so bili v preteklem letu sooceni s težkimi preizkušnjami. Vlada je v okviru sedmih paketov pomoci skušala cimbolj ublažiti posledice kriznih razmer. Vecinoma uspešno, marsikje tudi ne. Ohranjenih je bilo ogromno delovnih mest, žal pa so številni tudi izgubili delo. V dejavnostih, ki so bile najbolj prizadete, državna pomoc ni uspela v celoti pokriti izpada prihodkov. Številni ste izgubili najdražje. Vendar gre življenje naprej. Verjamem, da se bo ne le Slovenija, pac pa Evropa in cel svet v letošnjem letu okrepil in upam, da nas je ta kriza na nek nacin tudi spreobrnila. Da bomo znali ponovno spoštovati in ceniti prave vrednote. Da bomo vsi skupaj boljši ljudje. Pred tridesetimi leti , 23.12.1990, je slovenski narod plebiscitarno odlocil, da želi živeti v lastni državi, samostojni in neodvisni Sloveniji. Ob 93,2 odstotni volilni udeležbi nas je 95 odstotkov sodelujocih na plebiscitu pri vprašanju: »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« obkrožilo besedo DA. Motor slovenske osamosvojitve, takratni predsednik DEMOSa dr. Jože Pucnik, je ob razglasitvi rezultatov izrekel zgodovinske besede: »Jugoslavije ni vec. Jugoslavije ni vec. Zdaj gre za Slovenijo«. V tistih dneh sem služboval na obcini Postojna. Ne bom pozabil resnicne anekdote sodelavke, katere oce je bil doma iz Košanske doline in prejemnik t. i. »italijanske penzije«. Nekateri so ljudi strašili s tem, da bodo ostali brez teh pokojnin, ce se »odcepimo« od Jugoslavije. Ta pokoncni Slovenec je takrat zbral še nekaj podobnih okrog sebe in dejal: »Tudi ce ostanemo brez penzije, je potrebno obkrožiti za samostojno državo Slovenijo.« Naj nas torej odlocnost, pogum, neomajnost in takratna povezanost ponovno povežejo v sprejemanju dobrih odlocitev za vse in iskanju dobrega tudi v prihodnje, kajti za Slovenijo gre. Ostanite zdravi in vse dobro v letu 2021. Zvone Cernac, minister ZAUPAM V TO, DA NAS CAKA SVETLA PRIHODNOST Dnevi, v katerih smo se znašli po sili globalnih razmer, so resnicno razkrili vso bedo države in sveta, v katerem živimo. V idealnem sistemu bi namrec morali biti vsi v oceh države enaki. Enako vredni … Celo enakovredni. Pa zagotovo nismo. Zdaj že vsi vidimo, doživljamo in spoznavamo, da gre pravzaprav za eno veliko krinko. Krinko tistih, ki so na oblasti. Vehementno vztrajanje pri svojih odlocitvah in njihovo opravicevanje ali upravicevanje razgaljajo, da za te odlocitve ni podlag. Ne v stroki, ne v realnosti in nikakor ne v obcutku. Posledice pa so tu. Lahko bi našteval vse zgrešene ukrepe; financne ali zašcitne. Lahko bi opozarjal na številke, ki ne morejo lagati. Lahko bi izpostavljal število okuženih, bolnih, preminulih. Lahko bi kazal na oddelke intenzivne nege, to povezal z nabavami predihovalnikov. Lahko bi opozarjal na izmucene ljudi, na iskrice v otroških oceh, ki so ugasnile, na ljudi, ki so se pac prepustili toku. Obupali so. Lahko bi pokazal na še kaj vec, pa mi ni treba. Ker vse to vemo! Paradoksalno je, da bolj kot vse te kolektivne zgodbe izpostavljamo in nanje kažemo, bolj imuni postajamo. Ker pozabljamo, da je za vsako posamezno številko posameznik. S srcem in dušo v prsih. Njegova zgodba in zgodba njegovih bližnjih. Enako huda je tudi »kolateralna škoda« epidemije. Cele generacije ljudi smo namrec dejansko potisnili na stran. Otroci, ki ne smejo v šolo ali vrtec, mladostniki, ki so prikovani na racunalnike, mladi, ki so obsojeni na životarjenje v iskanju službe ali stanovanja, delovno aktivni, ki skušajo biti optimisticni in dajejo svojim vsaj kancek upanja na prihodnost, ljudje, ki pac skušajo preprosto preživeti … Še najhuje pa je pri starostnikih. Vajeni so bili trdega dela. Prepricani so bili, da bodo generacije, ki so jih nasledile, zanje poskrbele. Pa niso. Ne zato, ker namere ali želje ne bi imele. Ampak zato, ker jim je sistem postavil toliko ovir, da je solidarna skrb za vse generacije otežena, ce že ne onemogocena. Ta država je povsem izgubila kompas, fokus, usmeritev, vizijo … Izgubili bomo tudi prihodnost, ce bomo ostali pasivni. 13. marca lansko leto je nastopil prelomni datum. Ker je hoceš-noceš politika tista, ki oblikuje okvir posamezne države, njene sedanjosti in prihodnosti. Zato, naši »spoštovani« politicni nasprotniki, ker ste imeli vse možnosti, da bi dokazali svoje namene, ker ste imeli na razpolago najvec sredstev doslej, ker vam je bila tudi politicna opozicija na zacetku naklonjena, ste za stanje odgovorni. Vsak posameznik posebej. Opletate s številkami postelj, stotinami predihovalnikov, tisocerimi zašcitnimi maskami, milijardami evrov. Pa je kaj bolje? Ni! Ker je statistika neosebna, operiranje s številkami pa je s pozicije moci nadvse lahkotno. In najvec s(m)o izgubili ljudje. Še ena kolateralna škoda pa je, tako kot vedno, tudi politika. Namesto da bi nenehno in vsak trenutek dokazovali, da so ljudje dejansko na prvem mestu, šele za njimi pa vse ostalo, ste se ukvarjali z vsem drugim. Nastavljali »svoje« ljudi, omogocali »zaenkrat vsaj sumljive« posle, sprejemali »cudne« odlocitve … Predvsem pa ste veckrat debelo lagali. Brez narekovajev. Zato, da bi uresnicevali svojo agendo. In zato ste vse ljudi vseh generacij potisnili na obrobje. In zato ljudje ne verjamejo nikomur vec. Še najmanj pa politikom. Kljub opozorilom stroke in kljub pomladanskim izkušnjam smo namrec oktobra zaceli doživljati katastrofo. Ta bo odmevala še dolgo v prihodnosti. Na vseh nas, tako na politikih kot tudi na državljanih, pa je, ali jo bomo izkoristili kot katarzo in se ocistili pokvarjenosti, koruptivnosti, nesposobnosti in uveljavljanja le osebnih interesov, ali pa bomo od strani negodovali in gledali, kako propada še tisto, kar nam je ostalo. Sam zagotavljam, da bom s podporo ljudi, ki so okoli mene, zagrizel v to kislo jabolko še bolj intenzivno, mocno in brezkompromisno. Ker nam je »zasebna« politika odvzela manevrski prostor. Z laganjem in »nepoštenim« delovanjem. Z blatenjem vsega dobrega, glasnega in poštenega je dosegla ravno nasprotno. Izgubila je vse, od cesar je odvisen politik. Zaupanje. Lahko so še tako agresivni v zagovarjanju svojega delovanja. Lahko sprostijo vse svoje komunikacijske kanale, mene osebno ali politiko, ki jo zagovarjam, blatijo do onemoglosti. Mene ne boste vec prepricali, da so bili nameni pošteni. Niso bili. Ampak sam še vedno zaupam v ljudi. Zaupam v to, da nas caka svetla prihodnost. Ne vem pa, ali vas vidim, politicni nasprotniki, ta trenutek ob sebi kot enakovrednega partnerja, ki bo doprinesel k širini rešitev. To enakovrednost si boste morali (vnovic) prislužiti in zaslužiti. Zdaj je cas. In ce parafraziram znan izrek – vse dobro Slovenija, kjerkoli že si. Si v mojem srcu, skupaj z ljudmi, ki si zaslužijo najboljše. V novem letu pa vam iskreno vsem želim predvsem zdravja. Robert Pavšic, poslanec Tema meseca: Epidemija še kar traja 11 Da bodo virus razumeli tudi naši otroci... 12 Tema meseca: Epidemija še kar traja MOJE SRECANJE S KORONAVIRUSOM »Leto 2020 je bilo v znamenju epidemije, posebej v drugem valu je marsikomu postalo jasno, da je stvar postala resna. Vedno vec nas pozna prijatelja ali znanca, ki je zbolel. Pri meni se je zacelo z bolecim grlom, a to se mi ponavlja vsako jesen, ko se zrak ohladi. Zacela sem izgubljati glas, zato sem poklicala svojo zdravnico za nasvet. Poslala me je na testiranje in na moje presenecenje je bil izvid pozitiven. Glede na mojo starost sem ravno na robu ogrožene skupine, nimam pa pridruženih drugih bolezni. Že prej sem bila nekaj dni v samoizolaciji, po potrditvenem testu pa sem poklicala sorodnike in prijatelje in jih obvestila o bolezni. Izjemno sem bila vesela tega, da so me vsi najprej vprašali, kako se pocutim, potem pa ponudili pomoc. V casu prebolevanja nisem izgubila vonja in okusa, imela sem malo vrocine, ki jo je spremljalo slabo pocutje. Pomagala sem si z lekadolom, vitaminom D3, svežim sadjem in zelenjavo ter pila veliko tekocine. Nisem hodila iz hiše, ker sta za vse, kar sem potrebovala , poskrbela otroka in njuni družini. Slišali smo se po telefonu, vse dobrine pa so dostavili tako, da so jih odložili na hodniku in niso vstopali. Pred tem sem sproti dodatno razkuževala kljuke na vhodnih vratih. Kljub svetovani karanteni desetih dni sem jo podaljšala na dobra dva tedna. Moja prva misel ob potrjeni bolezni je bila, kako naj preprecim prenos. Z izolacijo in higienskimi ukrepi mi je uspelo. Vsem obcanom svetujem, da se držijo priporocil o preprecevanju okužb, ce pa že zbolijo, naj se izolirajo. Ni prijetno, a to je edini nacin, da bolezni ne širimo. Meni so pomagali moji najdražji, ce pa nimate nikogar, se obrnite na obcino, civilno zašcito, soseda, prijatelja ali pa na osebnega zdravnika. Sama sem najbolj zadovoljna, da nisem nikogar naprej okužila, kljub zacasni imunosti pa se zavedam nevarnosti prenosa virusa. Nosim masko, umivam in razkužujem roke, držim razdaljo, pazim na higieno kašlja. Z virusom živimo že skoraj leto dni, s casom se bo tudi ta epidemija izpela. Do takrat pa vsem želim veliko zdravja.« Jožica Knafelc »Nekaj dni pred pojavom simptomov sem bil kar delovno aktiven. Simptomi so bili: na zacetku glavobol, višja in pozneje kar visoka telesna temperatura. Javil sem se takoj svojemu zdravniku, ki me je napotil na testiranje v Postojno. Po enem dnevu sem dobil odgovor -pozitiven test. Niti me ni presenetil, saj je pocutje kazalo na okužbo. Takoj sem obvestil Zavod Sopotniki, kjer sem prostovoljec. Sledila je takojšnja odlocitev za dosledno karanteno za deset dni, pridružila se mi je tudi žena z blažjimi znaki okužbe. Oskrbo z živili je prevzela sinova družina. Kar nekaj težav me je pestilo prva dva tedna, hud glavobol, bolecine v kosteh, zlasti hrbet in noge, pa proti veceru temperatura okrog 39 stopinj, ponoci sem se zbudil veckrat prepoten, mucil me je sicer tudi pogost kašelj. V glavnem sem ta cas preležal. Po desetih dneh sem šel na pregled v covid ambulanto v Postojno. Ugotovitve pregleda so bile vzpodbudne, korona je še vztrajala, a vsaj glede pljuc sem bil potolažen. Predpisano zdravilo in priporoceno redno jemanje vitamina D, C in B, pa tablet cinka in kakšne protibolecinske, pa pogosto pitje caja z limono, vse skupaj je obetalo boljše case. In tako se je po 14 dneh stanje vidno izboljšalo, povsem normaliziralo pa po treh tednih. Takrat so bili okuženi že tudi v sorodstvu, pozneje sem izvedel za nekaj primerov okužb med znanci in prijatelji, hvala Bogu brez hujših posledic. Še vedno dosledno upoštevam ukrepe in priporocila NIJZ, kar priporocam tudi drugim. Predvsem tudi drugim polagam na srce, da brez panike, kot je priporocil dobri vojak Švejk. Držite se priporocil NIJZ (umivanje rok, nošenje maske v družbi, razkuževanje rok, primerna socialna distanca), ohranite socialne stike z bližnjimi, prijatelji in znanci na nov nacin (telefon, internet …) in ostanite zdravi!« Ernest Margon 12 Tema meseca: Epidemija še kar traja MOJE SRECANJE S KORONAVIRUSOM »Leto 2020 je bilo v znamenju epidemije, posebej v drugem valu je marsikomu postalo jasno, da je stvar postala resna. Vedno vec nas pozna prijatelja ali znanca, ki je zbolel. Pri meni se je zacelo z bolecim grlom, a to se mi ponavlja vsako jesen, ko se zrak ohladi. Zacela sem izgubljati glas, zato sem poklicala svojo zdravnico za nasvet. Poslala me je na testiranje in na moje presenecenje je bil izvid pozitiven. Glede na mojo starost sem ravno na robu ogrožene skupine, nimam pa pridruženih drugih bolezni. Že prej sem bila nekaj dni v samoizolaciji, po potrditvenem testu pa sem poklicala sorodnike in prijatelje in jih obvestila o bolezni. Izjemno sem bila vesela tega, da so me vsi najprej vprašali, kako se pocutim, potem pa ponudili pomoc. V casu prebolevanja nisem izgubila vonja in okusa, imela sem malo vrocine, ki jo je spremljalo slabo pocutje. Pomagala sem si z lekadolom, vitaminom D3, svežim sadjem in zelenjavo ter pila veliko tekocine. Nisem hodila iz hiše, ker sta za vse, kar sem potrebovala , poskrbela otroka in njuni družini. Slišali smo se po telefonu, vse dobrine pa so dostavili tako, da so jih odložili na hodniku in niso vstopali. Pred tem sem sproti dodatno razkuževala kljuke na vhodnih vratih. Kljub svetovani karanteni desetih dni sem jo podaljšala na dobra dva tedna. Moja prva misel ob potrjeni bolezni je bila, kako naj preprecim prenos. Z izolacijo in higienskimi ukrepi mi je uspelo. Vsem obcanom svetujem, da se držijo priporocil o preprecevanju okužb, ce pa že zbolijo, naj se izolirajo. Ni prijetno, a to je edini nacin, da bolezni ne širimo. Meni so pomagali moji najdražji, ce pa nimate nikogar, se obrnite na obcino, civilno zašcito, soseda, prijatelja ali pa na osebnega zdravnika. Sama sem najbolj zadovoljna, da nisem nikogar naprej okužila, kljub zacasni imunosti pa se zavedam nevarnosti prenosa virusa. Nosim masko, umivam in razkužujem roke, držim razdaljo, pazim na higieno kašlja. Z virusom živimo že skoraj leto dni, s casom se bo tudi ta epidemija izpela. Do takrat pa vsem želim veliko zdravja.« Jožica Knafelc »Nekaj dni pred pojavom simptomov sem bil kar delovno aktiven. Simptomi so bili: na zacetku glavobol, višja in pozneje kar visoka telesna temperatura. Javil sem se takoj svojemu zdravniku, ki me je napotil na testiranje v Postojno. Po enem dnevu sem dobil odgovor -pozitiven test. Niti me ni presenetil, saj je pocutje kazalo na okužbo. Takoj sem obvestil Zavod Sopotniki, kjer sem prostovoljec. Sledila je takojšnja odlocitev za dosledno karanteno za deset dni, pridružila se mi je tudi žena z blažjimi znaki okužbe. Oskrbo z živili je prevzela sinova družina. Kar nekaj težav me je pestilo prva dva tedna, hud glavobol, bolecine v kosteh, zlasti hrbet in noge, pa proti veceru temperatura okrog 39 stopinj, ponoci sem se zbudil veckrat prepoten, mucil me je sicer tudi pogost kašelj. V glavnem sem ta cas preležal. Po desetih dneh sem šel na pregled v covid ambulanto v Postojno. Ugotovitve pregleda so bile vzpodbudne, korona je še vztrajala, a vsaj glede pljuc sem bil potolažen. Predpisano zdravilo in priporoceno redno jemanje vitamina D, C in B, pa tablet cinka in kakšne protibolecinske, pa pogosto pitje caja z limono, vse skupaj je obetalo boljše case. In tako se je po 14 dneh stanje vidno izboljšalo, povsem normaliziralo pa po treh tednih. Takrat so bili okuženi že tudi v sorodstvu, pozneje sem izvedel za nekaj primerov okužb med znanci in prijatelji, hvala Bogu brez hujših posledic. Še vedno dosledno upoštevam ukrepe in priporocila NIJZ, kar priporocam tudi drugim. Predvsem tudi drugim polagam na srce, da brez panike, kot je priporocil dobri vojak Švejk. Držite se priporocil NIJZ (umivanje rok, nošenje maske v družbi, razkuževanje rok, primerna socialna distanca), ohranite socialne stike z bližnjimi, prijatelji in znanci na nov nacin (telefon, internet …) in ostanite zdravi!« Ernest Margon 13Tema meseca: Epidemija še kar traja BREZPLACNO HITRO TESTIRANJE JE BILO NA VOLJO TUDI V PIVKI »Najslabša je tolažba, da bojo mladi to preboleli kot navaden prehlad. Kdaj si pa po definiciji starosti mlad in kdaj star? In ce že, bi morali reci vsaj vsi zdravi bodo to najverjetneje preboleli lažje kot vsi, ki najbolj zdravi niso. Sam sem star 28 let in sem dan po selitvi nazaj k staršem v družinsko hišo zbolel za novim koronavirusom Covid-19. Vsak me najprej vprašal: »In? Je bilo hudo?« Ce je to vprašanje osnovno za razložit prebolevanje korone, potem ne. Vsekakor ni hudo. Prehlad tudi ni hud in navadna vrocina tudi ne. Sam sicer zadnja leta nisem prebolel vec od jesenske prehlajenosti, glede vrocine niti ne pomnim, kdaj sem jo nazadnje imel. In tudi koronavirus mi ni prišel do živega, me je pa malo zbodel pod koleni, da sem se za 14 dni hoceš-noceš ulegel v posteljo in pocival. Tipicni simptomi in znaki, ki so pri vsakem za odtenek drugacni. Najprej suh kašelj in veš, da se nekaj dogaja. Glavobol in vrocina ti potrdita to, kar si slutil. Ko pa udari na senzorje zaznavanja in izgubiš vonj in okus, potem je pa to nekaj drugega. Pri meni je vsekakor bilo. In to ni ista izguba okusa kot pri mocnejšem prehladu, ni ista izguba vonja kot pri zamašenih sinusih in ni isti obcutek kot pri navadnem nahodu. Hrana je postala enolicna, caj je bil samo tekocina, nenehni glavobol pa je bil tisti, ki me je vsake tri ure peljal nazaj v posteljo. Ni tako zelo hudo, ne bi pa šel še enkrat cez to. Vsaj v taki obliki ne. No, v nobeni obliki. Nacenjati te zacne samota v karanteni, hrano dobiš pred vrata sobe, ker v kuhinjo ne smeš, kopalnico uporabiš, ko vsi že spijo, da lahko potem še z razkužilom vse razkužiš. Vsak dan paziš in gledaš na vsako malenkost, da ne okužiš koga od svojih najbližjih, to so predvsem clani družine, ki živijo s teboj. Ubijala me je odvisnost od drugih, ker sem za vsako malenkost, ki mi ni bila na dosegu roke, potreboval pomoc nekoga drugega. Stalna preventiva je boljša kot kurativa, predvsem bi si pa morali, tudi ko bo konec trenutne epidemije, nehati dihati za ovratnik in enostavno pustiti drug drugemu osebni prostor. Razen na koncertih, takrat mora bit pac gužva. Upajmo samo, da ne pozabimo, kako koncerti izgledajo.« Mehmed Muhovic V zadnjem tednu preteklega leta je bilo v naši državi prvic izvedeno množicno testiranje za novi koronavirus. Brezplacne hitre teste je bilo možno opraviti v vec krajih, 28. decembra tudi v Pivki. Na ta dan so v Pivki testirali 303 ljudi in okužbo potrdili pri 7 obcanih. Brezplacno hitro testiranje je v Pivki potekalo tudi v cetrtek, 7. januarja. BREZPLACNO TESTIRANJE S HITRIMI TESTI V ZD POSTOJNA V Zdravstvenem domu Postojna opravljamo brezplacno testiranje s hitrimi testi. Za brezplacno testiranje s hitrimi testi je potrebno predhodno narocilo. Narocanje je možno vsak dan od ponedeljka do petka od 7.00 – 15.00 ure na tel. št. 041 448 114. ZD Postojna DKH DKH 13Tema meseca: Epidemija še kar traja BREZPLACNO HITRO TESTIRANJE JE BILO NA VOLJO TUDI V PIVKI »Najslabša je tolažba, da bojo mladi to preboleli kot navaden prehlad. Kdaj si pa po definiciji starosti mlad in kdaj star? In ce že, bi morali reci vsaj vsi zdravi bodo to najverjetneje preboleli lažje kot vsi, ki najbolj zdravi niso. Sam sem star 28 let in sem dan po selitvi nazaj k staršem v družinsko hišo zbolel za novim koronavirusom Covid-19. Vsak me najprej vprašal: »In? Je bilo hudo?« Ce je to vprašanje osnovno za razložit prebolevanje korone, potem ne. Vsekakor ni hudo. Prehlad tudi ni hud in navadna vrocina tudi ne. Sam sicer zadnja leta nisem prebolel vec od jesenske prehlajenosti, glede vrocine niti ne pomnim, kdaj sem jo nazadnje imel. In tudi koronavirus mi ni prišel do živega, me je pa malo zbodel pod koleni, da sem se za 14 dni hoceš-noceš ulegel v posteljo in pocival. Tipicni simptomi in znaki, ki so pri vsakem za odtenek drugacni. Najprej suh kašelj in veš, da se nekaj dogaja. Glavobol in vrocina ti potrdita to, kar si slutil. Ko pa udari na senzorje zaznavanja in izgubiš vonj in okus, potem je pa to nekaj drugega. Pri meni je vsekakor bilo. In to ni ista izguba okusa kot pri mocnejšem prehladu, ni ista izguba vonja kot pri zamašenih sinusih in ni isti obcutek kot pri navadnem nahodu. Hrana je postala enolicna, caj je bil samo tekocina, nenehni glavobol pa je bil tisti, ki me je vsake tri ure peljal nazaj v posteljo. Ni tako zelo hudo, ne bi pa šel še enkrat cez to. Vsaj v taki obliki ne. No, v nobeni obliki. Nacenjati te zacne samota v karanteni, hrano dobiš pred vrata sobe, ker v kuhinjo ne smeš, kopalnico uporabiš, ko vsi že spijo, da lahko potem še z razkužilom vse razkužiš. Vsak dan paziš in gledaš na vsako malenkost, da ne okužiš koga od svojih najbližjih, to so predvsem clani družine, ki živijo s teboj. Ubijala me je odvisnost od drugih, ker sem za vsako malenkost, ki mi ni bila na dosegu roke, potreboval pomoc nekoga drugega. Stalna preventiva je boljša kot kurativa, predvsem bi si pa morali, tudi ko bo konec trenutne epidemije, nehati dihati za ovratnik in enostavno pustiti drug drugemu osebni prostor. Razen na koncertih, takrat mora bit pac gužva. Upajmo samo, da ne pozabimo, kako koncerti izgledajo.« Mehmed Muhovic V zadnjem tednu preteklega leta je bilo v naši državi prvic izvedeno množicno testiranje za novi koronavirus. Brezplacne hitre teste je bilo možno opraviti v vec krajih, 28. decembra tudi v Pivki. Na ta dan so v Pivki testirali 303 ljudi in okužbo potrdili pri 7 obcanih. Brezplacno hitro testiranje je v Pivki potekalo tudi v cetrtek, 7. januarja. BREZPLACNO TESTIRANJE S HITRIMI TESTI V ZD POSTOJNA V Zdravstvenem domu Postojna opravljamo brezplacno testiranje s hitrimi testi. Za brezplacno testiranje s hitrimi testi je potrebno predhodno narocilo. Narocanje je možno vsak dan od ponedeljka do petka od 7.00 – 15.00 ure na tel. št. 041 448 114. ZD Postojna DKH DKH 14 Tema meseca: Epidemija še kar traja Kaj bi izpostavili kot najpomembnejše, kar lahko posamezniki naredimo, da preprecimo okužbe? Prav gotovo omejevanje medosebnih stikov in vzdrževanje medosebne razdalje. Virus je zelo nalezljiv, širi se s kapljicami ob govoru, kihanju, kašlju v prostor okoli osebe, ki je kužna na razdalji približno 2 metra, pa tudi z majhnimi aerosolnimi kapljicami, ki lebdijo v zraku dlje casa, kar je zlasti nevarno v zaprtih prostorih. Zato je potrebno redno prezracevanje zaprtih prostorov veckrat na dan po 10 minut in izogibanje daljšemu zadrževanju v zaprtih prostorih, kjer je vec oseb. Prav gotovo tudi nošenje mask zmanjša možnost okužbe, tudi na odprtem, ce se ne moremo izogniti tesnemu srecevanju z drugimi osebami. In seveda osnovni higienski napotki – umivanje ali razkuževanje rok, ne se dotikati oci, nosu in ust, kjer bi virus lahko vstopil v naše telo. Zagotovo je zelo pomembno tudi odgovorno ravnanje v primeru slabega pocutja. Opažate, da obcani primerno ravnajo ob znakih prehlada in slabega pocutja? Bi pri tem znova izpostavili kakšno navodilo, opozorilo? Okužbe z novim koronavirusom potekajo v razlicnih oblikah. Od asimptomatskih, torej popolnoma brez znakov okužbe, do blažje bolezni, ki se kaže z rahlo povišano temperaturo, bolecinami v mišicah, praskanju v grlu, kašlju, izgubi vonja in okusa, lahko tudi driski, glavobolu, pa vse do hudih oblik bolezni s težavami v dihanju in hudimi pljucnicami. Zato je vsak znak ali simptom te bolezni, ki bi utegnil kazati na to, da smo okuženi, potrebno jemati zelo resno. Svetujem, da v takih primerih poklicete svojega osebnega zdravnika, ki bo uredil testiranje na novi koronavirus in da do rezultatov testa ostanete v samoizolaciji, torej se ne družite z drugimi, ne hodite na delo, ne obiskujete svojcev, znancev ali prijateljev in ne hodite v zdravstvene institucije brez najave. Kako dolgo poteka možnost prenosa okužbe pri posamezniku, ki ima potrjeno okužbo (koliko dni je kužen, kdaj prenosa okužbe vec ni, kdaj se lahko posameznik znova brezskrbno vkljuci v delo, družino in preostale stike)? Ce bolezen poteka v blažji obliki, ocenjujemo, da oseba ni vec kužna po 10 do 14 dneh od prvih znakov bolezni, od tega vsaj zadnja 2 dni brez povišane temperature in z znaki izboljševanja stanja. Ce bolezen poteka v težji obliki ali pri imunsko oslabljenih osebah je kužnost daljša, tudi 20 dni ali vec. Vedeti pa moramo, da so kužne osebe že 2 dni pred pojavom znakov in simptomov, torej takrat, ko še ne kažejo bolezni. Zato so ukrepi za preprecevanje prenosa okužbe, kot je umivanje in razkuževanje rok, nošenje mask, vzdrževanje medosebne razdalje tako pomembi. Imamo tudi tako imenovane superprenašalce, ki okužijo zelo veliko število drugih ljudi. Kako bi na splošno, iz svojih izkušenj in naših obolelih obcanov, povzeli potek bolezni oziroma okužbo s Covid 19 pri naših obcanih? Vecina bolnikov preboli bolezen v lažji obliki, vendar kar veliko od njih še dolgo toži o zadihanosti, utrujenosti, manjši sposobnosti za opravljanje dnevnih opravil. Nekaj bolnikov je imelo težji potek, s hudimi glavoboli, zadihanostjo, visoko vrocino in hudimi bolecinami v mišicah. Žal smo imeli tudi smrtne primere. Iz literature vemo, da tudi po preboleli bolezni ostajajo posledice, lahko na pljucih pri težjih oblikah pljucnic pa tudi da obstaja vecje tveganje za nastanek strdkov in s tem nevarnost pljucnih embolij ali srcno žilnih dogodkov. Kakšna so veljavna navodila, ko se kdorkoli izmed nas slabo pocuti (koga, kdaj, kam poklicati)? Kontaktirajte osebnega zdravnika, ce le-ta ni dosegljiv, pa nujno medicinsko pomoc. Vaše sporocilo obcanom? Leto 2020 nas je postavilo pred velike izzive in nam mocno spremenilo nacin življenja. Narava je pokazala svojo moc, virus nas je prisilil, da smo se umirili, zaustavili in se zamislili o našem prevec potrošniškem nacinu življenja. Ce smo se iz tega kaj naucili, bomo lahko rekli, da je bilo leto 2020 bogato leto, kajti vrnilo nam je spoznanje, kako pomembne so drobne stvari v življenju. Stisk rok, objem, pa tudi iskren nasmeh, druženje z družino, svojci, prijatelji. Vse, kar pogrešamo v tem trenutku, bomo veliko bolj cenili v bodoce. Cepivo nam ponuja možnost, da v naslednjih mesecih zaživimo bolj sprošceno in se ponovno veselimo medsebojnih druženj. Do takrat bo preteklo še nekaj casa, vendar upanje imamo. Do takrat pa ostanimo zbrani in previdni. Vsem želim predvsem zdravo leto 2021! DKH KAJ NAM SVETUJE ZDRAVNIK Pogovor s Karmen Pahor, dr. med., spec. spl. med. Foto: Gaia Med 14 Tema meseca: Epidemija še kar traja Kaj bi izpostavili kot najpomembnejše, kar lahko posamezniki naredimo, da preprecimo okužbe? Prav gotovo omejevanje medosebnih stikov in vzdrževanje medosebne razdalje. Virus je zelo nalezljiv, širi se s kapljicami ob govoru, kihanju, kašlju v prostor okoli osebe, ki je kužna na razdalji približno 2 metra, pa tudi z majhnimi aerosolnimi kapljicami, ki lebdijo v zraku dlje casa, kar je zlasti nevarno v zaprtih prostorih. Zato je potrebno redno prezracevanje zaprtih prostorov veckrat na dan po 10 minut in izogibanje daljšemu zadrževanju v zaprtih prostorih, kjer je vec oseb. Prav gotovo tudi nošenje mask zmanjša možnost okužbe, tudi na odprtem, ce se ne moremo izogniti tesnemu srecevanju z drugimi osebami. In seveda osnovni higienski napotki – umivanje ali razkuževanje rok, ne se dotikati oci, nosu in ust, kjer bi virus lahko vstopil v naše telo. Zagotovo je zelo pomembno tudi odgovorno ravnanje v primeru slabega pocutja. Opažate, da obcani primerno ravnajo ob znakih prehlada in slabega pocutja? Bi pri tem znova izpostavili kakšno navodilo, opozorilo? Okužbe z novim koronavirusom potekajo v razlicnih oblikah. Od asimptomatskih, torej popolnoma brez znakov okužbe, do blažje bolezni, ki se kaže z rahlo povišano temperaturo, bolecinami v mišicah, praskanju v grlu, kašlju, izgubi vonja in okusa, lahko tudi driski, glavobolu, pa vse do hudih oblik bolezni s težavami v dihanju in hudimi pljucnicami. Zato je vsak znak ali simptom te bolezni, ki bi utegnil kazati na to, da smo okuženi, potrebno jemati zelo resno. Svetujem, da v takih primerih poklicete svojega osebnega zdravnika, ki bo uredil testiranje na novi koronavirus in da do rezultatov testa ostanete v samoizolaciji, torej se ne družite z drugimi, ne hodite na delo, ne obiskujete svojcev, znancev ali prijateljev in ne hodite v zdravstvene institucije brez najave. Kako dolgo poteka možnost prenosa okužbe pri posamezniku, ki ima potrjeno okužbo (koliko dni je kužen, kdaj prenosa okužbe vec ni, kdaj se lahko posameznik znova brezskrbno vkljuci v delo, družino in preostale stike)? Ce bolezen poteka v blažji obliki, ocenjujemo, da oseba ni vec kužna po 10 do 14 dneh od prvih znakov bolezni, od tega vsaj zadnja 2 dni brez povišane temperature in z znaki izboljševanja stanja. Ce bolezen poteka v težji obliki ali pri imunsko oslabljenih osebah je kužnost daljša, tudi 20 dni ali vec. Vedeti pa moramo, da so kužne osebe že 2 dni pred pojavom znakov in simptomov, torej takrat, ko še ne kažejo bolezni. Zato so ukrepi za preprecevanje prenosa okužbe, kot je umivanje in razkuževanje rok, nošenje mask, vzdrževanje medosebne razdalje tako pomembi. Imamo tudi tako imenovane superprenašalce, ki okužijo zelo veliko število drugih ljudi. Kako bi na splošno, iz svojih izkušenj in naših obolelih obcanov, povzeli potek bolezni oziroma okužbo s Covid 19 pri naših obcanih? Vecina bolnikov preboli bolezen v lažji obliki, vendar kar veliko od njih še dolgo toži o zadihanosti, utrujenosti, manjši sposobnosti za opravljanje dnevnih opravil. Nekaj bolnikov je imelo težji potek, s hudimi glavoboli, zadihanostjo, visoko vrocino in hudimi bolecinami v mišicah. Žal smo imeli tudi smrtne primere. Iz literature vemo, da tudi po preboleli bolezni ostajajo posledice, lahko na pljucih pri težjih oblikah pljucnic pa tudi da obstaja vecje tveganje za nastanek strdkov in s tem nevarnost pljucnih embolij ali srcno žilnih dogodkov. Kakšna so veljavna navodila, ko se kdorkoli izmed nas slabo pocuti (koga, kdaj, kam poklicati)? Kontaktirajte osebnega zdravnika, ce le-ta ni dosegljiv, pa nujno medicinsko pomoc. Vaše sporocilo obcanom? Leto 2020 nas je postavilo pred velike izzive in nam mocno spremenilo nacin življenja. Narava je pokazala svojo moc, virus nas je prisilil, da smo se umirili, zaustavili in se zamislili o našem prevec potrošniškem nacinu življenja. Ce smo se iz tega kaj naucili, bomo lahko rekli, da je bilo leto 2020 bogato leto, kajti vrnilo nam je spoznanje, kako pomembne so drobne stvari v življenju. Stisk rok, objem, pa tudi iskren nasmeh, druženje z družino, svojci, prijatelji. Vse, kar pogrešamo v tem trenutku, bomo veliko bolj cenili v bodoce. Cepivo nam ponuja možnost, da v naslednjih mesecih zaživimo bolj sprošceno in se ponovno veselimo medsebojnih druženj. Do takrat bo preteklo še nekaj casa, vendar upanje imamo. Do takrat pa ostanimo zbrani in previdni. Vsem želim predvsem zdravo leto 2021! DKH KAJ NAM SVETUJE ZDRAVNIK Pogovor s Karmen Pahor, dr. med., spec. spl. med. Foto: Gaia Med Tema meseca: Epidemija še kar traja PIVCANKI MED NAŠIMI JUNAKI, KI SKRBIJO ZA COVID BOLNIKE Nov virus, ki je zaznamoval naše zadnje leto, je pravzaprav postal del našega vsakdana. Kar se nam zdi morda prepogosto samoumevno, je to, da v vsej tej zgodbi igrajo kljucno vlogo vsi tisti, ki se v zdravstvenih ustanovah trudijo lajšati, pomagati in reševati življenja. Med junaki, ki skrbijo za Covid bolnike, sta bili tudi Pivcanki. Ob tej priložnosti clanicama OZRK Pivka-Postojna, Evi Šuštaršic iz Pivke, sicer uciteljici športne vzgoje na pivški osnovni šoli ter Alenki Urbancic iz Dolnje Košane, zaposleni kot financni referent v podjetju Pivka d.d., namenjamo zahvalo za predanost in pomoc vsem bolnikom ter tudi izkušnje, ki sta jih bili pripravljeni deliti z nami. POGOVOR Z EVO ŠUŠTARŠIC Vaša odlocitev za pomoc UKC Ljubljana - kaj je bil povod za vaše sodelovanje? Delo v zdravstvu me je od nekdaj zanimalo. Hodila sem v srednjo zdravstveno šolo in postala medicinska sestra. Kasneje sem pocela tisto, kar me še bolj veseli – šla sem na fakulteto za šport in postala prof. športne vzgoje. Ko je bilo pred leti v osnovni šoli omogoceno izobraževanje za bolnicarje, sem se prostovoljno javila in opravila 80urni tecaj prve pomoci. Kasneje so me v svojo ekipo prve pomoci vzeli zagorski gasilci. Pod okriljem Obmocnega združenja RK Pivka-Postojna in budnim ocesom Stojana Bolica imamo veckrat letno vaje in izobraževanja (na enem izmed teh sem se v prvem valu tudi okužila s Covid -19). Ko so iz RK prosili za pomoc, nisem niti za trenutek oklevala. Želela sem pomagati utrujenim delavcem. Zanimivo mi je bilo tudi zopet vstopiti v bolnišnico v oblacilih zdravstvenega delavca, postlati kakšno posteljo in negovati paciente. Veliko težo pri moji odlocitvi je imelo tudi dejstvo, da so se podaljšale krompirjeve pocitnice, tako da smo imeli ucitelji predvsem pripravo na pouk, kar pa sem si lahko casovno prilagodila po svoje. Tudi kasneje mi je vodstvo šole omogocilo, da sem imela pouk tako, da sem lahko opravljala delo v UKC. Prosim, povejte nam, kakšno je delo, vzdušje in nenazadnje odgovornost pri tem delu? Kaj je obsegalo vaše delo? Na kakšen nacin ste sodelovali z UKC Ljubljana? Pricakovala sem, da bomo pomagali samo kakšen dan ali dva, vendar se je izkazalo, da nas potrebujejo mnogo bolj, kot sem mislila. Po uvodnem predavanju so nas razdelili po razlicnih bolnišnicah in oddelkih. S kolegico, bolnicarko Alenko Urbancic, sva pristali na kirurškem Covid oddelku, ki je bil na novo postavljen namesto ginekološke kirurgije v UKC. Tu je bil tudi oddelek intenzivne interne medicine Foto: Eva Šuštaršic, Alenka Urbancic in terapije. Nekajkrat sva delali na oddelku, vecino casa pa v sivi coni. To je del oddelka, kjer se tisti, ki so v stiku z okuženimi bolniki vracajo v navaden oddelek. Potrebujejo pomoc pri slacenju, pravilno si morajo odstraniti dihalno napravo (versaflo), »skafander«, obutev, ocala, masko, vizir, rokavice… Material za enkratno uporabo se zavrže, ostalo pa je potrebno skrbno razkužiti, sprati, obrisati in posušiti. V tej sivi coni je zelo vroce, oblecen si v zašcitna oblacila (kirurški dvodelen komplet iz blaga, dokolenke, cokli, plašc za enkratno uporabo, predpasnik, kapa, maska, ocala ali vizir), tako da delo ni prav zabavno. Ko koncaš, moraš na obvezno tuširanje. V sivi coni sva delali 4 do 6 ur, ostalo pa zunaj. Tam je dela manj in je dosti lažje. Vzdušje je kljub vsemu prijetno in profesionalno. Oddelek so na novo odprli in sestavili iz zdravstvenih delavcev iz vec oddelkov, tako da se med seboj niso poznali. Pacienti so bili od vsepovsod, razlicnih starosti in z razlicnimi težavami – vsi pa okuženi s Covidom -19. Na oddelku sva pomagali dva meseca. Kaj je bilo za vas najtežje? Ste se soocili s kakšno težavo? Morda okužbo? Najtežje je bilo najti parkirišce v Ljubljani. Kljub temu, da sva imeli dovolilnico za parkiranje na površinah UKC, je bilo precej zasedeno, saj javni promet ni deloval. Glede okužbe se nisem bala, saj si na Covid oddelku verjetno bolj varen pred okužbo kot kje drugje, saj vsi vemo, da je virus tam in se temu primerno tudi obnašaš. Ves cas si tudi v zašcitni opremi. Ste morda prišli do kakšnega pomembnega spoznanja? V tem obdobju okužb je poraba zašcitne opreme za enkratno uporabo res ogromna, kar bo zelo obremenilo naše okolje. 16 Tema meseca: Epidemija še kar traja Kaj sporocate vsem obcankam in obcanom, še vedno smo v obdobju epidemije, v obdobju številnih omejitev, vendarle pa šteje zdravje? Ne glede na razlicna prepricanja v zvezi z nevarnostjo tega virusa, je prav vedeti dejstvo, da težjega poteka bolezni nimajo samo starostniki, kot se radi tolažijo/mo mladi in zdravi. Na oddelku je bila porodnica (na respiratorju), pa mlada mamica s hudo možgansko krvavitvijo – obe sicer zdravi. Zatorej pazimo nase in ravnajmo odgovorno – do sebe in drugih. Bralcem želim da bi ostali zdravi, ne pozabite pa na to tudi nazdraviti, veckrat v letu moramo poiskati priložnost za to! DKH NUJNI KONTAKTI V CASU EPIDEMIJE Obcina Pivka objavlja telefonske številke nujnih kontaktov, ki jih obcani potrebujejo v casu epidemije COVID -19. Štab CZ Obcine Pivka, poveljnik Morel Jože 041 639 519, osczpivka@pivka.si Nujna oskrba obcanov vsak delovnik od 8.00-14.00 ure, na telefonu: 051 649 450 Klicni center za informacije o novem koronavirusu: brezplacna številka 080 14 04 Nacionalni inštitut za javno zdravje (informacije glede priporocil in napotkov): 01 244 17 29 Ministrstvo za zdravje (pojasnila glede odrejene karantene): 01 478 68 48 Klicni center Policije (pojasnila glede prehajanja državne meje): 01 514 70 01 Ministrstvo za zunanje zadeve (konzularne zadeve): 01 478 20 10 Financna uprava RS (glede unovcevanja turisticnih bonov): 08 200 1005 Center za krepitev zdravja pri obmocnem ZD Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19.00 in 7.00 uro zjutraj) Zaupna telefona Samarijan 116 in Sopotnik 123 (24/ur na dan, vsak dan, klic je brezplacen) TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12.00 in 20.00 uro, klic je brezplacen) NIJZ COVID-19 psihološka podpora 080 51 00 (24 ur na dan, klic je brezplacen) Društvo Tvoj telefon - 05 726 48 35 (od pon. do pet., od 7.00 do 22.00) 17Gospodarstvo in kmetijstvo Predstavitev obrti: SUNRISE HILL CAMP Sunrise Hill Camp je novost v ponudbi na Pivškem, pa tudi širše v Sloveniji. Tovrstno nišo med pocitnikovanjem oziroma turisticnimi namestitvami lahko štejemo za relativno svežo. Je družinsko voden kamp, ki ga najdemo v vasi Drskovce, s cudovitim razgledom na okolico. Vodi ga družina Fatur in z njimi smo se pogovarjali glede samih zacetkov in prvih idej o ustanovitvi kampa. Sunrise Hill Camp je novost v naših krajih v tovrstni ponudbi. Kako ste prišli na zamisel, da bi kaj takšnega naredili pri nas in zakaj Drskovce? Iz Drskovc izhaja del naše družine in približno pred 10 leti smo podedovali manjši del zemljišca, ostalo pa smo s casom odkupili. Že nekaj let pred ustanovitvijo kampa smo na tej lokaciji zgradili hlev s takrat tremi islandskimi konji in dvema kozama, v zadnjem letu pa sta se nam pridružila še dva islandska konja. V sklopu hleva smo imeli tudi nekaj zemlje, katere je bilo škoda samo za pašnik in smo kar nekaj casa razmišljali, kaj bi tam naredili. Najprej smo v bližini zasadili dva nasada aronije. Prva ideja o turizmu je padla neko jutro med pogovorom o tem, da bi bilo lepo, ce bi še kdo drug s tega travnika lahko videl tako lep soncni vzhod nad Javorniki. Na tej tocki je nekako turizem postal ideja, možnost … od tukaj naprej pa smo se nekako vsi v družini strinjali, da, ce se gremo turizem, se gremo nekaj, v cemer tudi sami uživamo (kampiranje/narava…). Ideja, da bi poleg klasicnega kampiranja ponujali tudi nekaj glamping hišk, je prišla pozneje in se nam je zdela dobra popestritev prostora in celotne zgodbe. Namen vsega skupaj pa je bil že od zacetka privabljati goste, ki hocejo tocno to (naravo, mir, minimalizem…). OK, idejo imamo, želja je, treba se je lotiti dela. Kako pravzaprav nekaj, kar obstaja samo v glavi, spraviš na papir? S cim vse ste se srecali na zacetku, kaj vse je treba premagati, da lahko ustanoviš takšen glamping kamp? V bistvu smo najprej imeli vec družinskih »sestankov«, kjer smo zbirali razlicne ideje, kaj potrebujemo, kakšne hiške bi imeli, kdo jih sploh proizvaja itd., se organizirali, kakšno dokumentacijo potrebujemo. Sledilo je zbiranje papirologije in izdelava nacrtov za gradnjo. Ustanovili smo tudi družinsko podjetje S&S Trgovina, d.o.o, katerega primarna dejavnost je vodenje kampa. Vsa priprava pred samo gradnjo in urejanjem okolja je trajala nekje 10 mesecev, pri tem bi pohvalili zaposlene na obcini, ki so se potrudili, da so stvari stekle, kar se da hitro. Papirji in dokumentacija so zbrani, treba bo »zasaditi prvo lopato«, kot se temu rece. Kako ste se lotili tega, kaj je bilo zgrajeno najprej in kakšne ovire so bile pred vami pri sami gradnji ? Ko so bili vsi papirji na svojem mestu, smo najprej zaceli z gradnjo temelja, na katerem stoji glavni objekt v kampu, in sicer objekt, ki združuje sanitarne prostore (moški, ženske, invalidi) ter recepcijo. Ob objektu je tudi zunanja kuhinja, ki jo gostje posebej pohvalijo kot nevsakdanjo v kampih. Sledile so inštalacije (elektrika, voda). Glamping hiške so prišle na vrsto nekoliko kasneje, in sicer tri za prvo sezono, letos spomladi pa smo dodali še eno vecjo. PODJETNIŠKI KOTICEK Po koncu prve sezone smo v kampu dodali še zunanje tuše ter jurcka, namenjenega druženju. Sama gradnja je naceloma potekala po nacrtih in nismo naleteli na neke vecje ovire, se je pa vse skupaj zavleklo nekje mesec in pol tako, da smo kamp uradno odprli v zacetku julija. Odprtje smo nacrtovali prvega maja. In ko je koncno vse pod streho, to seveda ne pomeni avtomaticno gostov. Kako ste se lotili dela na podrocju marketinga, oglaševanja in kam pravzaprav najvec »vlagate« na tem podrocju? So to klasicni papirni mediji, morda radio, TV ali socialna omrežja? Glede na to, da smo kamp uspeli odpreti v zacetku julija, se pravi v najvecjem navalu turizma, je bila vse skupaj kar precejšnja zmeda. Razen ob cesti postavljene table za oglaševanje kampa smo prve goste imeli tako rekoc pred nekim namenskim marketingom, saj so se ti ustavljali na poti na Hrvaško oziroma med raziskovanjem Slovenije. Tudi sami smo racunali, da bo na zacetku najvec tranzitnih gostov, bili pa smo pozitivno preseneceni, saj so gostje iz rezervacije za eno nocitev podaljšali bivanje na tri ali štiri nocitve. Neki par iz Španije celo na sedem nocitev. Z marketingom smo se ukvarjali sproti, in sicer najprej osnovne stvari (fb, instagram), naredili smo tudi spletno stran, ki je trenutno v prenovi in pa profil Booking in podobni angleški platformi. Prvo sezono je bilo število obiskovalcev nekako 50% prek spletnih rezervacij in 50% nakljucno mimoidocih. Kdo je bil vaš prvi gost in od kod pravzaprav vse prihajajo? Prvi gostji sta v kamp prispeli že prvi dan po odprtju, in sicer dve kolesarki iz Avstrije, sledila pa je družina iz Švice … do sedaj smo pri nas zabeležili 26 razlicnih narodnosti, najvec Francozov in Nemcev. Imeli smo tudi goste iz Avstralije, Nove Zelandije, Peruja, skandinavskih držav itd. Tega si za prvo sezono ni predstavljal nihce od nas. Ste družinsko podjetje, kar pomeni takšno ali drugacno vpletenost vseh. Kako si kaj razdelite vloge, se kaj sprickate oziroma si še vedno znate vzeti cas zase, tudi izven svojega kampa? Ja, v bistvu smo vpleteni vsi, intenzivno delamo na tem, da en drugemu pomagamo, olajšamo stvari oz. se nadomešcamo, kar je po mojem tudi bistvo takega Naslov: S&S TRGOVINA d.o.o, Drskovce 4, Pivka Tel: +386 (0) 70 456 744 E-mail: thesunrisehill@gmail.com podjetja. Delamo z veseljem in hocemo to pokazati tudi gostom, saj je tudi ta sprošcenost nekako del našega kampa, kar je veliki vecini gostov všec. Imeli smo tudi že goste, ki so nam pomagali pri razlicnih opravilih, kar je tudi zabavno. V glavnem poskušamo narediti kar najbolj domace okolje. Casa zase naceloma ostane dovolj, je pa kamp cez zimo zaprt, tako da v bistvu damo vse od sebe tistih nekaj mesecev (cca maj – september). Kakšna pa so kaj vaša razmišljanja o prihodnosti? Imate kaj v mislih, kaj bi si pravzaprav želeli zase in za svoje goste? O prihodnosti v zadnjem letu nismo razmišljali kaj dosti, saj smo se koncentrirali na razlicna prilagajanja iz tedna v teden zaradi vsem znanih razlogov. Želimo pa kamp peljati v zacrtani smeri, in sicer ponujanja kvalitete pred kvantiteto. Kampa najbrž ne bomo vec veliko širili, saj za svoje goste hocemo, da imajo dovolj prostora zase. Želimo oz. ideja pa je vec delati na ponudbi (kam goste poslati, kaj si ogledati, mogoce vodenje pohodov po bližnjih hribih jezerih…nekaj v tej smeri). Zavedamo se, da smo kot turisticna nastanitev drugacni od drugih in smo na to tudi ponosni, posledicno imajo tudi ljudje, ki k nam prihajajo, drugacne zahteve kot mogoce drugje (po hotelih itd.) in v tej smeri bomo tudi delali. Ce obrazložim na zanimivem primeru, so neki gostje zvecer izrazili željo, da bi gledali zvezde, ker jih v mestu ne vidijo, ce lahko ugasnemo razsvetljavo v kampu, pa smo jo. No, kljub temu, da ste tukaj domacini, pa vseeno morda nekaj osnovnih podatkov, kje se vas da najti na internetu, da si lahko tudi naše bralke in bralci ogledajo vašo ponudbo. Seveda. Najlažje bo, da v iskalniku odtipkate sunrisehill. si in vam bo ponudilo našo spletno stran. Isti nasvet velja tudi za facebook in instagram. Na naši strani pa si lahko poišcete vse glavne informacije, lokacijo, fotografije, ponudbo, cenik. Naslov: S&S TRGOVINA d.o.o, Drskovce 4, Pivka Tel: +386 (0) 70 456 744 E-mail: thesunrisehill@gmail.com NAGRADNA IGRA Kdor bo pravilno odgovoril na vprašanje, bo dobil možnost sodelovanja v žrebanju za nagrado, ki je sestavljena iz naših domacih dobrot, in sicer nagradni paketek obsega: liter našega domacega soka iz aronije ter domace rocno narejeno milo in mazilo za ustnice. Nagradno vprašanje: Kakšno je uradno ime našega podjetja, ki vodi in upravlja kamp Sunrise Hill kamp? Odgovore na vprašanje nam pošljite po elektronski pošti na naslov pivski.list@pivka.si. PODJETNIŠKO SVETOVANJE V kolikor imate zanimivo podjetniško idejo, vam na RRA Zeleni kras ponujamo kakovostno podjetniško svetovanje. Strokovni sodelavci vas vodimo skozi celoten proces od idejnih zametkov do uresnicitve vaše poslovne ideje: • kako oblikovati uresnicljivo poslovno idejo, • kako jo realizirati, • kako se ustrezno registrirati za izvajanje dejavnosti, • pomagamo vam najti vire financiranja (povratna in nepovratna sredstva). Osnovna podjetniška svetovanja so brezplacna za vse prebivalce Primorsko-notranjske regije, v sodelovanju Silvo Celhar PODJETNIŠKI KOTICEK z Obcinami Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina in Pivka pa izvajamo tudi nadaljnja brezplacna podjetniška svetovanja ter nudimo pripravo poslovnih nacrtov in/ali vlog na javne razpise na razlicnih podrocjih po subvencionirani ceni do 70 % cene. Za podjetniško svetovanje je obvezna predhodna uskladitev termina pri Marinki Petrc, marinka@rra-zk.si, 05 721 22 33 RRA Zeleni kras 19Gospodarstvo in kmetijstvo Izboljšali smo pogoje za podjetniško delovanje. Svoje prostore smo licno posodobili in oznacili, poskrbeli smo za primerno opremljenost in predvsem prostore celovito prilagodili podjetnikom. PRAVIKORAKNAVAŠIPODJETNIŠKIPOTIAktivno sodelujemo pri sooblikovanju podjetniškega okolja lokalno, regionalno in tudi na nacionalnem nivoju. V okviru teh prizadevanj smo med drugim gostili tudi predstavnike Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Uspešno sodelujemo v dveh mednarodnih projektih. V projektu BIC4SME z RRA Zeleni kras sodelujemo pri oblikovanju novega podjetniškega programa. V projektu ARRIVAL REGIONS pa v sodelovanju s SGLŠ Postojna in Obcino Postojna raziskujemo uspešne metode, kako v trg dela in podjetništvo vkljucevati tudi priseljence. PIPPodjetniški inkubator Perspektiva si s svojo jasno vizijo prizadeva postati prepoznaven podjetniški center tudi v mednarodnem prostoru. Glede na uspešno leto in številne zastavljene izzive, zagotovo podjetništvu v naši regiji utiramo pomembno pot. S pomocjo razlicnih programov, ki jih izvajamo, se vsakemu podjetniku posvetimo v celoti: prisegamo na skladnost dela in življenja in verjamemo v mocskupnosti. SESPOGLEDUJETESPERSPEKTIVNOPODJETNIŠKO 19Gospodarstvo in kmetijstvo Ustanovili smo Galerijo PIP, ker verjamemo v povezanost kulture in podjetništva. Smo del mreže Slovenskega inovativnega okolja, povezujemo se tudi z organizacijami Regijske razvojne mreže Primorsko-notranjske regije. Pripravljamo intenzivne programe za inkubacijo podjetnikov. Sodelujemo s široko mrežo mentorjev, tudi iz tujine. Nudimo pa tudi stalno podporo notranjih mentorjev. Z novim letom bomo uredili vecji prostor za coworking. Do leta 2022 bomo s podporo Obcine Postojna zagotovili nove poslovne prostore za zainteresirana mlada podjetja. Na voljo bodo nove pisarne, nov IT prostor, novi konferencni prostori, nova restavracija. Nudimo prilagojena podjetniška svetovanja, sodelujemo pri regijskem sistemu za internacionalizacijo, soustvarjamo podjetniški program za mikro in male podjetnike ter podjetniški program za podjetnike priseljence, spodbujamo mlade pri razvoju podjetnosti. Veliko pozornosti namenjamo razvoju podjetniških kompetenc specificnih skupin. S podjetniškim usposabljanjem podpiramo delovanje kulturnih in turisticnih delavcev. Podpiramo razvoj podjetnosti pri mladih. Sodelujemo v programu POPRI (tekmovanje v podjetniških idejah mladih), pripravljamo Hackathone, urimo naše mlade v podjetnosti. Podjetniški inkubator Perspektiva Veliki otok 44b, 6230 Postojna in fo@ i n ku ba tor -perspe ktiva. s i 0 51/ 3 11 656, 0 31/ 25 7 222 www . inkubato r- p ersp ek tiva . si FB: Podje tniš ki in kubat or Pe rs p e ktiv a IDE JO ? STE POD J ETN IK Z ACE TNIK? V P O D J E TNIŠKEM I N K U B ATORJU P E RSP EKTIV A VA M LA H KO P OM A GA M O ! Najprej opravimo uvodni razgovor, kjer ugotovimo kje na svoji podjetniški poti se nahajate in kako vas lahko pri tem podpremo. Izbiramo metode za krepitev vaših podjetniških kompetenc, pisane na kožo prav vam (individualna svetovanja, zunanji strokovnjaki in mentorji, izobraževanja, delavnice). Pomagamo vam pri iskanju financnih virov (financni nacrt, nepovratna sredstva, zasebni investitorji…). Povezujemo uspešna podjetja v razlicnih branžah s podjetniki zacetniki (podpora pri navezovanju stikov s podjetniki, vkljucitev v podjetniško skupnost). Krepimo podjetniško skupnost in povezovanje med podjetniki. Nudimo podporo pri vstopu na tuje trge in internacionalizacije preko mrež evropskih inkubatorjev. Podjetniški inkubator Perspektiva izvaja svoje storitve brezplacno, dosegljiv pa je vsem posameznikom v regiji. Delovanje sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. 20 Gospodarstvo in kmetijstvo PODJETNO NAD IZZIVE-PODJETNIŠKO USPOSABLJANJE V PRIMORSKO-NOTRANJSKI REGIJI Regionalna razvojna agencija Zeleni kras je konec novembra 2020 zakljucila 1. javni poziv za vkljucitev 11ih udeležencev v projekt PONI-Podjetno nad izzive. Na razpis se je s svojo poslovno idejo prijavilo 33 udeležencev s Primorsko-notranjske regije. Na podlagi vecstopenjskega selekcijskega postopka je bilo izbranih 11 kandidatov, od tega po dva kandidata iz obcin Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna, trije iz obcine Pivka in po en kandidat iz obcin Bloke in Loška dolina, ki so z januarjem, v Podjetniškem inkubatorju Perspektiva v Postojni, zaceli ustvarjati svoje poslovne korake. Projekt PONI Zeleni kras je model podjetniškega usposabljanja, v okviru katerega potencialni podjetniki v štirih mesecih razvijejo in realizirajo svojo podjetniško idejo. Projekt zajema nudenje celovitih vsebinskih podpornih aktivnosti, s katerimi se skupini udeležencev v obdobju štirih mesecev zagotovi podporno podjetniško okolje, v katerem lahko uspešno razvijejo in uresnicijo lastne poslovne ideje. Program usposabljanja udeležence pelje vse od zacetnega razvoja poslovne ideje do izdelave prototipa, poslovnega modela in poslovnega nacrta ter jih celostno seznani z vsemi pomembnimi podrocji v podjetništvu. Dodatno jim projekt omogoca uporabo fizicne infrastrukture po principu co-workinga in mreženja. Posebnost projekta predstavlja zaposlitev udeležencev za cas trajanja programa na RRA Zeleni kras, kar udeležencem omogoca ne le financno podporo pri razvoju njihovih poslovnih idej, ampak tudi cas, ki ga lahko udeleženci namenijo izkljucno pridobivanju novih znanj, izkušenj, mreženj in pripravi na vstop na samostojno podjetniško pot. Glavni cilj projekta PONI Zeleni kras je, da udeleženci po koncanem usposabljanju suvereno zakorakajo na svojo podjetniško pot in ustanovijo lastno podjetje. V projekt PONI Zeleni kras bo do leta 2023 vkljucenih 52 potencialnih podjetnikov. Druga skupina enajstih udeležencev bo usposabljanje pricela v maju 2021, javni poziv za prijave v drugo skupino bo objavljen predvidoma v mesecu marcu 2021, za ostale skupine bodo javni pozivi objavljeni v juliju in novembru 2021 ter marcu 2022 na spletni strani RRA Zeleni kras: www.rra-zk.si. RRA Zeleni kras d.o.o. PODPRIMO LOKALNE PONUDNIKE, UMETNIKE, KMETOVALCE… RRA Zeleni kras je izdala nov katalog regijskih izdelkov Zeleni kras 2021. V novi izdaji so zbrani ponudniki lokalnih izdelkov, pridelkov in ostalih dobrot iz destinacije Zeleni kras. Z nakupom domacih izdelkov od lokalnih ponudnikov spodbujamo premošcanje krize, ki jo je v letu 2020 povzrocila pandemija Covid-19. V katalogu boste našli predloge za darila, lokalne dobrote ter pridelke za ozimnico in dopolnitev domacih shramb. Z nakupom trajnostno pridelanih dobrot boste dobili najkakovostnejše izdelke domace pridelave in podprli lokalne ponudnike, umetnike, kmetovalce in cebelarje. Katalog regijskih izdelkov je dostopen na spletni strani www.rra-zk.si. 21Gospodarstvo in kmetijstvo FINANCNI URAD OBVEŠCA Podaljšanje protikorona ukrepov za samozaposlene, družbenike in kmete Vlada RS je 23. 12. 2020 s sklepom podaljšala ukrep mesecnega temeljnega dohodka ter delno povrnitev izgubljenega dohodka zaradi karantene ali varstva otrok do 31. 3. 2021.Ukrepa se nanašata na samozaposlene, družbenike in kmete. Izjava za pridobitev mesecnega temeljnega dohodka za januar, februar in marec bo na voljo predvidoma 11. 1. 2021. Dostopna bo zgolj na spletnem portalu eDavki in v mobilni aplikaciji eDavki. Vloge ni mogoce vložiti v papirnati obliki. Samozaposlenim, družbenikom in kmetom v primeru karantene ali obveznosti varstva otrok od januarja do marca pripada tudi od 250 EUR do 750 EUR, a samo, ce ne bodo zaprosili za mesecni temeljni dohodek. Ukrepa se namrec izkljucujeta. Obrazec za povracilo izgubljenega dohodka v primeru karantene je že na voljo v eDavkih. Vloge ni mogoce vložiti v papirnati obliki. Vec informacij je objavljenih na spletni strani: https:// www.gov.si/novice/2021-01-05-podaljsanje-protikorona- ukrepov-za-samozaposlene-druzbenike-in-kmete/ potrebno oddati nove zahteve za namenitev. donacij znesek avtomaticno podvojil, zato zavezancem ni leto 2020, kar pomeni, da se bo v letu 2021 (ko se bodo izvajala nakazila donacij) vsem prejemnikom tovrstnih bilo to 0,5%), nameni za financiranje upravicencev do donacij. Omenjena novost se uporablja že za odmerno Po novem lahko zavezanec za letno odmero dohodnine zahteva, da se do 1 % od odmerjene dohodnine (prej je Namenitev dela dohodnine za donacije urad. vlogo odda tudi osebno ali po pošti na pristojni financni elektronsko preko sistema eDavki. Zavezanec pa lahko želi medletno olajšavo spremeniti, mora najpozneje do 5. februarja vložiti Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske clane pri informativnem izracunu dohodnine (v nadaljevanju: vloga). Le-to lahko enostavno vloži preko mobilne aplikacije eDavki (Android, IOS), kjer je na voljo pred izpolnjena vloga, s podatki iz zavezanceve zadnje vložene vloge. Vlogo je mogoce vložiti tudi Zavezanec, ki med letom ni uveljavljal olajšave, in tisti, ki izracunu dohodnine (na letni ravni) Uveljavljanje olajšave pri informativnem Financni urad Postojna CAS KOLIN, tokrat med epidemijo Leto 2020 si bomo zapomnili predvsem po razsajanju korona virusa in pandemija je prinesla veliko težav tudi glede samih kolin, ki se v naših krajih še vedno opravljajo na tradicionalen nacin. V bivši državi je bil tak neuraden in nenapisan praznik kolin dan republike, 29. november, ki ga je vecina kmeckega prebivalstva izkoristila ravno za to opravilo, ker sta bila to dva dela prosta dneva. Smo pa povecini pozabili na to, da smo v Jugoslaviji praznike, ki so »padli« na soboto ali nedeljo, preložili na ponedeljek, torek, tako da za praznovanja v nobenem primeru nismo bili prikrajšani. Za koline torej idealno. Poleg tega moramo resnici na ljubo ugotoviti tudi to, da se je narava v zadnjih 30 letih vidno spremenila. Vcasih je bil 29. novembra mraz tako rekoc zagotovljen, danes pa je prej izjema kot pravilo. Kmetje sami opažajo, brez statistike, dragih raziskav in za to pristojnih zavodov, da je pršut na tradicionalen nacin izredno težko posušiti, da se klobase pocasneje in težje sušijo, da je problem visoka temperatura, vlaga, megla itd. Letošnje leto pa je na vse to padel še korona virus. Zaradi slabe epidemiološke slike ravno v casu kolin, zaradi številnih omejitev, prepovedi in nenazadnje kazni ob kršenju le-teh je bila velika vecina prebivalcev soocena s težavo, kako lansko leto koline sploh izpeljati? Država je sicer izdala suhoparno navodilo, kako ravnati v primeru kolin, a vemo, da je za hitro, ucinkovito in kvalitetno izvedbo tega dela, ki prav gotovo nikomur ni všec, se ga pa mora narediti, prakticno nemogoce zagotoviti predpisano razdaljo, ter upoštevati zbiranje ljudi manj kot 6 oziroma zbiranje ljudi izven svojega gospodinjstva itd...Tako se je vecina kolin prelagala in prelagala iz tedna v teden, ljudje so spremljali medije in nove in nove ukrepe, na koncu se je moral znajti vsak sam. Nekateri so svoje živali in koline zaupali za to pooblašcenim organizacijam in potem doma opravili samo še s predelavo mesa, drugi so se zbrali v manjšem številu, kar jim je prineslo težave pri izvedbi in bistveno podaljšalo cas za to delo, tretji so se predhodno testirali in ob upoštevanju ostalih ukrepov (maske, razkuževanje) igrali na sreco, da bi šlo vse lepo skozi. Tisti najstarejši med nami se spominjajo casov pod Italijo, med vojno, ko so bile koline prepovedane, ce bi jih zasacili, pa bi tvegali visoke kazni in lahko še marsikaj drugega. Nihce si v modernih casih ni mislil, da se lahko kaj takšnega ponovi ali vrne, seveda zaradi drugih razlogov, pa vseeno. Vsi pa seveda iskreno in srcno upajo, da se takšno leto in takšne razmere ne bodo nikoli vec ponovile. Silvo Celhar 22 Gospodarstvo in kmetijstvo POZORNOST IN PODPORA STA VSE BOLJ POMEMBNI Skupina Pivka – Delamaris je mocno vpeta v slovensko družbeno okolje in v vseh letih delovanja zagotavlja sredstva za sponzorstva in donacije pomoci potrebnim. Z bogato ponudbo izbranih izdelkov lahkega pišcancjega mesa ter rib podpira številne programe, ki aktivno prispevajo k dvigu življenjskih standardov prebivalcev. Pri tem podpira številne lokalne klube in društva, odprta pa je tudi za potrebe širše skupnosti. V teh izrednih razmerah epidemije in naravnih nesrec je pomoc še toliko bolj potrebna in posebej dobrodošla. Samo v zadnjih dveh mesecih je skupina Pivka -Delamaris pomoci potrebnim darovala preko 18.000 izdelkov, saj pravijo, da lahko težavne okolišcine premagamo le, ce skrbimo drug za drugega. Pivka – Delamaris se je odzvala tudi na prošnjo lokalnega Rdecega križa, se pridružila praznicni dobrodelni akciji Zveze prijateljev mladine Slovenije, darovala Zavetišcu za brezdomce Ljubljana ter prispevala v Hladilnik toplega srca dobrodelne akcije Radia Capris. V sodelovanju z Regijskim štabom za civilno zašcito Notranjske so z ribicami, ki so vir vitamina D, razveselili tudi zaposlene v domovih starejših obcanov v Postojni in Ilirski Bistrici. Dodali so tudi donacijo za zaposlene v DSO Nova Gorica. Skupno so obdarili kar 450 zaposlenih, ki neumorno skrbijo za ostarele. »V septembru, ko smo imeli v podjetju veliko odsotnosti zaradi okužb, nam je veliko pomenila podpora ostalih podjetij, ki so nam stala ob strani. To dobro misel, da je resnicno potrebno, da smo podpora drug drugemu, želimo podati naprej in pomagati tistim, ki so je v tem trenutku najbolj potrebni,« je ob donaciji za Radio 94 povedal predsednik Uprave mag. Janez Rebec. Prve dni januarja je podjetje na svojih spletnih straneh objavilo tudi nov razpis za sponzorska sredstva za leto 2021 z naslovom »Gibaj zdravo -ugrizni zmago«. K sodelovanju vabijo lokalne klube in društva, ki se aktivno zavzemajo za zdrav nacin življenja, rast kulture prostora in vzpodbujajo sodelovanje. Skupni nastop Skupine Pivka - Delamaris in Obcine Pivka pri solidarnostni pomoci prizadetim v potresu na Hrvaškem V zacetku januarja je proti prizadetim obmocjem v potresu na Hrvaškem odpotovala pošiljka izdelkov Skupine Pivka – Delamaris, Obcina Pivka pa je pri lajšanju stisk prizadetih sodelovala še s financno pomocjo, ki sta jo prizadetim posredovala Karitas in Rdeci križ. Obcina Pivka se je namrec odzvala pozivu k solidarnostni pomoci po potresu v Petrinji, Sisku, Glini in okolici, ki ga je na svoje clanice naslovilo Združenje obcin Slovenije. Na 5. korespondencni seji obcinskega sveta, ki je telefonsko potekala zadnji dan leta 2020, so obcinski svetniki namrec soglasno sprejeli sklep o financni pomoci prizadetim in sicer v višini 3000 evrov. Prejemnica polovice tega zneska je Slovenska Karitas, druge polovice pa Rdeci križ Slovenije. Obcina Pivka pa je v organizacijo solidarnostne pomoci za potresno obmocje pristopila tudi v sodelovanju s skupino Pivka perutninarstvo -Delamaris. Skupno sta donirali 13.080 izdelkov -že pripravljenih ribjih in mesnih jedi, v maloprodajni vrednosti 19.000 evrov, za katero je Obcina Pivka prispevala 3000 evrov. Obcina Pivka , Neverke 58, 6256 Košana ZAPOSLIMO, odgovorne, proaktivne, pozitivne in timsko naravnane sodelavce za delo na 3 in 5 osnih CNC obdelovalnih centrih in v tehnologiji. Vec o nas si lahko preberete na naši spletni strani www.3cnc.si. Vaš življenjepis in kratko motivacijsko ponudbo pricakujemo na naslovu zaposlitev@3cnc.si. V ponudbi navedite svojo smer izobrazbe, doseženo stopnjo izobrazbe ter delovne izkušnje na podrocjih in v letih. Skupna Pivka – Delamaris 23Turizem in narava 23Turizem in narava ODSLEJ MED EKSPONATI TUDI MOGOCEN SISTEM ROLAND 2 Park vojaške zgodovine tudi med obdobjem, ko ne gosti obiskovalcev, bogati svoje vsebine in razstave. V skladu z dogovorom z Vojaškim muzejem Slovenske vojske je Park v decembru namrec pridobil še enega izmed »XXL« eksponatov, in sicer sistem raketne protizracne obrambe Roland 2. Gre za sistem izjemnih dimenzij, saj v dolžino meri kar 10 metrov, skupna masa pa presega 26 ton. Sistem je bil v Slovensko vojsko uveden leta 2001 in je ostal v uporabi še dobro desetletje. Namenjen je zašciti zracnega prostora do višine 3500 m, sestavljajo ga trije clani posadke – poveljnik, operater in voznik. Celotni bojni komplet obsega deset raket, dve v laserju in osem v rezervi. Kontejnerski del je nudil polno radiološko, kemijsko in biološko zašcito. Nov eksponat v Parku vojaške zgodovine je plod dobrega sodelovanja z Ministrstvom za obrambo RS, Slovensko vojsko in Vojaškim muzejem Slovenske vojske ter bo postal del muzejske predstavitve razvoja Slovenske vojske. MINISTRICA NA OBISKU V decembru je Park vojaške zgodovine obiskala ministrica dr. Helena Jaklitsch. Tema pogovorov z vodstvom muzeja je bila predvsem sodelovanje med Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Parkom vojaške zgodovine, ministrica pa si je v okviru obiska tudi ogledala razstave in zbirke Parka. Ministrica dr. Jaklitsch se je direktorju zahvalila za prijazen sprejem in obljubila podporo in aktivno sodelovanje urada v prihodnje. Svoje navdušenje ob obisku je zapisala v knjigo vtisov castnih gostov Parka vojaške zgodovine. »Z izredno hvaležnostjo za vse delo, ki ga opravljate, da bi nam vsem približali na domoljuben in srcen nacin zgodbo slovenskega naroda na poti do svoje države skozi oci in izjemen prispevek naše vojske. Želim vam zagnanosti tudi v prihodnje, da bi ohranili ta cut za slovenstvo, tudi skozi zgodbe, pisane skozi vojaško zgodovino.« NOVA PROMOCIJSKA STOJNICA SLOVENSKE VOJSKE Med pomembnimi dopolnitvami muzejske ponudbe v Parku vojaške zgodovine, ki bo pricakala obiskovalce po odprtju muzeja, je tudi nova promocijska stojnica Slovenske vojske, ki je bila postavljena konec lanskega leta in predstavlja enega od produktov sodelovanja med Parkom vojaške zgodovine in Ministrstvom za obrambo na podrocju promocije Slovenske vojske. Stojnica je ‘strateško’ postavljena na poti med dvema najvecjima atrakcijama muzeja – simulatorjem letenja z MiG-21 in podmornico. Stojnica bo ponujala oglede filmov na dveh televizijah, drobni promocijski material, ogled lutke z vso opremo slovenskega vojaka, ob obiskih vecjih organiziranih skupin pa bodo na stojnici sodelovali tudi delavci uprav za obrambo, ki bodo mladim na voljo za vsa pojasnila v zvezi z možnostmi sodelovanja s Slovensko vojsko. Park vojaške zgodovine 24 Turizem in narava 24 Turizem in narava SPLETNI STROKOVNI POSVET POSVECEN BOROEVICU V sredo, 9. decembra 2020, je Park vojaške zgodovine v sodelovanju z Zgodovinskim inštitutom Milka Kosa ZRC SAZU in Muzejem novejše zgodovine Slovenije pripravil spletni strokovni posvet ob stoletnici smrti avstro-ogrskega feldmaršala, poveljnika V. armade in junaka soške fronte, Svetozarja Boroevica de Bojna (1856–1920), vojskovodje, ki je kakor le malokateri zaznamoval zgodovino našega prostora. »Soški lev«, castni obcan vec kot sto slovenskih obcin, je z izjemno vojaško kariero postal edini nenemški feldmaršal avstro-ogrske armade, a je že poldrugo leto po koncu prve svetovne vojne umrl obubožan, zapušcen in pozabljen. Udeležence strokovnega posveta je najprej pozdravil minister za obrambo Republike Slovenije mag. Matej Tonin. Sledila pa so štiri krajša predavanja. Dr. Renato Podbersic, zgodovinar in sodelavec Študijskega centra za narodno spravo, ki je posvet tudi moderiral, je predstavil življenje Svetozarja Boroevica in orisal njegovo vojaško kariero. Dr. Gregor Antolicic, zgodovinar in sodelavec Zgodovinskega inštituta Milka Kosa, je predstavil Boroevicevo pot od bojev na Karpatih do poveljevanja V. armadi na Jugozahodni fronti. Dr. Marko Štepec, zgodovinar, muzejski svetnik in kustos v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, pa je skozi fotografije predstavil zgodovinski spomin na feldmaršala Boroevica na Slovenskem. Predavanja je sklenila dr. Petra Svoljšak, zgodovinarka, znanstvena svetnica, predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kosa na ZRC SAZU in predavateljica na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici, s predstavitvijo današnjega pogleda na Boroevicevo življenje in delo sto let po njegovi smrti. Posnetek posveta je dostopen na Youtube kanalu Parka vojaške zgodovine. Ob 30-letnici samostojnosti naše države smo v Parku vojaške zgodovine, Arhivu Republike Slovenije in Zavodu Republike Slovenije za šolstvo združili moci in skupaj pripravili pedagoško zgodovinski projekt »Zbrali smo pogum«, s katerim želimo ucencem in dijakom približati zgodovinsko temo osamosvajanja naše države, ki je v šolah velikokrat zanemarjena. Rdeca nit celotnega projekta je torej pogum, ki smo ga pokazali v casu osamosvajanja in dokazali v casu zmagovite vojne, vse skupaj pa simbolizira pomenljiv logotip, trideset lipovih listov, razvršcenih v krogu. V okviru projekta pripravljamo spletno razstavo, tri krajše izobraževalne filme ter e-ucno gradivo za šolarje in ucitelje. Vse omenjeno se deli na tri sklope vezane na tri kljucna obdobja iz zgodovine osamosvajanja, in sicer: cas plebiscita za samostojno in neodvisno Slovenijo, obdobje osamosvajanja s sprejetjem osamosvojitvenih aktov in razglasitve samostojnosti ter cas vojne za obrambo samostojnosti in suverenosti. Prvi del projekta je dostopen že od decembra, saj smo z njim 23. 12. 2020 na 30-letnico plebiscita, zaceli praznovanje jubilejnega leta. V pomladnih mesecih leta 2021 bo pripravljen drugi del, v sklopu katerega bodo predstavljeni bistveni dogodki osamosvojitve Slovenije z vrhuncem 26. junija 1991, ko je bila v Ljubljani, na trgu pred stavbo takratne skupšcine, razglašena samostojna država. Koncno poglavje pa bo oris vojne za Slovenijo z odhodom zadnjega vojaka JLA iz Slovenije. Gradivo je in še bo v celoti dostopno na spletni strani www.zbralismopogum.si. JUBILEJNO LETO PRAZNOVANJA 30-LETNICE NAŠE SAMOSTOJNOSTI (ZAGON PROJEKTA ZBRALI SMO POGUM) SPLETNI STROKOVNI POSVET »STOLETNICA RAPALSKE POGODBE« Na predvecer 100. obletnice Rapalske pogodbe, ki je bila podpisana 12. novembra 1920, je Park vojaške zgodovine skupaj z Zgodovinskim društvom Rapalska meja, Zgodovinskim inštitutom Milka Kosa ZRC SAZU in Oddelkom za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru pripravil spletni strokovni posvet »Stoletnica Rapalske pogodbe«. Podpis Rapalske pogodbe namrec predstavlja enega najusodnejših mejnikov v slovenski nacionalni zgodovini, saj je z dolocitvijo meje med Kraljevino SHS in Kraljevino Italijo slednji pripadla kar tretjina slovenskega nacionalnega ozemlja in od matice odtrgala kar cetrtino Slovencev. Udeležence strokovnega posveta je najprej pozdravil predsednik Državnega sveta Republike Slovenije g. Alojz Kovšca. Nagovor predsednika drugega doma slovenskega parlamenta je nekoliko ublažil dejstvo, da za razliko od stoletnice požiga Narodnega doma v juliju in koroškega plebiscita v oktobru letos, stoletnica podpisa Rapalske pogodbe ni doživela nobene vidnejše obeležitve na nacionalni ravni. Pozdravom organizatorjev posveta sta sledili dve predavanji. Prof. dr. Andrej Rahten, sodelavec Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU in predavatelj na Filozofski fakulteti v Mariboru, je v predavanju z naslovom »Slovenci in versajski sistem« osvetlil potek pariške mirovne konference leta 1919 in boj za meje nove južnoslovanske države. Prof. dr. Gorazd Bajc s Filozofske fakultete v Mariboru pa je s predavanjem »Rapalska pogodba – pogled zgodovinarja« razložil vprašanje slovenske zahodne meje po koncu prve svetovne vojne in pogajanja v mestu Rapallo. Strokovni posvet, katerega posnetek je dostopen na Youtube kanalu Parka vojaške zgodovine, je moderiral zgodovinar dr. Renato Podbersic. Park vojaške zgodovine 25Turizem in narava 25Turizem in narava »ZLOGLASNA« BOMBA IZ VURBERKA CAKA NA MUZEJSKO PREDSTAVITEV Verjetno ni še nobena najdba neeksplodiranega ubojnega sredstva tako mocno odmevala v slovenski javnosti kot najdba letalske bombe AN-M64A1 iz druge svetovne vojne v juliju 2017 pri Vurberku v obcini Duplek. Takrat 41- letni domacin je skupaj z otroki v gozdu za hišo iskal zaklad z detektorjem kovin. Zaklada niso našli, pac pa 250-kilogramsko ameriško letalsko bombo iz druge svetovne vojne, ki ob padcu na tla v februarju 1945 ni eksplodirala. V nasprotju z vsemi predpisi je najditelj bombo izkopal iz zemlje, jo z avtodvigalom dvignil in prepeljal na domace dvorišce. Državna enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (NUS) je takoj po seznanitvi zagnala obsežno in zahtevno akcija unicenja bombe, v kateri je bilo potrebno evakuirati vec kot 400 okoliških prebivalcev. Akcija je uspela in z nadzorovano eksplozijo je bila bomba deaktivirana brez kakršnihkoli škodljivih posledic. Zanimanje medijev in javnosti je bilo izjemno veliko. Glede na to, da bomba predstavlja neposredno dedišcino zavezniških letalskih operacij, ki so v Parku, v razstavi Do pekla in nazaj, še posebej izpostavljene in glede na dejstvo, da je potrebno javnost neprestano opozarjati na pravilno postopanje z najdenimi NUS, smo se z Državno enoto za varstvo pred NUS dogovorili, da v prihodnjem letu pripravimo v Parku razstavo na to temo. Postopek konzervacije »zloglasne« bombe, ki jo je Park vojaške zgodovine prevzel v zacasno hrambo, je bil v novembru koncan in bomba že caka na umestitev v razstavo. PODALJŠANJE VELJAVNOSTI DARILNIH BONOV Imetniki darilnih bonov, ki jih zaradi zaprtosti Parka vojaške zgodovine ob izbruhu koronavirusa ne morete izkoristiti pred iztekom njihove veljavnosti, si boste lahko muzejske zbirke in razstave z njimi ogledali tudi naknadno. Darilnim bonom za obisk Parka vojaške zgodovine z datumom poteka 31. december 2020 se veljavnost samodejno podaljša do 30. junija 2021, z datumom poteka kadarkoli v letu 2021 pa do konca leta 2021. REŠEVALNO VOZILO MERCEDES-BENZ 230 BINZ NA RAZSTAVI POT V SAMOSTOJNOST Park vojaške zgodovine je bogatejši za nov dragocen eksponat – reševalno vozilo Mercedes-Benz 230 BINZ, ki ga je za muzejsko predstavitev Parku podaril Zdravstveni dom Velenje. Reševalno vozilo je umešceno v osrednjo scensko postavitev v razstavi Pot v samostojnost in bo tako nakazovalo pomembno vlogo, ki so jo v vojni za Slovenijo odigrali reševalci in drugo zdravstveno osebje. Reševalno vozilo Mercedes-Benz 230 BINZ so izdelali na podaljšani platformi modela W114 (Lang). Vsebuje šestvaljni bencinski motor, ki razvije moc 88kW (120 KM). Koncna hitrost je znašala 175 km/h, poraba goriva pa se je gibala med 11 in 14 litri na 100 km. Vozilo, ki je bilo narejeno pred natanko petdesetimi leti, je še isto leto pridobil velenjski zdravstveni dom. Bilo je visoko nad standardi takratne reševalne službe na periferiji, saj so takšni reševalni vozili imeli le še v Beogradu in Zagrebu. Kljub temu da je imelo dolga leta status nekakšnega VIP reševalnega vozila, se je v petdesetih letih na števcu nabralo vec kot 500.000 prevoženih kilometrov. Vozilo je vseeno izjemno dobro ohranjeno in njegova umestitev v muzejsko zbirko je pomembna tudi z vidika ohranjanja tehnicne dedišcine. Reševalno vozilo leta 1991 sicer ni bilo neposredno na prizorišcih spopadov, bilo pa je vkljuceno v delo reševalne službe in je v dneh vojne vozilo na zdravljenje v bolnišnice tako ranjene kot bolne. Zdravstvenemu domu Velenje, še posebej njihovi reševalni službi, velja ob tem cestitati, da so skozi vsa ta leta uspeli ohraniti tako imenitno vozilo, pomembno kot zgodovinska in tehnicna dedišcina, in da so se ga na koncu odlocili podariti muzeju ter s tem trajno ohraniti za zanamce. Posebna zahvala velja prav dolgoletnemu skrbniku vozila, vodji reševalne službe v velenjskem zdravstvenem domu g. Damijanu Locicniku, ki je bil tudi pobudnik muzejske donacije. Pogosto prezrta vloga zdravstvene službe v vojni za Slovenijo je z umestitvijo reševalnega vozila v muzejsko razstavo dobila vsaj simbolicno predstavitev in se tako pridružuje vozilom policije in gasilcev. Pravo nakljucje pa je, da je velenjsko reševalno vozilo v razstavi postavljeno v neposredno bližino helikopterja Gazela z oznako TO 001 VELENJE, ki je eden glavnih eksponatov muzejske predstavitve vojne '91. Park vojaške zgodovine 26 Turizem in narava 26 Turizem in narava SPOZNAJMO NAŠA CUDOVITA PRESIHAJOCA JEZERA Zalita struga potoka iz Matijeve jame in spodnji vhod v jamo Palško jezero ima dva zaliva: Njivce in Ždink. Kaj imata skupnega Klenski dol in Radohovsko jezero? Obe jezeri obdajajo hiše. Klenski dol (ali Klensko jezero) je eno od Pivških jezer, ki se pojavljajo redkeje, tokrat sredi decembra. Leži ob cesti v Kleniku, ki vodi v smeri proti Trnju oz. Palcju. Izvira Malega Zagorskega in Velikega Drskovškega jezera, ki postaneta aktivna ob redni vecji ojezeritvi. Jezerce v Jeglenku, v katerega se izliva potok iz izvirne kotanje v višjem svetu med Jeglenkom in Godnovim vrtom, iz Jeglenka pa se voda preliva v Petelinjsko jezero. Kljunov ribnik ima vec izvirov na dnu, voda pa izvira tudi na njegovem robu in odteka v reko Pivko (izviri pri Kljunovem ribniku). Foto: TK Snežna odeja pokriva zaledeneli Malo Drskovško in Malo Zagorsko jezero. Nezaledenel del jezera leži v okolici potoka, ki pritece v jezero. Krajinski park Pivška presihajoca jezera 27Turizem in narava ZACETEK UREDITVE CENTRA ZVERI DINARIDOV DINA Zacenjamo z ureditvijo središca za usmerjanje obiska in ozavešcanje o velikih zvereh v okviru projekta Carnivora Dinarica, sofinanciranega z denarjem iz Programa sodelovanja Interreg Slovenija- Hrvaška, programsko obdobje 2014-2020. Pogodbo z izvajalcem, izbranim na javnem razpisu, TSE d. o. o., audio video inženiring, Ljubljana je Obcina Pivka sklenila v zacetku januarja, pogodbena vrednost nacrtovanih del in opreme pa znaša 457 tisoc evrov z DDV. Delež obcine Pivka znaša 15 odstotkov celotne vrednosti. Središce oziroma Center zveri Dinaridov DINA (naziv, izbran na podlagi izvedene ankete) bomo odprli julija 2021. V središcu bomo celostno predstavili znacilnosti in vlogo medveda, volka in risa v naravi ter problematiko sobivanja ljudi z velikimi zvermi. Koncept razstavišca smo predstavili na delavnicah in dveh odborih obcinskega sveta Obcine Pivka ter v medijih, širši javnosti pa ga bomo takoj, ko bodo razmere to omogocale. Gre za ureditev prve faze razstavišca na 300 kvadratnih metrih površine, izvedene v okviru financnih možnosti projekta, si bo pa Obcina Pivka intenzivno prizadevala pridobiti potreben denar za nadgradnjo središca. Shematski prikaz razstavišca Foto: Arhiv Obcine Pivka 27Turizem in narava ZACETEK UREDITVE CENTRA ZVERI DINARIDOV DINA Zacenjamo z ureditvijo središca za usmerjanje obiska in ozavešcanje o velikih zvereh v okviru projekta Carnivora Dinarica, sofinanciranega z denarjem iz Programa sodelovanja Interreg Slovenija- Hrvaška, programsko obdobje 2014-2020. Pogodbo z izvajalcem, izbranim na javnem razpisu, TSE d. o. o., audio video inženiring, Ljubljana je Obcina Pivka sklenila v zacetku januarja, pogodbena vrednost nacrtovanih del in opreme pa znaša 457 tisoc evrov z DDV. Delež obcine Pivka znaša 15 odstotkov celotne vrednosti. Središce oziroma Center zveri Dinaridov DINA (naziv, izbran na podlagi izvedene ankete) bomo odprli julija 2021. V središcu bomo celostno predstavili znacilnosti in vlogo medveda, volka in risa v naravi ter problematiko sobivanja ljudi z velikimi zvermi. Koncept razstavišca smo predstavili na delavnicah in dveh odborih obcinskega sveta Obcine Pivka ter v medijih, širši javnosti pa ga bomo takoj, ko bodo razmere to omogocale. Gre za ureditev prve faze razstavišca na 300 kvadratnih metrih površine, izvedene v okviru financnih možnosti projekta, si bo pa Obcina Pivka intenzivno prizadevala pridobiti potreben denar za nadgradnjo središca. Shematski prikaz razstavišca Foto: Arhiv Obcine Pivka DVOREC RAVNE – ODKRIVANJE POZABLJENE DEDIŠCINE Obcina Pivka je v okviru cezmejnega strateškega projekta Interreg Italia-Slovenija MerlinCV pripravila strokovno tematsko predavanje z naslovom “Grad Ravne na Pivškem -po sledeh kulturne dedišcine, grajske knjižnice in arhiva.” Omenjeni projekt se navezuje na kulturno dedišcino gradov, dvorcev in vil, aktivnosti Obcine Pivka pa so zato vezane predvsem na dvorec Ravne. V predavanju je strokovni sodelavec Igor Gardelin predstavil, kako se lahko z uporabo zgodovinskih virov pripomore k odkrivanju pozabljene dedišcine in s pomocjo le-te dvorec Ravne revitalizira z vsebino, ki je nekoc bila njegov sestavni del ter mu na ta nacin vdahne novo življenje. Predavatelj se je osredotocil na plemiški družini Hohenwart in De Leo, ki sta imeli Ravne v rokah od 17. do zacetka 20. stoletja. Igor Gardelin je predstavil zapušcinske inventarje družin, ki jih hrani Arhiv Slovenije. Na primeru zapušcinskega inventarja Jurija Jakoba von Hohenwarta, ki je živel med letoma 1724 – 1808, je, denimo, prikazal, kako bi lahko podatke iz njega uporabili pri rekonstrukciji opreme in prostorov v gradu Ravne ter ene njegovih najvecjih dragocenosti – grajske knjižnice v novi, virtualni obliki. V drugem delu predavanja spoznamo zasebni arhiv Hohenwartov, ki ga hrani Avstrijski državni arhiv. Gardelin spregovori o dokumentih, ki razkrivajo vlogo ravenskih lastnikov v lokalnem, kakor tudi širšem evropskem kontekstu. Arhiv hrani tudi avtobiografijo, listine in fotografije gradu Ravne, ki pricajo o politicnem kakor tudi zasebnem življenju Karla Sigmunda von Hohenwarta (1824-1899), nekdanjega ministrskega predsednika Avstrije oziroma avstrijske polovice Avstro-Ogrske. Predavanje so pripravili ob letošnjem Veselem dnevu kulture, dostopno pa je na Youtube kanalu Parka vojaške zgodovine. Dragica Jaksetic 28 Turizem in narava NA NOTRANJSKEM DVA RISA S TELEMETRICNO OVRATNICO Projekt LIFE Lynx se je pricel leta 2017, njegov glavni namen je reševanje Dinarsko-JV alpske populacije risa pred izumrtjem, ki jo ogroža predvsem parjenje v sorodstvu. V projektu bomo našim risom pomagali z doselitvami iz Romunije in Slovaške. Zaenkrat smo pripeljali že sedem risov, štirje so bili izpušceni v slovenskem, trije pa v hrvaškem delu Dinaridov. Po naših podatkih se trenutno na širšem obmocju Notranjske nahajata dva izmed doseljenih risov. V prostranih gozdovih Menišije si je svoj teritorij ustvaril ris, imenovan Katalin. Katalin je bil v naravo izpušcen letos spomladi na obmocju Snežnika. Po izpustu se je najprej odpravil proti jugovzhodu mimo Ilirske Bistrice do Brkinov, od tam naprej pa je v dolgem ovinku prek Gorskega kotarja, Goteniške gore in Blok prišel na obmocje Menišije. Opisano pot, dolgo približno 250 km, je opravil v 19 dneh. Veliko krajšo pot je pri iskanju svojega teritorija opravil ris, poimenovan Maks. Maks prihaja s Slovaške in je bil letos poleti tako kot Katalin, izpušcen na obmocju Snežnika. Prve tedne po izpustu je ostal v okolici Snežnika, nato pa je svoj teritorij razširil še na obmocje Javornikov in Rakovega Škocjana. Iz podatkov njegove telemetricne ovratnice lahko sklepamo, da je veckrat poskušal preckati avtocesto na odseku med Postojno in Uncem. V mesecu oktobru pa njegovo prisotnost beležimo predvsem na obmocju Menišije. Koliko je risov v Sloveniji? Poleg doselitev risov v okviru projekta LIFE Lynx potekajo še številne druge dejavnosti, med njimi tudi spremljanje risov s pomocjo avtomatskih kamer. Avtomatske kamere postavimo na obmocjih z že zabeleženo prisotnostjo risa. Ker trenutno postavljamo kamere na 185 razlicnih lokacijah, so nam pri tem v veliko pomoc clani lokalnih lovskih družin. Na koncu sezone spremljanja pregledamo posnete fotografije in izberemo tiste, na katerih so se posneli risi. Ker se posamezni ris lahko pojavi na vec fotografijah, pri ocenjevanju številcnosti izkorišcamo dejstvo, da je pikast vzorec risjega kožuha edinstven za vsako posamezno žival. Tako lahko na podlagi fotografij pridobimo najmanjšo številcnost risov v Sloveniji, v sezoni 2019/2020 ta znaša 20 odraslih osebkov in dva mladica. Lokalne posvetovalne skupine Za uspešno doselitev risov ter reševanje njihove populacije pri nas je potrebno sodelovanje z lokalnimi deležniki, kar pri projektu LIFE Lynx izvajamo preko t.i. lokalnih posvetovalnih skupin. Na obmocju Notranjske delujeta dve skupini, in sicer skupina v okviru projektnega sveta LIFE Stržen in Lokalna posvetovalna skupina »Pivško«, ki pokriva obmocje od Postojne in Predjame, vkljucno s Krasom vse do Snežnika in Ilirske Bistrice. Do zdaj smo imeli na tem obmocju tri srecanja, zaradi trenutnih razmer pa bo naslednje potekalo preko spleta. Tako sodelovanje zagotavlja menjavo informacij, mnenj in idej med deležniki ter izvajalci projektov. Za vec informacij o risu in projektu LIFE Lynx lahko obišcete našo spletno stran www.lifelynx.eu, najdete pa nas tudi na Facebooku in Instagramu. Gregor Simcic, Manca Velkavrh, Maja Sever zgoraj: ris Katalin (foto: Gabriele Retez), spodaj: ris Maks (foto: Miha Krofel) Foto: Branko Cesnik 29Turizem in narava OBNOVA GOZDA S SADNJO SADIK GOZDNEGA DREVJA Obnova gozda s sadnjo sadik gozdnega drevja je izjemen ukrep pri gospodarjenju z gozdovi, za katerega se najveckrat odlocimo ob poškodbah gozdov na vecjih površinah. Razlogi za sadnjo so predvsem motnje pri naravni obnovi gozda, odsotnost možnosti za naravno nasemenitev gozdnega drevja, nevarnost razvoja erozijskih procesov na odprtih gozdnih površinah ali želja po spremembi obstojece, rastišcu neustrezne sestave gozda. Sadnjo nacrtujemo gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) okvirno v gozdnogospodarskem nacrtu obmocne enote in gozdnogospodarskem nacrtu gozdnogospodarske enote za obdobje desetih let, detajlno v vašem gozdu pa v gozdnogojitvenem nacrtu. V gozdnogojitvenem nacrtu pri izdelavi katerega lahko sodelujejo lastniki gozdov, so poleg ostalih gozdnogojitvenih del nacrtovani ukrepi obnove gozda. Sadnjo izvajamo v spomladanskem in jesenskem casu. Sadike pridobivajo in negujejo za potrebe ZGS v drevesnicah. Drevesnice so dobavitelji po gozdnogospodarskih nacrtih rastišcu ustreznih sadik. Uspeh sadnje je odvisen od kakovosti sadik, od casovno primerne priprave sadik za odpremo v drevesnicah ter od skrbnega ravnanja s sadikami pri prevozu iz drevesnice v gozd in pri sadnji. Pri sadikah je pomembno, da so pri prevozu zašcitene pred izsušitvijo. V kolikor prikolica nima ponjave, morajo biti sadike med prevozom transportirane v vrecah ali zašcitene s primernim pokrivalom. Previdni moramo biti pri nakladanju in razkladanju sadik, da jih ne poškodujemo, še posebno pazimo na listne popke. Po koncanem prevozu sadik v gozd je potrebno sadike takoj zakopati na primerno mesto cim bližje prostoru, kjer bomo izvajali sadnjo. Veckratno prestavljanje je zelo škodljivo za sadike. Na terenu za sadnjo pripravljene oz. zakopane sadike ne smejo biti izpostavljene soncu. Pred pripeko jih lahko zašcitimo tako, da jih pokrijemo z vejami. Sadik ne smemo skladišciti v jarkih s stojeco ali tekoco vodo ali v z vodo napolnjenih sodih. Sadik v gozdu ne smemo pokriti s polivinilno folijo, saj se pod njo v soncnem dnevu mocno segreje zrak, kar povzroca venenje popkov. Priporocljivo je, da pred sadnjo namakamo sadike v posebej pripravljeno brozgo – to je v mešanico vode in zemlje. Z zemljo obdane korenine bodo lažje prenesle presaditveni šok zaradi suše, zato na ZGS uvajamo sadnjo kontejnerskih sadik. Sadike moramo med sadnjo prenašati v sadilnih vrecah ali kakšnih drugih primernih prenosnih sredstvih. Uspeh sadnje bo zagotovljen ob upoštevanju nasvetov in navodil vašega revirnega gozdarja za pravilno izvedbo sadnje, predvsem pa od vaše takojšnje in kvalitetno izvedene sadnje. Kontejnerske sadike (vzgoja in transport sadik poteka v posodah oz. kontejnerjih) v primerjavi s sadikami klasicne vzgoje omogocajo vecjo uspešnost obnove. Foto: arhiv ZGS Zavod za gozdove Slovenije, OE Sežana USTVARJAMO Z OTROKI Potrebujemo: Arašidovo maslo, jabolko, pomaranco (po želji), mešana semena za ptice, debelejšo vrvico (na primer iz jute), debelejšo šivanko in nož. Postopek: Ker nam pri izdelovanju pomagajo otroci, pazimo na ostre predmete in raje odrasli zrežemo jabolko na kolobarje debele približno 1 cm. Ce smo se odlocili, da dodamo tudi pomaranco, jo ravno tako razrežemo na kolobarje. Pomaranco damo na stran, kolobarje jabolka pa malo bolj na debelo namažemo z arašidovim maslom. Premažemo polovico kolobarja z obeh strani, nato namazano polovico povaljamo v mešanico semen, da se lepo primejo. Pripravimo šivanko in vrvico. Vzamemo kolobar jabolka in ga dvakrat prebodemo, najprej z ene strani, potem še z druge nazaj. Nato sledi kolobar pomarance. Tako izmenicno nanizamo vse kolobarje na vrvico. Naša poslastica za ptice je koncana. Obesimo jo na kakšno mesto, kjer jo bomo lahko opazovali skozi okno hiše. S tem bomo polepšali pogled na vrt in razveselili ptice. Pazimo samo, da macke ne morejo splezati do te vrvice. poslastice za ptice pozimi Nataša Bišcak 30 Izobraževanje PRI NAŠIH NAJMLAJŠIH Foto: Vrtec Pivka Spoštovani starši, vabimo vas, da se udeležite predavanj s podrocja vzgoje, v okviru šole za starše, ki jih organizira »Maraton pozitivne psihologije« in potekajo prek njihovega Youtube kanala. Na predavanja se je potrebno predhodno prijaviti na: maratonpozitivnepsihologije.si/sola-za-starse/. VRTEC MED EPIDEMIJO V casu epidemije, ko je bilo varstvo v vrtcih zagotovljeno zgolj za nujne primere, je Vrtec Pivka obiskovalo približno 20 odstotkov otrok. Otroci so bili razporejeni v šest skupin. Na zacetku je bilo v vsaki skupini do 6 otrok, ko se je zacelo število prijav povecevati, pa do 8 otrok pri starejših, do 7 pri mlajših skupinah. Obratovali sta obe enoti vrtca, za vsako skupino sta skrbeli po ena vzgojiteljica in ena pomocnica vzgojiteljice. »Od zacetka drugega vala epidemije smo imeli v kolektivu 4 okužene zaposlene, ki so se okužile izven vrtca. Po priporocilih dežurnega epidemiologa smo samo enkrat poslali oddelek v izolacijo, v ostalih treh primerih pa ne. Bolezen se kljub temu znotraj vrtca ni razširila.« pojasni pomocnica ravnateljice v vrtcu Klara Gardelin. Pri svojem delu zaposleni ves cas nosijo zašcitno masko, skrbijo za osebno higieno ter higieno prostorov in opreme, redno prezracujejo prostore. Izven prostorov igralnic skrbijo za medsebojno razdaljo. Ob tem se pomocnica ravnateljice zahvaljuje staršem in ostalim obiskovalcem, da se držijo navodil in priporocil glede ukrepov preprecevanja širjenja epidemije. »Strokovne delavke skrbijo za dobro pocutje otrok, z osebno bližino in toplino, ki jo v teh casih še kako potrebujemo vsi, ne samo otroci. S svojo umirjenostjo vlivajo zaupanje, da bo vse še v redu. Otrokom ponujajo raznovrstne vsebine in dejavnosti. Skrbijo, da se otroci veliko gibajo na svežem zraku … s številnimi presenecenji v duhu veselega decembra so pricarale predpraznicno vzdušje ter s tem uspele privabiti nasmehe na drobne obrazke…« izjemno skrbno izpostavi pomocnica ravnateljice. Ob tej priložnosti se zatorej naša sogovornica zahvaljuje predvsem vsem sodelavkam in sodelavcem za srcnost in toplino, ki jo razdajajo vsak dan. DKH Glede na svoje zanimanje, lahko izberete predavanje oz. vec predavanj. Priznani strokovnjaki z razlicnih podrocij vzgoje in izobraževanja predavajo o aktualnih vsebinah ter na koncu ponudijo možnost, da tudi sami postavite vprašanje, v kolikor bo ostalo še kaj nepojasnjenega… Razpored predavanj za starše: 20. 1. 2021, Katarina Kesic Dimic: Kdo lahko spleza na drevo? Otroci s posebnimi potrebami 23. 1. 2021, dr. Milan Hosta: Oce v 21. stoletju 27. 1. 2021, Petra Založnik: Moc pripovedovanja zgodb 30. 1. 2021, Dr. Tjaša M. Kos: Notranja moc za pomoc pri medvrstniškem nasilju 3. 2. 2021, dr. Benjamin Lesjak: Vzgoja za varno preživljanje casa pred zaslonom v predšolskem obdobju 6. 2. 2021, dr. Albert Mrgole in Leonida Mrgole: Trenutki, ki štejejo v vzgoji Vrtec Pivka 31Izobraževanje KRUH, MED, MLEKO, MASLO IN JABOLKO Letošnji tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga praznujemo 20. novembra, je bil letos jubilejni, deseti. Ker so bile letos šolske klopi prazne, so šolarje k pripravi tradicionalnega slovenskega zajtrka spodbudili doma. Vendarle pa so se s kruhom, medom, mlekom, maslom in jabolkom posladkali otroci, ki so bili v tem obdobju v Vrtcu Košana in Vrtcu Pivka. Ustvarili so tudi nekaj izvirnih izdelkov, povezanih s tematiko tega dne. Tradicionalni slovenski zajtrk poudarja, da moramo uživati hrano domacega izvora. Razvil se je iz dobrodelne izobraževalne akcije »En dan za zajtrk med slovenskih cebelarjev v slovenskih vrtcih«. Njen pobudnik je bila Cebelarska zveza Slovenije. DKH Foto: Vrtec Pivka in Vrtec Košana Skupni vpis v vrtec Pivka in Košana za šolsko leto 2020/2021 Vabimo vas k vpisu otrok v prvo in drugo starostno obdobje v celodnevni (9-urni) program. Sprejeti otroci bodo vkljuceni v vrtec s 1. 9. 2021, o cemer bomo starše pisno obvestili do konca junija. KDAJ? OD 01.03.2021 DO 05.03.2021 PIVKA PONEDELJEK – PETEK : 7:00 - 15:00 SREDA: 7:00 - 16:00 KOŠANA PONEDELJEK: 07:30 - 09:00 / 13:30 – 15:30 TOREK: 13:30 - 17:00 SREDA: 07:30 - 12:00 CETRTEK: 07:30 - 09:00 PETEK: 09:30 - 15:00 KJE? V pisarni enote Vetrnica ali Vrtca Košana. Vpisni list dobite v pisarni ali na spletnih straneh vrtca. Ob vpisu imejte s seboj EMŠO staršev in otroka. VRTEC VETRNICA Precna ulica 5 6257 Pivka Telefon: 05 721 24 90 VRTEC KOŠANA Dolnja Košana 61 6256 Košana Telefon: 05 72 18 398 32 Izobraževanje Medtem ko so ucilnice ob zakljucku lanskega leta samevale, so bili prvošolci deležni vesele novice. Za svoj trud in prijetno sporocilo invalidom in starejšim so dobili nagrado. Konec meseca septembra so namrec prvošolci na natecaj Zveze delovnih invalidov Pivka poslali svojo prvo skupno pravljico z željo, da bi to pravljico brali vsem invalidom in starejšim ljudem! Tako so iz Pivke poslali našo pravljico še na državni izbor in uciteljica Marija Mršnik je dobila elektronsko pošto, v kateri je pisalo, da bo ta prijetna pravljica objavljena v njihovem zborniku in da ucenci dobijo nagrado v mesecu januarju, ko bo zbornik izšel. Seveda smo veseli, da so tudi na Zvezi delovnih invalidov Slovenije opazili trud najmlajših ucencev iz naše šole. PRVOŠOLCI NAVDUŠILI ZVEZO DELOVNIH INVALIDOV OSNOVNA ŠOLA KOŠANA Medtem ko so ucilnice ob zakljucku lanskega leta samevale, so bili prvošolci deležni vesele novice. Za svoj trud in prijetno sporocilo invalidom in starejšim so dobili nagrado. Konec meseca septembra so namrec prvošolci na natecaj Zveze delovnih invalidov Pivka poslali svojo prvo skupno pravljico z željo, da bi to pravljico brali vsem invalidom in starejšim ljudem! Tako so iz Pivke poslali našo pravljico še na državni izbor in uciteljica Marija Mršnik je dobila elektronsko pošto, v kateri je pisalo, da bo ta prijetna pravljica objavljena v njihovem zborniku in da ucenci dobijo nagrado v mesecu januarju, ko bo zbornik izšel. Seveda smo veseli, da so tudi na Zvezi delovnih invalidov Slovenije opazili trud najmlajših ucencev iz naše šole. PRVOŠOLCI NAVDUŠILI ZVEZO DELOVNIH INVALIDOV OSNOVNA ŠOLA KOŠANA UCENJE NA DALJAVO V letošnjem letu smo se odlocili, da bo v primeru šolanja na daljavo potekalo ucenje v aplikaciji Teams. Ko smo zakorakali v šolo, smo imeli izmenicni pouk ucenja med ucilnico in racunalnico z upoštevanjem vseh varnostnih ukrepov. Zacele so se priprave, kako se bomo ucili s pomocjo racunalnika v novi aplikaciji Teams. Ucenci so se z zanimanjem in veseljem prepustili novim racunalniškim vešcinam in izzivom. Novo spletno okolje smo sprejeli za svoje ter skozi ucenje spoznavali, kaj nam ponuja. Nacine dela smo priredili, tako da so bile za ucence razumljive. Prišel je cas, ko se v šolo nismo vec vrnili, tako so naša srecanja ter ucenje res potekala in nekatera še potekajo v ustaljenem spletnem okolju. Rada bi pohvalila vse tretješolce in njihove starše za uspešno delo, ki smo ga skupaj opravljali v nevidnem spletnem okolju, katerega smo z video srecanji, foto utrinki, komunikacijo v spletni klepetalnici in razlicnimi prispevki, naredili tudi vidnega ŠALE: Janezek vpraša uciteljico, ali gre lahko na WC. Uciteljica rece ne. Vpraša ga, kje tece reka Sava. Janezek se razjezi in rece, ce me ne boste spustili na WC, bo tekla pod mojim stolom! Dane, Zoja Dva zobotrebca gresta po cesti. Mimo pride jež in en zobotrebec vpraša drugega: »Ali greva na avtobus?« Lara Kaj se zgodi, ce slon stopi na krompir – nastane pire krompir. Lucija Zakaj levi jedo surovo meso? Ker ne znajo kuhati. Taja in živega. Nekaj ujetih utrinkov šolanja na daljavo. Pisali smo šale, pesmi in vtise o delu na daljavo. VTISI: Ucenje na daljavo mi ni všec, ker se ne morem družiti s prijatelji. Pogrešam igranje v telovadnici, prijatelje in ucitelje. Upam, da se spet kmalu vidimo. Samuel Ucenje na daljavo mi je všec, ker rada delam naloge v Teams-ih. Všec mi je, ker veliko casa preživim s svojo družino. Karin Pri ucenju na daljavo imam najraje video klice, ker se lahko vidim s svojimi sošolci in sošolkami. Aleksija Med ucenjem na daljavo skrbim tudi za nonine ovce. Kaja Jutranja pesem Zdaj, ko je šola na daljavo, vec casa za druge stvari imamo. Zjutraj, ko Tine in Lili se zbudiva, se obiska pri kokoškah veseliva. Z njimi se igrava in loviva, novo hiško sva jim naredila. Ko se kokoške umirijo, vsaka eno jajce nam izvalijo. V njihovi družbi se veliko smejiva, in si zabaven dan narediva. (Tine) Pesem o smehu Smeh je lep, prijeten pogled. Smejimo se radi vsi, da preženemo skrbi. Kako se ti zdi? (Jan) OŠ Košana PREDAJA SPLETNIH KAMER OSNOVNIMA ŠOLAMA V sredo, 23. septembra, je potekal dan slovenskega športa. V okviru tega dneva smo se na naši šoli in vrtcu odzvali povabilu Zavod za šport RS Planica in Atletske zveze Slovenije, ki so nas povabili na poseben dogodek z geslom »Zacni mlad, tekmuj pošteno.« Cilj je bil spodbuditi otroke k atletskim korakom in ozavestiti sodelujoce o pomenu zdravega nacina življenja. Ob predaji donacije so bili poleg ravnateljic prisotni s strani Rdecega križa Erika RKS OZ Postojna-Pivka Dekleva in Marjan Nagode, s strani SMC pa Boris Rebec in Sonja Vodopivec. 33Izobraževanje OSNOVNA ŠOLA PIVKA OSNOVNA ŠOLA PIVKA Na naši šoli že 6. leto sodelujemo v projektu Medgeneracijsko branje mladinskih knjig. Bralci razlicnih generacij prebirajo slovenske mladinske knjige, o katerih se nato na srecanjih pogovarjajo, delijo svoja obcutja in svoje osebne izkušnje, izmenjavajo mnenja, obujajo spomine ter pri tem tkejo globoke medgeneracijske vezi. V letošnjem šolskem letu se ob knjigah in s knjigami druži 18 navdušenih bralcev – devet devetošolcev, uciteljice in upokojenci, clani krožka Beremo skupaj, ki deluje v okviru Društva upokojencev Pivka. Prvo srecanje smo konec novembra izvedli preko ZOOM-a. Na srecanju je vsak udeleženec na svojstven nacin predstavil poljubno knjigo, ki jo je prebral. Nabor predstavljenih knjig je bil nadvse pester. Mlajši bralci so v glavnem prebirali domišljijske knjige in knjige, ki obravnavajo aktualno mladinsko tematiko in problematiko, odrasli pa smo posegali po bolj realisticnih delih. V nacrtu imamo že naslednje druženje. MEDGENERACIJSKO DRUŽENJE OB KNJIGAH IN S KNJIGAMI EVROPSKIH IZOBRAŽEVALNIH PROJEKTOV NE MORE USTAVITI NITI COVID Kljub virusu, ki preti na vsakem koraku našega vsakdana, se sodelovanje z evropskimi šolami v sklopu projekta Erasmus+ nadaljuje. Ker je malo verjetno, da bomo v tem šolskem letu uresnicili katero od planiranih mobilnosti, smo se odlocili, da jih izvedemo virtualno. In tako so se v sredo, 9.12.2020, naši ucenci prvic virtualno srecali s sovrstniki iz Poljske v sklopu novega Erasmus+ projekta pod naslovom EU vrednote za inkluzijo. Na srecanju, ki je bilo po njihovem mnenju prekratko, so med drugim spregovorili o Covidu -19 in trenutnem stanju v lastni državi, kako se vsaka izmed njih spoprijema z virusom in kako so se zaradi tega spremenila tudi njihova življenja. Razpravljali so o pomembnosti evropskih vrednot in evropskega sodelovanja, ki še posebno v trenutnih razmerah predstavlja upanje na svetlejšo prihodnost. Navdušeni nestrpno cakajo na naslednje srecanje. Magdalena Bobek KOVODOV PORTAL POUCNIH GRADIV V podjetju Kovod Postojna smo vzpostavili poucni koticek, kjer najdete veliko koristnih informacij, fotografij, zgodbico, igro in nalog, ki bi lahko dopolnile vaše znanje ali popestrile vsakdan. Kovod Postojna, d.o.o. 34 Izobraževanje Kovod Postojna, d.o.o., v sodelovanju s Klubom študentov obcin Postojna in Pivka, razpisuje glavni junak zgodbe je Škrat Vodko vsebina naj se navezuje na skrb za okolje, s poudarkom na spoštljivem in odgovornem ravnanju z vodo besedilo naj obsega med 3500 in 5000 znakov (brez presledkov) vsebina naj bo pomenljiva, poucna, prikupna,prijetna in zabavna zgodbo ter svoje podatke (ime in priimek, starost, šola, kontakt) nam pošljite na novinarji@kovodpostojna.si S i že l i šv s a jz a t r e n u t e k v p r a v l ji c o ? S p r e t n o s o d e l u je šz b e s e d a m i ? Glavna nagrada: trdi disk Verbatim (1TB) in Logitech slušalke Nagrajeni bodo vsi sodelujoci! TEMA: POUCNA ZGODBA O SKRBI ZA NAŠE OKOLJE IN VODO KDO: UCENCI VIŠJIH RAZREDOV OSNOVNE ŠOLE, DIJAKI IN ŠTUDENTI KDAJ: NATECAJ POTEKA OD 10. DECEMBRA 2020 DO 31. JANUARJA 2021 Pogoji sodelovanja: Postani kšopp-ov aktivist ! ZAKAJ? Vec nas je, bolj je lušno! Ker delo v organizaciji spodbuja osebno rast! Ker imaš tako možnost pridobiti nova znanja! Ker lahko pomagaš pri ustvarjanju lokalnega dogajanja! Vec informacij: predsednik@ksopp.si ali Miha: 040-383-364 Kovod Postojna, d.o.o., v sodelovanju s Klubom študentov obcin Postojna in Pivka, razpisuje glavni junak zgodbe je Škrat Vodko vsebina naj se navezuje na skrb za okolje, s poudarkom na spoštljivem in odgovornem ravnanju z vodo besedilo naj obsega med 3500 in 5000 znakov (brez presledkov) vsebina naj bo pomenljiva, poucna, prikupna,prijetna in zabavna zgodbo ter svoje podatke (ime in priimek, starost, šola, kontakt) nam pošljite na novinarji@kovodpostojna.si S i že l i šv s a jz a t r e n u t e k v p r a v l ji c o ? S p r e t n o s o d e l u je šz b e s e d a m i ? Glavna nagrada: trdi disk Verbatim (1TB) in Logitech slušalke Nagrajeni bodo vsi sodelujoci! TEMA: POUCNA ZGODBA O SKRBI ZA NAŠE OKOLJE IN VODO KDO: UCENCI VIŠJIH RAZREDOV OSNOVNE ŠOLE, DIJAKI IN ŠTUDENTI KDAJ: NATECAJ POTEKA OD 10. DECEMBRA 2020 DO 31. JANUARJA 2021 Pogoji sodelovanja: Postani kšopp-ov aktivist ! ZAKAJ? Vec nas je, bolj je lušno! Ker delo v organizaciji spodbuja osebno rast! Ker imaš tako možnost pridobiti nova znanja! Ker lahko pomagaš pri ustvarjanju lokalnega dogajanja! Vec informacij: predsednik@ksopp.si ali Miha: 040-383-364 PUMPUM- O OPROJEKTNO UCENJE MLAJŠIH ODRASLIH Brezplacen program za mlade, ki hocejo uspešno dokoncati šolske obveznosti, in mlade, ki išcejo zaposlitev. .Ti šolanje na daljavo predstavlja izziv? .Te je strah, da ne boš opravil šolskih obveznosti (izpiti, ocenjevanje …)? .Si izgubil službo ali te skrbi, kaj bo z zaposlitvijo v prihodnosti? .Cutiš tesnobo v trenutni situaciji in potrebuješ nekoga, ki bi mu lahko zaupal? .Morda pa si le želiš svoj cas preživeti skozi sprošcene pogovore preko spletnih kanalov, kjer boš sprejet tak, kot si? Program financirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja cloveških virov, v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje. Ce si vsaj na eno od vprašanj odgovoril z DA, nas kontaktiraj, da ti mentorji predstavimo koristi brezplacnega programa PUM-O. Telefon: 031 360 977 E naslov: pum o@zavod znanje.si 35 STAREJŠIM PRIJAZEN KOTICEK BRALNA ZNACKA ZA UPOKOJENCE V OBCINI PIVKA Društvo upokojencev Pivka je zacelo cetrto sezono bralne znacke za vse upokojence v obcini Pivka. Prejšnja leta smo bralno znacko zaceli 1. oktobra na prireditvi ob dnevu starejših in zakljucili konec aprila, ob svetovnem dnevu knjige. Bralna znacka za upokojence obcine Pivka bo tokrat potekala nekoliko drugace. Zaradi pandemije so odpadle vse kulturne prireditve, zato smo priznanja za sodelovanje na bralni znacki udeležencem poslali po pošti. V casu karantene smo sodelovali na daljavo, predvsem po telefonu in elektronski pošti. Po sprostitvi ukrepov se je spet sestal literarni krožek Beremo skupaj. Glavni namen srecanja je bil zacetek nove sezone bralne znacke. Letos je bralna znacka za upokojence obcine Pivka dobila ime - postala je Krpanova bralna znacka. Predloge za bralni seznam smo prispevali clani krožka Beremo skupaj, s knjižnicarko Dartanielo MALE POZORNOSTI ZA VELIKO VESELJE Društvo upokojencev Pivka ima aktivno kulturno sekcijo, ki se trudi, da v casih izolacije poveže cim vec clanov. Clani krožka Beremo skupaj ustvarjajo doma, med seboj pa se povezujejo po telefonu in drugih elektronskih poteh. Z veseljem smo se pridružili akciji zbiranja 21000 vošcil za starostnike po domovih starejših obcanov. Zavihali smo rokave in ošilili peresa, bolj pesniški ustvarjalci so napisali verze, manj spretni z besedami so izdelali vošcilnice. Vodja krožka Nevenka Šelj je obnovila Stegel smo seznam uskladili in dopolnili. Zloženke z naslovi knjig in pogoji za pridobitev priznanja so na voljo na sedežu društva upokojencev na Kolodvorski 3 v Pivki, v Knjižnici Pivka, na Bibliobusu in na spletni strani društva upokojencev. Prireditve ob dnevu starejših in zacetku nove sezone bralne znacke nismo mogli izpeljati, vseeno pa želimo povabiti k branju knjig cim vecje število obcanov. Letni cas in epidemiološke razmere kar klicejo po dobri knjigi. Na sreco so knjižnice odprte, v domišljiji lahko s knjigo potujemo preko vseh meja. Pazite nase in na druge, berite knjige in ostanite zdravi. Jožica Knafelc znanje lepopisja, saj je bilo potrebno vsa vošcila napisati na roko. Vošcilnice smo poslali v DEOS center V Notranjih Goricah z željo, da bi naše dobre misli in želje oskrbovancem polepšale praznike. Nevenka Šelj, Jožica Knafelc VESELI DECEMBER V DRUŠTVU UPOKOJENCEV PIVKA Veseli december je bil bolj cuden, ce ne celo žalosten. Celo leto smo porocali o odpovedih prireditev, najbolj so bili okrnjeni kulturni in družabni dogodki. Osnovno poslanstvo društva – druženje in združevanje je bilo skoraj celo leto prepovedano. Zavedamo se, da vsi clani društev upokojencev že zaradi starosti spadamo v rizicno skupino, zato so vsa društva spoštovala epidemiološke ukrepe, saj nam je zdravje clanov na prvem mestu. Poleti smo še upali, da bomo v septembru speljali kakšen krajši izlet, potiho smo nacrtovali novoletno srecanje clanov. Ob razglasitvi epidemije nam je bilo jasno, da so naši nacrti padli v vodo. Iskali smo nacin, kako bi clanom pokazali, da smo kljub ukrepom medsebojno povezani. Sklenili smo, da bomo simbolicno obdarili vse clane. Društvo upokojencev Pivka vsako leto v decembru obišce in obdari vse clane, ki so stari nad 80 let. Obdaritev vseh clanov je bila drugacna, bolj zahtevna naloga. Prostovoljke in poverjenice društva so pripravile okrog 600 darilnih paketov in jih ob spoštovanju epidemioloških ukrepov raznesle vsem clanom, našle so nacin, da so darila prišla do clanov, ki ne živijo v naši obcini. Ponovno se je izkazalo, da predanost prostovoljcev nima meja. Z drobnih darilcem smo marsikomu polepšali turobne case, dobili smo številne zahvale in pohvale za uspešno izpeljano akcijo. Namen obdaritve je bil, da spodbudimo zavest pripadanja neki skupnosti. Noben clovek ni otok, popolnoma sam zase, je napisal pisatelj Hemingway. V Društvu upokojencev Pivka ostajamo trdno povezani, pa ceprav na daljavo. Vse, kar smo v preteklem letu zamudili, bomo ob pravem casu nadoknadili. Tekst in foto: Jožica Knafelc 36 Starejšim prijazen koticek POTREBA PO CLOVEŠKIH STIKIH JE ENAKO PERECA KOT POTREBA PO PREHRANI IN ZDRAVJU – SPODBUDA VSEM OBCANOM V preteklih mesecih epidemije se nam je potrdilo, da sta osamljenost in izoliranost lahko zdravju skoraj tako nevarna kot bolezen covid-19 sama. Ljudje potrebujemo družbo ter topel stik s soljudmi, na poseben nacin to velja za starejše. Nic ne pomaga, ce ohranimo telesno zdravje, ob tem pa duševno in socialno otopimo ali celo zbolimo. Decembrski prazniki, vošcila in klici so že nekaj casa za nami, spreminjajoce razmere glede širjenja covida-19 prinašajo dodatno negotovost. Kaj lahko naredimo sami, kaj kot skupnost, da bodo tudi zimski meseci leta 2021 cloveško topli, da se jih bomo lahko spominjali z veseljem in ponosom, ne le s tesnobo in grenkobo? Res je, možnosti za stik s starejšimi in med vami starejšimi so v tem casu še vedno manjše. Vendar pa je prav zato toliko bolj pomembno, da sedaj cloveški stik bolj zavestno išcemo, ga negujemo, zanj skrbimo, drug drugemu pri tem pomagamo. Pomislite, s kom vse ste se družili ali srecevali pred razširitvijo virusa. Kdo bi bil vesel vašega klica? S kom se morda že dolgo niste slišali? Pomislite na družino, bližnje in daljne sorodnike, sosede, prijatelje iz otroštva ali dela. Znance iz skupine ali krožka. Ker je v Sloveniji vse vec starejših ljudi samih, je reden stik s takimi ljudmi bistvenega pomena. Z rednim klicem ste lahko nekomu v oporo in varnost, klic mu lahko, ce je zbolel ali obležal, celo reši življenje. Sedaj je cas, da v kraju ali bloku aktivno poišcemo take ljudi! Vcasih se nam pri tem pojavi vprašanje: O cem pa bi se pogovarjala? Morda cloveka bolj bežno poznate, morda so se pogovori zaceli vrteti zmerom ob enih in istih temah, morda ob pritoževanju in tarnanju o zdravstvenih težavah, o tem, da ni nic novega. Da bi bil stik s clovekom kar najbolj prijeten za oba, se lahko nanj tudi nekoliko pripravimo. Ce cloveka bolje poznamo, pomislimo, katera je tista tema, ki je obema blizu in nacnimo pogovor o njej. Stari ljudje so zakladnica znanj in izkušenj, ki mnogokrat umrejo skupaj z njimi. Zato se lahko vprašamo, kaj bi radi od cloveka izvedeli, dokler je to še možno, ga o tem povprašamo, si morda tudi kaj zapišemo. Tema, ki je gotovo najboljše zagotovilo prijetnega pogovora, pa so lepe osebne izkušnje. Zelo cloveško je, da marsikdaj najprej povemo slabe stvari, ki se nam dogajajo. Takšni pogovori nas morda trenutno olajšajo, vendar pa nas pušcajo prazne. Lahko pa poskusimo nekaj drugega. Pomislimo na kakšno lepo izkušnjo iz preteklega meseca in jo povejmo sogovorniku in tudi njega vprašajmo, kaj ga je v tem mesecu spravilo v dobro voljo. Ali pa vprašajmo sogovornika, ce nam pove izkušnjo kakšnega lepega praznovanja, morda lep spomin na kakšen šolski pripetljaj, kak njegov dosežek pri delu ali interesni dejavnosti. Nato mu svojo zgodbo povem tudi jaz in tako oba odideva bogatejša za eno lepo izkušnjo. Danes imamo to sreco, da imamo po domovih telefone, še ne tako dolgo nazaj temu še ni bilo tako. Številni razlicni ponudniki in paketi omogocajo, da so se tudi stroški telefona znatno zmanjšali, zato je v tem casu smiselno, da pridobimo takšnega, da nam ne bo potrebno šteti vsake minute. Reden tedenski telefonski pogovor o lepih osebnih izkušnjah najbolj zanesljivo odganja osamljenost. Številni prostovoljci in prijatelji, clani skupin, so se odlocili, da se bodo v tem casu slišali kar tedensko, vedno isti dan, ob isti uri. Mnogi so mi povedali, da je ta ura najlepša v njihovem tednu. Lahko pa se odlocite, da napišete pismo. Na papir lahko zapišemo tisto, kar si vcasih težko povemo, lažje zberemo in strnemo misli ter na papir izlijemo kak lep spomin, misel, željo, custvo, modrost, kaj pri nekom spoštujemo, zakaj je za nas dragocen ali pa preprost opis tega, kaj se z nami dogaja. Še en varen nacin stika, za katerega sem slišala od nekaterih prostovoljcev je »obisk pod balkonom« - fizicna bližina je nenadomestljiva. Vcasih to, da se do nekoga pripeljemo, mu na dalec pomahamo in izmenjamo nekaj pozdravov, odtehta dolg telefonski pogovor. Kakšen pa bo vaš nacin? Kdo vam je prišel med branjem na misel? Lahko si na listek napišete imena teh ljudi ter jih ob primernem casu poklicete, jim pišete ali se z njimi v skladu s trenutnimi predpisi in priporocili srecate. Razmere se spreminjajo, obenem pa se še posebej v casu covida-19 kaže, da sta solidarnost in prijateljstvo iznajdljiva in ustvarjalna. Tudi ob spoštovanju ukrepov, ki rešijo marsikatero življenje, ljudje vsak dan najdemo nove in nove nacine, kako si biti blizu. Zato še naprej: »Skup držimo!« Marta Grcar, Inštitut Antona Trstenjaka POMOC V CASU EPIDEMIJE IN CORONA KRIZE Širjenje epidemije lahko še posebej prizadene tudi našo duševno plat. Ce pri sebi opazite, da vas je kljub stiku z domacimi, znanci ali prostovoljci vse bolj strah, da ste vse bolj nemirni, tesnobni, ne morete spati ali se vam je poslabšala že znana duševna bolezen, ne odlašajte in poišcite še strokovno oporo. Obstajajo številke z brezplacnim svetovanjem. Nudenje psihološke podpore v epidemiološki situaciji s korona virusom je na voljo v zdravstvenem domu Postojna na številki: 031 363 448, ponedeljek do cetrtek od 8. do 14. ure ter petek od 8. do 12. V svetovalnici Posvet so do nadaljnjega na voljo vsak delovni dan med 8. in 18. za svetovalne pogovore na številkah: 031 704 707 in 031 778 772. V okviru obmocnega združenja Rdecega križa Ljubljana prostovoljci terapevti iz Slovenske krovne zveze za psihoterapijo vsak dan od 16. do 20. ure svetujejo na številki 01 600 93 26. Telefoni za pomoc v stiski pa so: Klic v duševni stiski – 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj), zaupna telefona Samarijan in Sopotnik – 166 123 (24/ur na dan, vsak dan, klic je brezplacen). V primeru, da se vaš svojec, prijatelj poslavlja ali žalujete, se lahko za pogovor obrnete tudi na Socutni telefon Slovenskega društva hospic – spremljanje umirajocih: 051 426 578, podpora žalujocim: 051 419 558. Ce oskrbujete starejšega svojca, vam nudimo podporo in nasvete iz Inštituta Antona Trstenjaka na telefonski številki 064 299 599, vsak delovni dan med 9-15h, odgovore na pogosta vprašanja v zvezi z oskrbovanjem (tudi v casu covida-19) pa lahko najdete na: http://www.inst-antonatrstenjaka.si/sozitje/ . Starejšim prijazen koticek 37 BRALNI PROJEKT »PRIMORCI BEREMO 2020« USPEŠNO ZAKLJUCEN Knjižnica Bena Zupancica Postojna je v letu 2020 prvic pristopila k bralnemu projektu PRIMORCI BEREMO 2020 in bila zelo uspešna pri sodelovanju v njem. Skozi poletje in jesen se je veliko bralcev prikljucilo k temu projektu branja, ceprav casi niso bili najbolj naklonjeni urniku knjižnic v Postojni in Pivki zaradi ukrepov, ki so nekoliko omejevali dejavnost knjižnic, a si je bilo vseeno mogoce knjige izposojati. Sodelovalo je 55 bralcev, vecina je bila iz Pivke. Kar 23 bralcev si je prislužilo priznanje in knjižno nagrado. Prebranih je bilo 190 knjižnih del slovenskih pesnikov in pisateljev, saj je bil pogoj prav branje domace literature. Bralci so se na ta nacin še bolj poglobili v domace avtorje. Hvala knjižnici Postojna in enoti v Pivki za dobro organizacijo in povezanost z bralci, ki so letos še bolj kot drugace posegali po knjigi. Knjižnica vabi bralce k sodelovanju tudi v letu 2021. Irena Margon Z NAŠIMI DRUŽENJI NADALJUJEMO, CEPRAV NA DALJAVO Leto 2020 se je v decembru izteklo v nekoliko drugacnih razmerah, kot smo jih pricakovali, in smo jih bili vajeni. Brez druženja, prireditev in ognjemetov smo najdaljšo noc preživeli v krogu družine in najbližjih prijateljev. Leto smo na VGC Pivka zakljucili z delavnicami in druženji preko aplikacije ZOOM in telefonov. Še naprej se redno dobivamo v casu torkovih popoldanskih srecanj. Izmenjamo novice in se povprašamo po zdravju. Še vedno kvackamo igrace za vrtec ter deke, šale, nogavice … za DSO Postojna. V srecanjih si izmenjamo napotke in izkušnje in preko kanala you tube poišcemo ustrezna navodila. Tako smo v sklopu reciklažnih delavnic Destilator pod vodstvom Maje Modrijan ustvarjali Kokedame: zelene mahovne krogle z rastlinami. Kokedama je krogla z mahom, kamor posadimo naše trpežne zelene spremljevalce, in jih namesto v loncih razstavljamo na kakšnem lepem krožniku / plošcatem kamnu ali obesimo sredi prostora ali na smrekco. Vsi, ki so ustvarili svoj kokedam, so ga lahko uporabili kot nadomestilo za jelko, obešeno na lepo pripravljeno vejo sredi prostora. Ce lepo skrbimo zanje, ostanejo žive celo leto in še dlje. Na ZOOM-u so se odvijale tudi druge dejavnosti centra. Tako so se nam vsi zainteresirani vsak cetrtek pridružili na srecanjih z Jožico Ramšak. S svojimi nasveti, ki jih crpa iz lastnih izkušenj in obilice znanja, nam z razlicnimi tehnikami sprošcanja pomaga premagovati stres in tesnobo, s katerima se srecujemo v teh negotovih casih. Srecanja se zakljucijo z meditacijo. Jožica bo s svojimi delavnicami nadaljevala tudi v tem letu. Za leto 2021 si želimo predvsem, da nam razmere omogocijo cim prejšnje odprtje prostorov in srecevanje v živo. Naš VGC smo decembra praznicno okrasili v pricakovanju, da bomo v januarju deležni vsaj nekaj tega vzdušja. Spremljajte nas med dogodki na spletni strani obcine Pivka, na oglasnih deskah po mestu, spletni strani www.tockemoci.si in facebook strani Ljudske univerze Ilirska Bistrica. Dosegljivi smo na 714 50 22 ali vgc.ilbistrica@gmail.com Romana Morano Strokovna delavka v VGC Tocka moci Pivka HUMANO POSLANSTVO PROSTOVOLJCEV DRUŠTVA HOSPIC V mesecu novembru 2020 je odbor za Primorsko- Notranjsko regijo društva Hospic uradno zacel delovati. Svoj opremljeni prostor ima v Krpanovem domu v Pivki, kar je za njegovo delovanje brezplacno zagotovila obcina Pivka. Komaj so se prostovoljci v obmocnem odboru v Pivki organizirali, že so zaceli delovati in opravljati svoje humano poslanstvo, ki je povezano s pomocjo in podporo ljudem v težkih trenutkih. Še posebej je delovanje društva potrebno v tem casu. Lani je Slovensko društvo Hospic praznovalo dvajset let delovanja. Zahvala gre številnim prostovoljcem in strokovnim kadrom, ki so nudili celostno podporo ljudem v trenutkih nemoci sprejemanja življenjske 38 Zdravstvo, prva pomoc in prostovoljstvo resnice, da se nekomu življenje izteka. Društvo je nevladna, humanitarna organizacija s statusom društva v javnem interesu na podrocju zdravstvenega in socialnega varstva. Prostovoljci Hospica so v sedanjem korona casu priskocili na pomoc in na razlicne nacine pomagali ljudem, ki so bili osamljeni doma, ali zaradi izolacije niso mogli iti nikamor, pa tudi svojci jih niso obiskovali, ker so se držali varnostnih ukrepov, da ne bi svojim bližnjim ogrozili zdravja. Zato so nekateri prostovoljci prevzeli skrb za starejše doma in se z njimi pogovarjali po telefonu. Zanje so poiskali informacije za opravila, ki jih je bilo treba kljub karanteni izpeljati. Ce so potrebovali kaj iz trgovine, so jih oskrbeli, seveda ob primerni zašciti. Sodelovali so z drugimi institucijami, da se je posameznikom lahko nudila materialna in tudi duševna podpora. Še najvec pa je ljudem pomenila custvena podpora in zavest, da niso pozabljeni. Tako so bili tudi njihovi svojci zadovoljni, saj so lahko bolj brez skrbi opravljali svoje delo. Nekaj prostovoljcev pa je delalo tudi v Domu starejših obcanov Postojna (DSO). Nesebicno so priskocili na pomoc pri najrazlicnejših opravilih. Pomagali so pri delitvi kosil, pri hranjenju in drugih oblikah pomoci stanovalcem v domu. V veliko pomoc so bili prostovoljci tudi pri vzpostavljanju stikov z vsemi vrstami komunikacijskih možnosti. Sodelovanje z DSO Postojna se še vedno nadaljuje, prostovoljci Hospica so hvaležni, da so tam dobili prostor za INFO tocko Hospica, ki deluje vsak torek od 13. do 15. ure, takrat so prostovoljci na razpolago za pogovor, posvet, informacije… S svojim znanjem in izkušnjami pomagajo ljudem v stiski, pri zmanjševanju vsakdanjega stresa in drugih možnih oblikah pomoci. Ves cas pa brezplacno pomoc nudi tudi svetovalka zaposlenim v domu v primeru stresa zaradi preobremenjenosti na delu. Ob koncu prispevka želijo prostovoljci še dodati, da dobivajo odzive in zahvale svojcev oskrbovancev doma, ker jim pomagajo premagovati težave, jim pomagajo pri vzpostavitvi stikov, tako da se oskrbovanci pogovarjajo po telefonu ali video klicu, in tako ostajajo povezani med seboj s svojci. V kolikor potrebujete njihovo pomoc ali nasvet, jih kontaktirajte na e-pošto: primorskonotranjska@hospic.si ali na telefonsko številko 051 618 261. Irena Margon Obmocni odbor Primorsko-Notranjska Precna ulica 1 (Krpanov dom) 6257 Pivka Strokovna delavka: Roberta Noemi, gsm: 051 618 261 »Za cloveka gre…« ZAVAROVALNICA TRIGLAV OMOGOCA BOLJŠO OPREMLJENOST GASILCEV Donatorji Zavarovalnica Triglav z novoletno akcijo Za boljši jutri že sedmo leto podpira preventivne projekte po vsej Sloveniji. Postojnska obmocna enota zavarovalnice je letos moci za dober namen združila z dvema prostovoljnima gasilskima društvoma iz Pivke in Senožec. V prvem bodo podporo najvecje slovenske zavarovalnice izkoristili za nakup termo kamere v novem gasilskem vozilu, v drugem pa bodo sredstva namenili za novo lutko za reanimacijo, ob pomoci katere bodo povecali možnosti preživetja tamkajšnjih prebivalcev ob morebitnih zastojih srca. »Vodilo in poslanstvo Zavarovalnice Triglav je ustvarjanje varnejše prihodnosti za vse generacije, zato podpiramo projekte, ki imajo dolgorocni ucinek in pripomorejo k izboljšanju življenja v lokalnih skupnostih. Tu imajo pomembno vlogo tudi gasilci, ki za opravljanje svojega humanitarnega poslanstva potrebujejo ustrezno opremo,« je povedal mag. Jože Celin, direktor Obmocne enote Postojna Zavarovalnice Triglav, ki je v zadnjih letih v sklopu novoletne akcije poleg podpore delovanja gasilcev pomagala širiti tudi mrežo javno dostopnih avtomatskih defibrilatorjev na obmocju, kjer deluje. S termo kamero hitreje do ponesrecencev V PGD Pivka bomo letos zamenjali vec kot štiri desetletja staro gasilsko vozilo, ki ga želimo dopolniti še s toplotno kamero. Da bomo lahko pri svojem delu odslej še ucinkovitejši, nam je na pomoc pri nakupu nove reševalne opreme priskocila Zavarovalnica Triglav. »Kamera omogoca gasilcu vpogled skozi zadimljen prostor, v katerem je prosto cloveško oko nemocno. Kamera nam na zaslonu izriše prostor skupaj s temperaturnim razponom in tako lahko dolocimo vroce tocke v prostoru, lociramo požar in še najpomembneje, z njeno pomocjo lahko najdemo tudi morebitne ponesrecence, ki bi bili ujeti v objekt.« Na fotografiji je Rok Sovdat, vodja nabave vozila PGD Pivka in Zavarovalnica Triglav FOTO: PGD Pivka 39Zdravstvo, prva pomoc in prostovoljstvo POZITIVNO V LETO 2021 Leto 2020 je bilo za Društvo Vita Pivka skoraj v celoti v znamenju »korona virusa«. Že s prvimi vladnimi ukrepi so svoje delo prilagodili nastalim razmeram in jih sproti usklajevali z navodili pristojnih služb. Z uporabniki in clani so vecino casa v stiku le preko telefona in interneta. Vodja programa POMAGAJMO (sebi in drugim) - PSD in VITA SVETOVANJE - VS, Lili Primc, ugotavlja, da mnogi težje sprejemajo drugi val »korone«, kot so prvega. Starši šoloobveznih otrok so obremenjeni tako s svojim delom od doma kot s pomocjo otrokom pri šolanju na daljavo. Nekaj je takšnih, ki so izgubili svojca v tem casu ali bili sami okuženi. Nekateri s skoraj nic simptomi, drugi s težjim potekom bolezni. Nekateri so ostali brez dela, drugi delajo prekomerno za borno placilo… Eni obupujejo, drugi se jezijo, tretji pravijo, da zdaj še bolj cenijo življenje, družino, tople medsebojne odnose, sodelovanje, solidarnost… Po katastrofalnem potresu na Hrvaškem so prejeli vec klicev v zvezi s tem in uporabnikom pojasnili ukrepe pred, med in po potresu. »Pred »korono« smo, poleg nudenja psihosocialne in psihološke pomoci in podpore ter inštrukcij »za življenje« po programu PSD in VS, izvajali delavnice v zvezi z ukrepi, povezanimi z naravnimi in drugimi nesrecami, ravnanji v kriznih situacijah, prvo pomocjo za »domaco rabo«, medsebojnimi odnosi, prepoznavanjem in upravljanjem s stresom…, zdaj pa s socutnim in strokovnim pogovorom skušamo pomagati in razbremenjevati tiste, ki se na nas obrnejo po pomoc. Veseli smo, ker na podlagi povratnih informacij uporabnikov ugotavljamo, da smo pri tem uspešni,« je še povedala Lili Primc. V leto 2021 se Društvo Vita Pivka podaja, kot pravijo, »realno pozitivno«. Še naprej bodo izvajali svoje poslanstvo, seveda prilagojeno nastalim razmeram. Društvo Vita Pivka Rdeci križ Slovenije – Obmocno združenje Postojna-Pivka se zahvaljuje vsem krvodajalcem, ki so se v prvem januarskem tednu številcno udeležili njihove prve letošnje krvodajalske akcije. V skladu z veljavnimi ukrepi in priporocili, z vnaprej dolocenim dnevom in uro obiska, je na krvodajalsko akcijo prišlo kar 448 posameznikov. Ljudje znova dokazujemo, da radi pomagamo in darujemo ter s tem prispevamo k lajšanju razmer. Naslednji dve krvodajalski akciji v Postojni bosta trajali štiri dni in bosta potekali v mesecu maju in septembru. DKH HVALA VSEM KRVODAJALCEM DONACIJA DVEH DEFIBRILATORJEV Hvala! Obcina Pivka je svojo mrežo avtomatskih defibrilatorjev, ki rešujejo življenja, saj lahko prav vsakdo izmed nas hitro pomaga osebi ob zastoju srca, nadgradila še z dvema novima. Nova AED sta namešcena na Ekomuzeju v Slovenski vasi in v vasi Klenik (Klenik 35). Oba defibrilatorja sta podarjena, za kar se Obcina Pivka iskreno zahvaljuje vsem donatorjem, ki jim je mar za tovrstno infrastrukturo in medsebojno pomoc. Amaterski kolesarji iz Postojne in okolice, policist Mihael Bezjak, reševalec Klemen Rebec, železnicar Marko Kravanja in jamar Gregor Valencic so v maju, v sodelovanju s Kolesarskim klubom Postojna, odpeljali kolesarsko traso Dirke okoli Slovenije DOS-RAS Extreme. V sklopu dobrodelnega kolesarjenja so zbirali sredstva za nabavo AED, uspelo jim je zbrati sredstva za štiri AED. Enega so donirali Obcini Pivka, le-ta je namešcen na Ekomuzeju. Defibrilator, ki je namešcen na lokaciji Klenik 35, je Obcini Pivka darovalo podjetje Gradmax, proizvodnja, storitve in trgovina. DKH 40 Štafeta zanimivih ljudi DR. ANDREJA ŽELE – RAZISKOVALKA SLOVENSKEGA JEZIKA Nekdanji ravnatelj OŠ Pivka Andrej Žužek je za pogovor predlagal nekdanjo ucenko, prof. dr. Andrejo Žele, ki je na znanstvenem in strokovnem podrocju slavistike oziroma jezikoslovja dosegla veliko uspehov, saj je edina s Pivškega, ki je prejela naziv izredna clanica SAZU - Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Sodi v sam vrh vrhunskih znanstvenikov s podrocja filoloških ved. Je akademikinja, vredna spoštovanja. Pozdravljena, Andreja! Dolgo se že poznava, na podrocju kulture sva tudi sodelovali, zato mislim, da se lahko pogovarjava dokaj sprošceno. Se lahko na kratko predstaviš? Doma sem v Pivki in deloma, po ocetovi strani, tudi v Hrastju. Prakticno sem celo dosedanje življenje ostala najbolj intenzivno povezana s Pivko. Vsem kolegom povem, da sem iz Pivke in tistim, ki me vprašajo, tudi, da se moj priimek po pivško lokalno naglaša Žéle. Je pa že tako, da cetudi nisi stalno živel doma, se z leti vedno bolj zavedaš, da lahko imaš samo en pravi dom, in ob njem vsa druga domovanja ostajajo zgolj obdobijska. Prvih pet let sem poucevala v osnovni in srednji šoli in vkljucena v slovarsko delo, takole za zraven pritegnila tudi t. i. slovstvena folklora – to je zlasti zbiranje narecnega besedja, to pa je seveda za seboj potegnilo razlicne prigode »štorijce« iz domacega okolja. Kot receno, bolj kot sama vsebina me je na zacetku zanimalo narecno Foto: Igor Lapajne, Arhiv ZRC SAZU 40 Štafeta zanimivih ljudi DR. ANDREJA ŽELE – RAZISKOVALKA SLOVENSKEGA JEZIKA Nekdanji ravnatelj OŠ Pivka Andrej Žužek je za pogovor predlagal nekdanjo ucenko, prof. dr. Andrejo Žele, ki je na znanstvenem in strokovnem podrocju slavistike oziroma jezikoslovja dosegla veliko uspehov, saj je edina s Pivškega, ki je prejela naziv izredna clanica SAZU - Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Sodi v sam vrh vrhunskih znanstvenikov s podrocja filoloških ved. Je akademikinja, vredna spoštovanja. Pozdravljena, Andreja! Dolgo se že poznava, na podrocju kulture sva tudi sodelovali, zato mislim, da se lahko pogovarjava dokaj sprošceno. Se lahko na kratko predstaviš? Doma sem v Pivki in deloma, po ocetovi strani, tudi v Hrastju. Prakticno sem celo dosedanje življenje ostala najbolj intenzivno povezana s Pivko. Vsem kolegom povem, da sem iz Pivke in tistim, ki me vprašajo, tudi, da se moj priimek po pivško lokalno naglaša Žéle. Je pa že tako, da cetudi nisi stalno živel doma, se z leti vedno bolj zavedaš, da lahko imaš samo en pravi dom, in ob njem vsa druga domovanja ostajajo zgolj obdobijska. Prvih pet let sem poucevala v osnovni in srednji šoli in vkljucena v slovarsko delo, takole za zraven pritegnila tudi t. i. slovstvena folklora – to je zlasti zbiranje narecnega besedja, to pa je seveda za seboj potegnilo razlicne prigode »štorijce« iz domacega okolja. Kot receno, bolj kot sama vsebina me je na zacetku zanimalo narecno Foto: Igor Lapajne, Arhiv ZRC SAZU seveda, kot je navadno, šele veliko pozneje spoznala, da sem v teh petih letih pridobila neprecenljive izkušnje za naprej, tako cloveške kot strokovne. Leta 1992 sem prišla na inštitut za slovenski jezik, vmes magistrirala in doktorirala iz jezikoslovja na Filozofski fakulteti v Ljubljani, od 2011 sem kot predavateljica redno zaposlena na isti fakulteti in petinsko še kot raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. V obdobju zadnjih trideset let sem tako imela možnost spoznati veliko dobrih slovenskih in tujih jezikoslovcev in z njimi sodelovati, krajša obdobja sem bivala tudi v tujini, zlasti v slovanskih državah. In vsi ti stiki so mi omogocali študij slovenskega, slovanskega in jezikoslovja nasploh. Kaj te je vodilo do študija slavistike in kasneje bolj specificno jezikoslovja? Pravzaprav sem imela to sreco, da še spadam v generacijo, ki ni bila prav nic vnaprej usmerjana; mi smo hodili še v osemletke in potem nekateri v srednje šole, drugi v splošne gimnazije. In mogoce kot zanimivost: v šolo in iz šole smo hodili peš in se kasneje tudi vozili z javnim prevozom. Takrat je bilo še samoumevno, da je bila šola naša prva in zlasti naša obveznost … iz tega je tudi izhajalo, da si se sam v nekem obdobju ali celo trenutku precej naravno in spontano odlocil, kaj bi rad delal oz. kaj te veseli. In po koncani gimnaziji sem tako odšla na ljubljansko slavistiko. Leta 1996 je izšla tvoja imenitna knjiga kratkih štorij s Pivškega »Kaku so živejli in si dejlali kratek cejt«. Takrat si zacela svojo literarno pot. Cemu si se lotila zbiranja tega ljudskega izrocila? Ah, o imenitnosti bi lahko razpravljali, vendar dejstvo je, da me je v nekem obdobju, ko sem bila na inštitutu že besedje in pa možnosti njegovega zapisa; izziv mi je bil cim bolj poenostavljen zapis, ki pa bi vseeno ohranil tiste osnovne znacilnosti narecja. No, in lahko recem, da je ta poenostavljeni nacin zapisa pivških štorij potem pomagal tudi mnogim drugim primorskim zapisovalcem tovrstnih pripovedi. Kasneje sva sodelovali pri iskanju strokovnih podlag o Martinu Krpanu, da smo ga lahko »spravili« v obcinske simbole. Mi trdimo, da je Krpan naš, pivški clovek. Si bila vedno prepricana, da je to tako? Martin Krpan je metafora trdnega, pogumnega in ravno prav zvitega cloveka. Ni pa nakljucje, da je Levstik opis zanj našel ravno v naših krajih, pravzaprav v naši širši regiji. Za preživetje so se morali ljudje znati znajti, kot bi rekli, in k preživetju sta pomagala seveda tudi prevozništvo oz. »furanje« in seveda bližina meje: eno z drugim bi rekli pri nas. Torej lik Martina Krpana je lik mnogih klenih ljudi tistega casa, poznejšega in celo današnjega, in zato posledicno domuje po celi naši regiji, po celo vec slovenskih regijah. Tvoje študijsko in kasneje delovno podrocje te je »ustavilo« v Ljubljani. Na Pivko se nisi vrnila. Nam lahko razkriješ, kakšno je tvoje delo? Predavam na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, na Oddelku za slovenistiko, in hkrati še vedno sodelujem v prejšnji službi, to je na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU, pri nastajanju novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika. Kaj opažaš pri današnjih študentih, ki imajo veliko vec gradiva za študij na razpolago? So kaj drugacni, kot smo bili v preteklosti? Prej ali slej se pokaže, da ima vsako obdobje in vsaka 41Štafeta zanimivih ljudi generacija tako svoje prednosti kot svoje probleme. Danes je vedno manj pristnega stika, tako z ljudmi kot s knjigami … vsi, tako ljudje kot knjige, so vec ali manj dostopni na spletu. To je mogoce prakticno, ni pa humano in ni pristno cloveško. To se še bolj ocitno kaže ravno zadnje leto, ko smo vsi vec ali manj z vsem na daljavi. Mladim res ne morem zavidati takšnega življenja, ki je dalec od študentskega druženja. Glede služb pa – tudi takrat, ko je moja generacija koncevala, je bilo službo težko dobiti … lahko bi rekli, da se v intervalih vse ciklicno ponavlja, vendar ne v istem casu in ne na mestu, je kot neke vrste casovna vzmet. Letos praznujemo 120. obletnico rojstva Ludovike Kalan, uciteljice, ki je dala svoj pecat šolstvu na Pivki in na Obali. Ali si jo mogoce poznala? Ludovike Kalan žal osebno nisem poznala. Vse, kar sem o njej slišala, je bilo povezano s pivško šolo. V nižjih razredih osemletke je ucila tudi moja starša. Sem pa se ob priložnosti tam na Kranjskem že postavila, da je Ludovika Kalan Pivcanka. Se spomniš kakšnega dogodka, ki je povezan s tvojim delom, in ti je še posebej ostal pri srcu? Dogodkov se nabere tako kot let, vendar v kontekstu tega srecanja seveda ne morem mimo februarja 1996, ko smo na kulturni praznik v avli pivške šole med drugim predstavili tudi to mojo knjižico narecnih štorij. Imaš kakšno posebno sporocilo za bralce Pivškega lista? Mogoce tvoje mnenje o slovenšcini ali pivški govorici, narecju? Vsem nam je dan en prvi materni jezik in ta nas potem spremlja celo življenje. Jemljemo ga kot vse najbližje, kot nekaj samoumevnega in s tem tudi ni nic narobe. Vendar tudi za samoumevne najbližje je treba poskrbeti, biti do njih pozoren, jih spremljati … Tako se je treba tudi lastnega jezika sproti uciti in ga tudi sproti bogatiti. Vsi Slovenci smo že znotraj lastnega jezika dvojezicni: imamo svojo narecno govorico in vseslovenski knjižni jezik in oboje je treba gojiti oz. ohranjati; oboje nas bogati, dopolnjuje, identificira. Ostalo nama je še zadnje vprašanje, koga predlagaš za pogovor v naslednjem obcinskem glasilu? Vsi potrebujemo ljudi, ki poleg svoje redne službe takole cisto naravno, z veseljem in navadno brez velikih besed in pohval, del svojega casa podarjajo drugim. Med takimi kulturniki je tudi Dušan Kafol, sicer ucitelj glasbe, ki že dobrih štirideset let pomaga ohranjati glasbeno in še zlasti pevsko tradicijo na Pivškem. Med drugim je bil pevec in pevovodja okteta Javor, zdaj je pevec in organizator v pevskem moškem zboru Pivka. Najlepša hvala za pogovor in nova spoznanja o slovenskem jeziku kot enem izmed slovanskih jezikov, vendar tako posebnem in nam dragem. Irena Margon Avla je bila polna, peli so domaci zbori, nastopili so tudi gojenci glasbene šole in v takšnem domacem vzdušju nama z Matjažem Tankom ni bilo težko malo po domace interpretirati in tudi komentirati zapisane štorije. Bilo je spontano, domace, skratka, tako kot mora biti, vse se je nekako ujelo v zame nepozabni dogodek. JEZIKOVNI Pozdravljeni! Kar se godi v januarju, naj velja še skozi vse leto! Zatorej si vošcimo in si zaželimo sprememb na bolje, naj nas korona že koncno spusti iz primeža, da bomo spet lahko zaživeli svobodno in ustvarjalno. Naj nam leto prinese zvrhano mero dobre volje in moci za delo, ucencem in dijakom ter študentom pa obilo energije, redoljubnosti in vztrajnosti za pridobivanje znanja. Skrb za pravilno izražanje v maternem jeziku pomeni tudi, da se poucimo o kakšnem pravilu, ki nam prakticno razloži, kako naj se izražamo, še predvsem, ce to delamo za bralce ali poslušalce. V današnjem, jezikovno sprošcenem casu, pa se dogaja, da postajamo vse bolj sprošceni v izražanju, pravil se ne držimo vec ali pa se ne oziramo nanje. Pa vzemimo tokrat v precep sklon samostalnika, ki mu pravimo RODILNIK. »Oglaša« se nam na vprašanje »KOGA ali CESA«. Slovenci pa se marsikdaj ne odzovemo pravilno, ampak namesto njega uporabimo kar TOŽILNIK, ki vse bolj izpodriva rabo rodilnika v zanikanih povedih. Lahko opazimo, da se to ne godi samo v pogovornem jeziku, ampak ga napacno uporabljamo tudi v javnih nastopanjih in v zapisanih besedilih, kjer naj bi uporabljali zborni jezik. Na primer: To knjigo vam ni treba prebrati. To je napacno receno. Pravilno je: Te knjige vam ni treba prebrati. V rabi delnega rodilnika imamo tudi nekaj problemov. Želimo vam sreco in pogum. Ali morda: Želimo vam srece in poguma (koga ali cesa). Ce mislimo o delu teh vrednot, potem je na mestu raba rodilnika, kajti vse srece in poguma ne moremo zajeti. Seveda gre tu že za podrobnosti v izražanju. Torej po pametni presoji. Res je, da svet postaja globalna vas in smo ljudje podvrženi mnogim vplivom tujih jezikov, ki rabe rodilnika nimajo, prav pa je, da se poskušamo potruditi ohraniti to, kar je naša slovenska posebnost in smo nanjo lahko ponosni. Irena Margon KOTICEK 42 Na obisku po društvih in klubih naše obcine DRUŠTVO ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV POSTOJNA Društvo Zdravljenih Alkoholikov Postojna ZD Postojna Precna ulica 2, 6230 Postojna Janez Škodic - predsednik društva in laicni terapevt Naslov elektronske pošte: janez.skodic@gmail.com GSM 041 844 995 PREDSTAVITEV DRUŠTVA Društvo zdravljenih alkoholikov Postojna je bilo kot klub ustanovljeno že leta 1972 in vse od tedaj deluje neprekinjeno. Trenutno je v društvu 24 uporabnikov, (zdravljencev in njihovih svojcev), pretežno iz postojnske in pivške obcine, clane pa imamo tudi iz širše regije. Terapevtska srecanja imamo na sedežu društva vsak ponedeljek od 16h 30 do 18h, (zaradi novonastale epidemiološke situacije trenutno delujemo predvsem preko telefona). Društvo že 14 let deluje z laicnim terapevtom v dveh tako imenovanih prijateljskih skupinah, katere združimo v izven terapevtskih dejavnostih. Poudariti želimo, da smo v društvu odprti tudi za uporabnike, ki niso bili na bolnišnicnem ali ambulantnem zdravljenju in potrebujejo pomoc, kakor tudi vsem, ki potrebujejo nasvete, napotke in pomoc v zvezi z zasvojenostjo ali prekomernim uživanjem alkohola. Program sofinancirata obcini Pivka in Postojna. IZPOSTAVLJENI PROJEKTI V lanskem letu štejemo za najpomembnejši dogodek odprto skupšcino društva, ki je potekala konec februarja v Postojni, na katerem je bilo preko 120 udeležencev iz širše primorske regije in z gosti iz tujine. Po koncanem uradnem delu je bila pogostitev s plesom. S tem smo dokazali, da se lahko tudi tako velika množica zabava in veseli brez alkohola. Kakor se je pozneje izkazalo, je bilo to edino tako srecanje DZA in KZA na Primorskem in Notranjskem. Kontakt Društvo Tvoj telefon Kolodvorska 5b, Postojna DRUŠTVO TVOJ TELEFON O DRUŠTVU Zacetki delovanja Društva Tvoj telefon segajo v leto 1992, ko je bila sprejeta pobuda za nastanek anonimnega kriznega telefona. Po skoraj tridesetih letih delovanja je še vedno osnovno poslanstvo Društva izvajanje programa »klic v stiski«, katerega cilj je preventivna telefonska pomoc ljudem z akutnimi težavami, kakor tudi nižanje koeficienta samomorilnosti v slovenskem prostoru. Na telefonu Klic v stiski delajo svetovalci, ki imajo precej specificne osebnostne lastnosti: biti morajo empaticni, potrpežljivi in polni topline, v vseh primerih stisk klicalcev se morajo znati pravilno odzvati, bodisi da gre za obicajno bodisi za zelo resno, bolezensko stisko. Poleg omenjenega programa Društvo izvaja še program Nasilni odnosi – pomoc in samopomoc, katerega namen je informiranje, motivacija in pridobivanje pozitivnih izkušenj sodelujocih v dejavnostih za nenasilno komunikacijo. V Društvu deluje 43 prostovoljcev, prihajajo iz notranjsko-primorske, obalno-kraške regije in goriške regije. Leto 2020 je bilo turbulentno leto, pandemija Covida-19 je mocno posegla v naša življenja. Stiske se niso spremenile, pridružile so se jim nove. V dneh, ko se držimo nacela »ostani doma«, svetovalci na Tvojem telefonu brezpogojno sprejmemo vsakega klicalca in prisluhnemo njegovi stiski ali tožbi. Pri našem delu je zelo pomemben pogojnik anonimnosti. V letu 2020 se je število klicev povecalo, prisluhnili smo ljudem z razlicnimi težavami in jim pomagali, da bi lažje preživeli. Posamezniki v stiski lahko poklicejo na brezplacno številko 116 123, ki je dostopna 24 ur na dan; vse dni v letu, in si jo preko zveze STS (Zveza telefonskih svetovalcev Slovenije) delimo z društvi, povezanimi v mreži Sopotnik in Društvom Zaupni telefon Samarijan. Vsak delavnik smo dosegljivi tudi na stacionarni telefonski številki 05 720 1720. 43Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti … NAMESTO MIKLAVŽEVANJA – DOMA IZDELOVALI VOŠCILNICE PRAZNICNI ZAKLJUCEK LETA PRAZNICNI ZAKLJUCEK LETA December, poln pricakovanj, je prehitro minil. Koronavirus je »zavzel vse položaje«, tako smo bili vsi prikrajšani za veselje, ki ga prinaša sv. Miklavž, kasneje pa praznovanje božica in novega leta. Clani KD Lipa so imeli v programu lutkovno predstavo, a so jo morali nadomestiti z dejavnostjo, ki jo lahko vsaka družina pocne doma. Pripravili so Miklavževo darilo v obliki ustvarjalne delavnice. Le-ta je potekala nekoliko drugace, in sicer v varnem zavetju družine in njihovih domov. Prijavilo se je 14 ustvarjalcev, ki so izdelovali izvirne vošcilnice. V društvu so poskrbeli za ustvarjalni material, ki so udeleženci delavnice prevzeli v Pivki, nato pa po razlicnih krajih od Zagorja, Pivke do Gradca odnesli domov in izdelali unikatne vošcilnice. Predsednica KD Lipa, I. Margon Ustvarjanje v domacem okolju Foto: Bor Šajn JASLICE V PETELINJAH Ob vaški cerkvi v Petelinjah so letos pripravili prav posebne jaslice in božicno smrekico. Sodelavci v odboru za cerkev in mežnar so vlili figurice iz mavca, pripravili oder ter konstrukcijo za jaslice. Pri postavitvi konstrukcije in jaslic so pomagali vašcani. Jaslice so postavili tudi v notranjosti cerkve, ki pa letos niso imele veliko obcudovalcev, ker je cerkev zaprta zaradi ukrepov proti širjenju Covid 19. Figurice iz mavca so razdelili otrokom, ki so jih nato pobarvali doma in jih prinesli na dan postavitve jaslic. Ob predaji figuric so vsi otroci prejeli darilo decembrskih dobrih mož, ki ga je priskrbela Vaška skupnost Petelinje v obliki darilnega bona in cokolade. Nad lepo božicno dekoracijo smo navdušeni vsi vašcani. Sprejem figuric in postavitev je žal minila po koronskih pravilih. Vsi pa upamo, da bo postavitev jaslic postala vaška tradicija in se bomo lahko naslednje leto ob postavitvi tudi družili. Suzana Vodopivec Zapeli kar v svoji dnevni sobi BOŽICNICA JURETA POCKAJA IN DRUŽINE AVSEC Jure Pockaj, ki velja za enega izmed najperspektivnejših slovenskih opernih baritonistov, nas je v praznicnem decembru, kljub temu, da letos nismo odšli na koncerte in razlicne praznicne dogodke, prevzel s posebno prijetnim glasbenim projektom, ki ga je poimenoval Božicnica. Skrbno nacrtovana oddaja, ki smo jo lahko spremljali na Radiu 94 in preko video kanala YouTube, nam je popestrila decembrske nedelje z izbranimi pesmimi, ki jih je zapel Jure, v sodelovanju z gosti. V eni izmed oddaj sta moci znova združila tudi Jure Pockaj in Simon Avsec, tokrat kar s svojo celotno družino, z ženo in sinovoma. V udobju svojih dnevnih sob so skupaj zapeli in pricarali res prijetno vzdušje in spomine na skupne nastope, ki so nas pred epidemijo navduševali. Vsekakor pohvala Juretu, ki je na izviren nacin ponesel svojo glasbo v naše domove, saj si je oddaje na spletu ogledalo krepko cez 10.000 ljudi. DKH 44 Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti … LUC MIRU LETOS POZVALA K BLIŽINI Postojnski skavti so tudi letos delili plamen Luci miru iz Betlehema po postojnski in pivški obcini. Predstavnica skavtov jo pomenljiv plamen predala županu Obcine Pivka. Pred obcinsko stavbo je prebrala božicno poslanico, ki letos poudarja, da je naš svet povsem isti kot vceraj, ta cas je le pokazal, kakšen je v resnici. Dalec smo si, že dolgo, in si od strahu ne upamo priti bližje. Luc je letos, glede na razmere, še bolj pomembna – je namrec tista, ki ogreje, ki pomiri, nas osvetli ter približa. »Naredite tudi vi korak bližje ljudem, nikogar ne pustite samega, poišcite nacin, da jim pokažete bližino. Ljubezen je iznajdljiva in bo našla pot.« DKH Vokalna skupina Iskrice NAJ BO LETOŠNJE LETO ISKRIVO… Iskrice smo leto 2020 zacele zelo zagnano - v prejšnjem letu smo imele najvec nastopov, odkar pojemo skupaj - in to smo si želele še preseci. Januarja smo zapele na dekanijski božicnici v Slavini, medse pa smo sprejele tudi tri nove pevke, ki se zdaj že odlicno iskrijo z nami. Konec aprila smo nacrtovale koncert v avli OŠ Pivka in se nanj tudi že dodobra pripravile z intenzivnimi vajami in prenovljenim repertoarjem. A vsi dobro vemo, kako je šlo potem naprej. Koncert smo odpovedale, prestavljena pa je bila tudi vecina porok, na katerih naj bi zaiskrile dan najlepših sanj mladoporocencem. Zato smo se še posebej razveselile tiste edine vsemu lahko zapele v živo, skupaj - in vam vošcile tako, kot najbolje znamo - s poroke, ki je obstala. Iskrice in pesmijo. Vendar je zdravje nas vseh vrednota, ki ji moramo dati prioriteto. Zato naši fantje iz Iskrivega benda smo Iskrice naše vošcilo za vas raje prelile na strani Pivškega lista. smo združili prijetno s koristnim in preživeli nepozaben poletni dan na Ob zacetku leta 2021 vam iz naših src pošiljamo eno iskrico. Tako, ki se bo štajerskem koncu. zaiskrila takrat, ko boste to najbolj potrebovali. Razplamti naj se v žarek topline, veselja in upanja ter vsega, kar nam bo v prihajajocem letu najbolj Sledili so jesenski meseci in pevske primanjkovalo. Srecno 2021! vaje smo ''preselile'' na aplikacijo Vaše Iskrice Zoom. Izbrale smo zimzelene božicne skladbe in se jih po Ce vas zanima vec o našem delu, nastopih in zabavnih najboljših moceh skušale nauciti dogodivšcinah, nas všeckajte in nam sledite na profilih družbenih preko spletne kamere. Takšne vaje omrežij. so bile same po sebi nova izkušnja in spoznavanje z drugacnim FB: Vokalna skupina Iskrice nacinom dela. Potihem pa smo Instagram: vs_iskrice upale, da jih bomo decembra kljub Foto: Obcina Pivka 45Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti … PRAZNICNI DECEMBER V NADANJEM SELU Ker so bile v letošnjem praznicnem casu razmere takšne, da nam niso dopušcale druženja, so v sredini meseca decembra starši s svojimi otroki namesto skupne delavnice na vasi novoletne okraske ustvarjali kar na svojih domovih. Nastalo je veliko razlicnih, lepih in unikatnih okraskov, primernih za zunanjo okrasitev. Z okraski so družine posamezno okrasile dva praznicna bora. Enega smo postavili pri otroškem igrišcu, drugega pa na travnati površini na »Pilu«. Na tem so carobno zasvetile tudi lucke, za kar se za pomoc zahvaljujemo obcini Pivka. Prav gotovo pa smo letos vašcani pogrešali tradicionalni obisk kolednikov v živo s stiskom roke in vošcilom. Zaradi nastalih razmer je zato kolednica do tistih, ki so jo lahko sprejeli, potovala v elektronski obliki kot spomin na pretekla koledovanja. Tako smo lahko v tem »korona« casu vsaj malo zacutili utrip praznikov, ki je bil vsekakor drugacen kot druga leta in prav gotovo si vsi želimo, da bi si prihodnje leto v praznicnem casu lahko zopet stisnili dlan. Ksenija Belcer Žnidaršic VOKALNA SKUPINA ELUM, NAGRAJENKA LETOŠNJIH SOZVOCENJ Na letošnja Sozvocenja, 9. regijske tematske koncerte Vokalna skupina Elum je kot skupina z najboljše srednješolskih in odraslih pevskih skupin, je bilo sprejetih prijavljenim sporedom v regiji prejela tudi nagrado za 20 zborov in vokalnih skupin iz vse Slovenije, ampak nakup strokovne literature. nacrtovanih koncertov v novembru v živo, zaradi razmer ni bilo. Ker so udeleženci v priprave, vsebino in organizacijo vložili veliko truda, je bil izbor letošnjih nagrajencev nekoliko prilagojen. Nagrado za najboljši spored Sozvocenj v Primorski regiji so prejeli Karolina Repar, Blaž Podobnik in Tjaša Blaško, clani Vokalne skupine Elum, za projekt Nace ima dolge tace. Vokalno skupino sestavlja kar nekaj pivških pevk in vedno znova radi slišimo nasmejana, predvsem pa glasbeno nadarjena dekleta. Cetudi ne v živo, smo se jih razveselili tudi ob premiernem poslušanju nagrajenega projekta, in sicer 30. decembra kar na daljavo, ko je Vokalna skupina Elum predvajala svojo premiero na YouTube kanalu. Triclanska strokovna komisija je pregledala vse sprejete projekte zborov in njihove obrazložitve ter na podlagi tematske zaokroženosti, tehtnosti in zanimive sestave sporedov imenovala nominirance za denarne nagrade. Med temi je izbrala najboljše projekte in obrazložitve v posameznih regijah ter nagradila njihove avtorje in zasedbe. NACE IMA DOLGE TACE Uglasbitev 7 izštevank z naslovom Nace ima dolge tace je projekt, s katerim želijo dekleta Vokalne skupine Elum negovati in oplemenititi ljudsko izrocilo otroških pesmi. »Izrocilo vipavskih dvorišc« je v knjigi Nace ima dolge tace dokumentiral pesnik in zbiratelj Franc Cernigoj in z njo navdihnil tudi pevke iz Eluma, da dodajo še svoj glasbeni kamencek v mozaik ohranjanja oziroma oživljanja otroškega ljudskega izrocila. Pevke želijo s projektom ozavešcati o pomenu ohranjanja obicajev, saj pesmice in izštevanke spomnijo na marsikatero staro igro, ki se v posodobljeni, zabavni in inovativni razlicici lahko prenaša na nove generacije. Izštevanke, besedne igre, zmerjanke in preproste rimanke so zaznamovale otroštvo mnogih generacij. Tudi v casu, ko sprošceno igro otrok na dvorišcih in igrišcih izpodriva vabljiva sodobna tehnologija, se moramo potruditi, da živijo naprej. Škoda bi bilo, da otroška ljudska glasba ob poplavi komercialnih melodij iz modernih risank in pravljic potone v pozabo. DKH 46 Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti … SPOMINSKA PLOŠCA DRUŽINE VADNJAL Ko gremo mimo raznih spominskih obeležij širom po Sloveniji ali naši obcini Pivka, se malokdaj vprašamo, kdo so bili ljudje, katerih imena so izpisana – izklesana na kamnitih pomnikih. Približati vam želim eno takšnih družin – družino VADNJAL, katere spominska plošca je izobešena na hiši Vadnjal, po domace Sajevcevi v Slovenski vasi. V tem letu smo jo clani ZB Pivka obnovili in ponovno postavili na svoje mesto. Družina Vadnjal, zavedna slovenska družina, je aktivno sodelovala v borbi proti okupatorju in za svobodo placala visok davek. Ubiti oziroma umorjeni so bili kar trije clani družine. To tragedijo sta preživela Katarina Vadnjal – žena, mati in sin Alojzij Vadnjal /1930-1980/. Kot mladenic je v okolici zbiral orožje in ga predajal partizanom. Vojno je preživel in bil pozneje odlicen jamar in raziskovalec. Spominska plošca je posvecena trem clanom družine Vadnjal – ocetu in dvema sinovoma. • STANISLAV VADNJAL /1925 – 1945/ -kot partizan vkljucen v 3. prekomorsko brigado in padel pri Bihacu. • FRANC VADNJAL /1927- 1945/ -vodic za prehode cez proge, kurir, obvešcevalec do konca vojne. Po vojni mobiliziran v NOV in poslan v Horjul. 6. avgusta 1945 so ga ubili domobranci, ki so se še skrivali v okolici. • FRANC VADNJAL / 1898 – 1944/ - spomladi 1943 so ga italijanski fašisti aretirali in deportirali v taborišce Gusen Mathausen, kjer je umrl. Združenje borcev NOB Postojna in obcinski odbor ZB Pivka – zlasti njen clan Matjaž Vilhar – si prizadevajo, da se na pokopališcu Slavina uredi skupen grob z nagrobnikom in napisi vseh clanov družine. Plošco na Sajevcevi hiši je postavila obcinska organizacija ZB Pivka 1985. leta, obnovitvena dela pa sta opravila clana naše organizacije ob soglasju novih lastnikov hiše družine Vadnjal. Ohranjajmo jih v spominu kot pogumne može in mladenice, ki so za svobodo darovali svoja življenja! Predsednica obcinskega odbora ZB Pivka Božica Pecko 17. januarja 1944 je nemški okupator iz Cepna odpeljal sedem moških . Vsi so bili zavedni Primorci – Slovenci, aktivisti OF, delovni kmetje, možje in ocetje in se, razen enega, niso nikoli vec vrnili v rodni kraj. Koncali so v nemškem koncentracijskem taborišcu Dachau. Na obrobju vasi, v hiši družine Željan – Koritnikovi hiši, se je zbirala hrana za partizanske enote in kurirje. V noci na ta nesrecni dan so v hišo prišli trije lacni in prezebli partizani, ki so ob odhodu padli v nemško zasedo. Dva partizana sta pobegnila, enega pa so ustrelili. Iz hiše je uspelo zbežati tudi gospodinji s sinovoma in še dvema vašcankama. Nemški vojaki so na to cel dan divjali po vasi, vdirali v hiše, ustrahovali ljudi in aretirali sedem moških: brata Viktorja in Jožefa Požarja, Franca Penka, Antona Požarja, Andreja Purkeljca, Jerneja Penka in Franca Repica. CEPNO – SPOMIN NA JANUARSKI DAN LETA 1944 Edini spomin iz zgodnjega otroštva Milene Požar, takrat stare tri leta in pol, je ravno spomin na dan, ko so za vedno odpeljali njenega oceta Antona: »Takrat smo imeli še ognjišce. Živo se spominjam, da sem sedela ocetu na kolenih na tistem ognjišcu, ko so prišli Nemci.« Dora Penko, por. Hrvatic, je bila ob tem dogodku še premajhna, da bi se cesarkoli spominjala. Spomini na ta dan izhajajo iz pripovedovanja njene mame. Doro je dogodek globoko zaznamoval, saj je njen oce Jernej v Dachauu umrl 19. 2. 1945, na njen tretji rojstni dan. Milan Željan (roj. 1926), ki je vodil partizanske enote na dogovorjene lokacije po širši okolici, pa se tega dne prav dobro spominja. Iz strahu, da je bil izdan – kot šestnajstletni fant je namrec že okusil grenkobo nemškega zapora – sta ga sestra in mati skrili k ocetu, ki je bil na smrtni postelji. Oba sta dobro pokrili, le ocetu je glava molela izpod odeje. Vojakom sta pojasnili, da ima bolnik tifus, kar jih je odvrnilo od tega, da bi se predolgo zadržali v njihovem domu. Milan si je iz skrivališca upal priti šele, ko so nemški vojaki vas že zapustili. Koritnikovo hišo so vojaki najprej popolnoma izropali, nato pa še zažgali. Na zbirališce sredi vasi, kamor so pripeljali aretirane moške in voz naložen z nakradenim blagom, je iz radovednosti prišla tudi Agata Buti (roj. 1930). Ko so vse zbrali, so se vojaki postrojili in kolona je v tišini krenila v Hrastje pri Pivki. In kot je v vnemi pripovedovanja vzkliknila ocividka: »Zbogom, jih ni bilo nikdar vec nazaj, kot samo eden!« Kot je znano iz nemških virov, je bila sedmerica 20. januarja 1944 izrocena SS policiji v Trstu. S transportom iz 47Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti … (NE)UDOBJE V HIŠI KULTURE V preteklih mesecih se je zaradi protikoronskih ukrepov in omejevanja stikov med ljudmi vsakdanje življenje – in z njim umetnost – preselilo na splet. Tudi razstava slikarja Tilna Žbone, ki je bila v Hiši kulture postavljena ves december in januar, je bila precej casa zaprta za obiskovalce, ogledati pa si jo je bilo mogoce v spletni obliki. Februarja bo svoje delo predstavil slikar Luka Širok. Otvoritve razstave žal ne bo mogoce pripraviti, vendar pa bo ogled v živo, kot kaže trenutna situacija, le mogoc. Luka Širok (1982) je leta 2007 diplomiral iz slikarstva na akademiji v Benetkah, trenutno pa živi in dela v Goriških Brdih. Pri ustvarjanju svojih del se poslužuje razlicnih medijev, kot so slikarstvo, risba, kolaž, printi, fotografije in instalacije ali kombinacije naštetega, v njih pa skuša ujeti podobe vsakdanjosti med krhkostjo trenutka in brezcasnostjo. Svoje delo redno predstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini, najveckrat v Italiji, pa tudi na Hrvaškem, v Nemciji, Avstriji in drugod. Na tokratni razstavi, kjer predstavlja slike velikih formatov in skulpture, se umetnik osredotoca na pojem (ne)udobja. Kot sam pravi, je udobje »dnevna rutina, ki neprestano poudarja, kako „lepo“ in kako „enostavno“ je živeti v krogu stabilne definicije casa in prostora.« To je, kot bi živeli znotraj majhne škatlice, ki jo drži skupaj vse, kar poznamo. Ko pa se nekega dne odpre pokrov v resnicnost in se zavemo vseh možnosti, ki so nam na voljo, nastopi (ne) udobje. Zacnemo se spraševati, kaj vse bi lahko naredili s svojim življenjem in takrat nenadoma opazimo, da se pocutimo nelagodno – pojavi se panika, strah, dvom in negotovost... Ceprav to ni bil umetnikov namen, se kar same od sebe ponujajo vzporednice med razstavo in situacijo, v kateri se nahajamo zadnje mesece – ko naše vsakdanje življenje usmerjajo pojavi, na katere nimamo nobenega vpliva. Lahko bi rekli, da je resnicnost z vso mocjo vdrla v naše škatlice in jih postavila na glavo. Zaenkrat še ni mogoce reci, kakšna bo pokoronska vsakdanjost, dokler pa se ne izoblikuje, nam ne preostane drugega kot cakanje v (ne) udobju lastnega doma. hisakulturepivka.com fb.com/galerijahisakulturepivka instagr.am/hisakulturepivka/ Mojca Grmek (NE)UDOBJE V HIŠI KULTURE V preteklih mesecih se je zaradi protikoronskih ukrepov in omejevanja stikov med ljudmi vsakdanje življenje – in z njim umetnost – preselilo na splet. Tudi razstava slikarja Tilna Žbone, ki je bila v Hiši kulture postavljena ves december in januar, je bila precej casa zaprta za obiskovalce, ogledati pa si jo je bilo mogoce v spletni obliki. Februarja bo svoje delo predstavil slikar Luka Širok. Otvoritve razstave žal ne bo mogoce pripraviti, vendar pa bo ogled v živo, kot kaže trenutna situacija, le mogoc. Luka Širok (1982) je leta 2007 diplomiral iz slikarstva na akademiji v Benetkah, trenutno pa živi in dela v Goriških Brdih. Pri ustvarjanju svojih del se poslužuje razlicnih medijev, kot so slikarstvo, risba, kolaž, printi, fotografije in instalacije ali kombinacije naštetega, v njih pa skuša ujeti podobe vsakdanjosti med krhkostjo trenutka in brezcasnostjo. Svoje delo redno predstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini, najveckrat v Italiji, pa tudi na Hrvaškem, v Nemciji, Avstriji in drugod. Na tokratni razstavi, kjer predstavlja slike velikih formatov in skulpture, se umetnik osredotoca na pojem (ne)udobja. Kot sam pravi, je udobje »dnevna rutina, ki neprestano poudarja, kako „lepo“ in kako „enostavno“ je živeti v krogu stabilne definicije casa in prostora.« To je, kot bi živeli znotraj majhne škatlice, ki jo drži skupaj vse, kar poznamo. Ko pa se nekega dne odpre pokrov v resnicnost in se zavemo vseh možnosti, ki so nam na voljo, nastopi (ne) udobje. Zacnemo se spraševati, kaj vse bi lahko naredili s svojim življenjem in takrat nenadoma opazimo, da se pocutimo nelagodno – pojavi se panika, strah, dvom in negotovost... Ceprav to ni bil umetnikov namen, se kar same od sebe ponujajo vzporednice med razstavo in situacijo, v kateri se nahajamo zadnje mesece – ko naše vsakdanje življenje usmerjajo pojavi, na katere nimamo nobenega vpliva. Lahko bi rekli, da je resnicnost z vso mocjo vdrla v naše škatlice in jih postavila na glavo. Zaenkrat še ni mogoce reci, kakšna bo pokoronska vsakdanjost, dokler pa se ne izoblikuje, nam ne preostane drugega kot cakanje v (ne) udobju lastnega doma. hisakulturepivka.com fb.com/galerijahisakulturepivka instagr.am/hisakulturepivka/ Mojca Grmek tržaškega zapora Coroneo so v Dachau prispeli 30. januarja 1944. Nosili so številke od 62780 do 62786 in bili nastanjeni v baraki št. 23. Možje so v surovih taborišcnih razmerah zdržali eno leto. Zadnji je odšel aprila 1945. Domov se je vrnil le eden, ki je bil po poklicu krojac in je v taborišcu šival zaporniške uniforme. O svojem trpljenju, na njem so izvajali kemijske poizkuse, ni nikoli govoril. Morda tudi zavoljo tega, ker ni želel, da bi vdove vedele za grozote, ki so jih v taborišcu doživljali njihovi možje. Doro pa najbolj greni dejstvo, da je oce v Dachauu zdržal trinajst dolgih mesecev: »Po moji kmecki pameti bi rekla, da bi bilo bolje, ce bi ga ubili na domacem dvorišcu. Tako bi vsaj vedeli, kje je. Tako je pa trinajst mesecev trpel, bil lacen, žejen, umazan in bolan. Tam je trpel in je vseeno umrl. Ni prišel, ni se vrnil.« SB Ustni viri: Agata Buti, Milan Željan, Milena Požar, Dora Hrvatic (intervjuji opravljeni decembra 2017) Pisna vira: Kraigher, Živa. (2002). Ljudje in kraji na Pivškem med NOB (1941 – 1945); Požar, Marija. Nepozabni strahotni dan 17. 1. 1944. Lastnorocno zapisano pricevanje, ni datirano. Iz osebnega arhiva Milene Požar. 48 Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti … KLUBSKI TURNIR V TAROKU SE JE PREDCASNO KONCAL Glede na izredne razmere, ko so bila odpovedana vsa državna tekmovanja, je ŠD Epic, ki letos slavi 20 let obstoja, predcasno koncal 15. klubski turnir v taroku. Igralo se je od 13 do 23 kol. Tekom leta je igralo 20 igralcev iz sedmih krajev, in sicer Postojne, Pivke, Cerknice, Podnanosa, Rakeka, Studenega, Nove Gorice in Orehovice. Vrstni red je naslednji … prvi je Bojan Humar, druga Simona Bajc, tretji je Henrik Semenic. Gre za ekipo, ki je nastopala tudi na ekipnih tekmovanjih. Sledijo Slavko Milavec, Matej Kraševec, Srecko Likar, Ivan Klancar, Miloš Pohole itd. Najboljši trije bodo prejeli denarne in prakticne nagrade, Za tarok je bilo v teh 20 letih na Postojnskem in Pivškem, pa tudi na Cerkniškem in Vipavskem izredno zanimanje, saj se je zvrstilo kar 76 igralcev in igralk, med temi je žal že 16 pokojnih, ki se jih radi spomnijo na memorialnih turnirjih. Vodstvo kluba je tudi organiziralo kar 18 državnih tekmovanj, tako ekipnih kot posameznih. Dosegli smo tudi lepe uspehe, saj so bili naši igralci ekipni državni prvaki, pa tudi posamezno so velikokrat slavili. Športno društvo »EPIC« Postojna Precej unicena in le delno ohranjena dokumentacija, vpis ucencev v šolo v Št. Petru na Krasu v šolskih letih 1870/71 do 1884/1885, mi je prišla v roke povsem po nakljucju. Rešil sem jo dobesedno iz kontejnerja casopisnega papirja, revij, pisem, reklam in podobne krame, ki je nadaljevala pot v razrez in predelavo. Takoj sem videl, da gre za pomemben dokument naše krajevne zgodovine in verjemite mi, da mi je zaigralo pri srcu. Žal je dokument nepopoln, saj manjkajo platnice, pa najbrž še kakšen list na zacetku in koncu. Vseeno pa je gradivo vredno pozornosti, saj kaže socialne razmere in poklicno oz. stanovsko strukturo prebivalstva naših krajev. Dokument sodi že v izvajanje šolske reforme, ki jo je z novim osnovnošolskim zakonom leta 1869 vpeljal cesar Franc Jožef I. in uzakonil obvezno šolanje z dopolnjenim šestim letom starosti. Šola je bila na ravni obce ljudske šole (osnovna šola) v pristojnosti obcine, tako tudi v takratnem Št. Petru na Krasu. V zapisih vpisov otrok v šolo, prvi so generacija rojena leta 1864 in 1865, zasledimo veliko zanimivih podatkov. Iz vpisov sklepamo, da je bila obcina Št. Peter, ki je kot šolski okraj pokrivala, kot piše, vasi: Št. Peter, Hrastje, Radohovo vas, Petelinje in Gradec. V rubriki vasi sta navedena še Station (štacjon-kolodvor) in Cuvajnice, (oznacene z zaporednimi št. 412, 413, 417 …). Pri vpisu otroka so navedli tudi ime in stan staršev. Iz tega izvemo zanimivo strukturo poklicev. V veliki vecini so bili starši kmetje, vpisovali so oceta, le izjemoma mater. Vpisi kmeckega stanu pa so gostac (dninar), kajžar, kmet, kmet ˝, kmet 1/3, kmet Ľ, kmet 5/8, pa tudi pastir in ciganka nista manjkala. Glede velikosti kmetij sem našel o tem zapis v zgodovini Obcine Šmartno pri Litiji, kjer piše, da so imeli celi kmetje 9-12 oralov zemlje, tricetrtinski kmetje 7-8 oralov, polovicni kmetje 4-6 oralov, cetrtinski kmetje 2-4 orale in kajžarji od pol do enega orala orne zemlje. Mera za obdelovalno zemljišce je bil oral, ki je dobrega pol hektarja, natancneje 57,55 ha. Med poklici, povezanimi z železnico, ki je v Št. Peter prisopihala 27. julija 1857, je nekaj železniških cuvajev, železniških uradnikov, železniških nadzornikov, delavcev na železnici (najbrž progovnih), portir, asistent na železnici (Eisenbahnasistent) pa tudi strojevodja. Iz Ljubljane je prišel železniški uradnik Benedek Anton, za njim pa še Janez Haslinger, Rajmund Hayne, Jože Gajslinger in Gabrijel Dragelj. Kot prvi delavec je bil vpisan Jakob Bergoc iz Št. Petra, ki je vpisal svojo sedemletno hcer Marijo Bergoc v šolo v letu 1879. V šolskem okraju je bilo tudi nekaj kovacev, hišnikov, krojacev, pekov, cevljarjev, pa tudi cestar, sedlar, šivilja in dacar (državni davcni uradnik) so bili v Št. Petru. Celo kramar iz Rezije Lenardi Anton je tu vpisal svoji hcerki v šolo. Za krajevno zgodovino je ohranjenih nekaj zanimivih zapisov. Trgovec Špilar Janez je svojega sina Janeza vpisal v šolo v letu 1873. Geržina Jožef, sin posestnika in trgovca Geržina Franca, je šolo zacel obiskovati 17. 9. 1880. Tudi gostilnicar Janez Korošec je tu vpisal svojega otroka v šolo /v izseku/. Najdem tudi prvi vpis nezakonskega otroka, in sicer deklico Ano, roj. 26. 6. 1872, z opombo: umrla, datum smrti ni naveden. Prej so zapisali pri nezakonskem otroku pri stanu staršev bodisi »mati neomožena« ali pa le ime matere. Veckrat je pod opombami obrazložen odlog vpisa otroka v šolo z zaznamki: je preslaboten, silno šibak, boleha, premajhen, malo gluh ... Skoraj na vsaki strani vpisov je pod opombo tudi žalostno sporocilo, da je otrok umrl, ni pa nikjer vpisan vzrok smrti. Vpisna knjiga takratne obce ljudske šole v Št. Petru, tiskal jo je tiskar R. Milie v Ljubljani, nam razkriva veliko zanimivega. Marsikdo bi v njej našel zapis svojih prednikov. Izsek iz vpisov otrok s »štacjona in cuvajnic«, ki so stopili v šolo 1. 10. 1882, med njimi Ivanka, hci gostilnicarja Korošec Janeza. IZ KUFRA STRICA ANTONA Vpis ucencev v šolo v Št. Petru od 4. novembra 1870 do 16. septembra 1884 Ernest Margon 49Športni koticek Turisticno društvo Pivka je preostanek sredstev, ki bi jih sicer v normalnih razmerah s podporo Obcine Pivka namenili izvedbi svojega programa, namenilo lokalnima organizacijama Karitas in Rdecemu križu. Da bi bili prazniki lepi prav za vse, je Turisticno društvo Pivka, tudi z dodatno donacijo kmetije Bišcak iz Buj, darovalo nekaj priboljškov (jabolka, piškote, marmelado, kavo in caj), ki so nedvomno ogreli srca. Predvsem pa sta pomembna dober namen in pozornost, ki ju v takih razmerah namenjamo drug drugemu. ZGLEDNA TOCKA PIVKE DKH VESELJE NA SNEGU V teh posebnih in tudi težkih casih nas lahko razveseli že vsaka malenkost. Tako nas je prve dni decembra razveselil sneg. Otroci so bili presrecni, ker so se lahko sankali in delali razne norcije, starši pa, ker so se otroci zabavali. Seveda smo se tudi starši spustili s sankami, da vidimo, ce še znamo in se tako tudi mi malo sprostili. Sneg sicer ni dolgo zdržal, ampak tiste tri dni smo izkoristili maksimalno. Sankali smo se, se kepali, delali angelcke, snežake. Naredili smo si tudi piknik na snegu s toplim cajem, da nam je pogrel roke in trebušcke. Imeli smo se super in vsi komaj cakamo, da nam teta zima spet kaj snega nasuje. Nataša Bišcak Foto: TD Pivka Foto: arhiv KK Pivka KEGLJACICA KK PIVKA IRIS ZORAN – KADETINJA LETA 2020 Na podlagi športnih rezultatov je predsedstvo Kegljaške zveze Slovenije tokrat v razmerah pandemije korespondencno proglasilo najboljše kegljace in kegljacice za leto 2020. Že nekaj let so med najboljšimi tudi kegljacice in kegljaci Kegljaškega kluba Pivka. Tako je proglašena za kadetinjo leta 2020 Iris Zoran, ki od julija lani brani barve Kegljaškega kluba Pivka. V Pivko je prišla na pobudo reprezentancnega trenerja in trenerja ženske ekipe KK Pivka Iztoka Kovaca. Nadarjena in uspešna kegljacica ima za seboj že lepo število odmevnih rezultatov. Še kot clanica Kegljaškega društva Krka Novo mesto je na svetovnem prvenstvu v Nemciji v kategoriji do štirinajst let osvojila dve zlati in eno srebrno medaljo, na svetovnem prvenstvu U-18 v kegljanju v Ceških Rokycanih pa z reprezentanco Slovenije bronasto medaljo. Kot clanica pivškega kluba je lani na državnih prvenstvih sama ali s soigralkami v razlicnih kategorijah dosegla vrsto odlicnih uvrstitev (3. mesto mladinke ekipno, 1. mesto tandem ženske U-23, 3. mesto kadetinje kombinacija, 2. mesto sprint U-23, 1. mesto tandem mix U-18, 2. mesto tandem mladinke in 3. mesto kadetinje kombinacija posamezno). Cestitke za rezultate in naslov kadetinje leta 2020. Kadetinja leta 2020 Iris Zoran (levo) s soigralkama Leo Pašic in Natašo Radic (desno) Ernest Margon 50 Športni koticek SKRB ZA TELESNO AKTIVNOST V CASU COVIDA-19 Ljudje se pogosto sprašujemo, kaj še lahko storimo, da bomo cim bolj zdravi, se izognili bolezni in imeli cim bolj kvalitetno življenje. V casu, ko med nami vlada epidemija, pa je skrb za zdrav življenjski slog še bolj pomembna, saj krepi naš imunski sistem. Zdrav življenjski slog zajema zdravo prehrano, veliko gibanja, skrb za primerno telesno težo, soocanje s stresnimi situacijami, izogibanje kajenju in pitju alkohola ter skrb za primerno higieno telesa. Za krepitev in vzdrževanje mocnega imunskega sistema je zelo pomembno vzdrževanje splošne telesne kondicije. Po priporocilih Svetovne zdravstvene organizacije je za ohranjanje zdravja odrasle osebe potrebnih vsaj 150300 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti na teden ali 75-150 minut visoko intenzivne vadbe na teden. To pomeni, da bi odrasla oseba morala biti zmerno telesno aktivna 5 dni na teden po vsaj 30-60 minut. Priporoca se, da se vsaj 2x na teden izvaja vaje za krepitev vecjih mišicnih skupin, starejši naj dodajo tudi vaje za ravnotežje in koordinacijo. Zaradi trenutnih ukrepov so sicer zaprte vse vodene aktivnosti skupinskih vadb in fitnes centri, ki jih po navadi obiskuje veliko število ljudi. Pa vendar imamo tudi v domacem okolju veliko možnosti za gibanje. Lepe dneve lahko izkoristite za sprehod v naravi, tiste bolj deževne pa za vadbo doma. Pomagate si lahko tudi s spletnimi platformami, kot je npr. YouTube, kjer je dostopnih veliko razlicnih vadb. Vadbo lahko izvajate skupaj s clani vašega gospodinjstva in se zraven tudi zabavate, tekmujete lahko v teku, preskakovanju kolebnice, sklecah, skokih … Med in po vadbi pa seveda ne smete pozabiti na primerno hidracijo telesa. V kolikor pred epidemijo niste bili telesno aktivni, je pomembno, da zacnete aktivnost uvajati postopoma oziroma izvajate aktivnost, ki je primerna stopnji vaše telesne pripravljenosti. Ce imate prisotne kronicne bolezni, je najbolje, da se glede aktivnosti posvetujete tudi z osebnim zdravnikom oziroma drugim strokovnjakom. V primeru, da ste zboleli za COVID-19 ali drugo boleznijo, se svetuje, da z vadbo prekinete, dokler ne ozdravite. KAKO SI SESTAVITI PRIMERNO VADBO? Vadba je sestavljena iz ogrevanja, glavnega dela in ohlajanja. Ogrevanje je namenjeno pospešitvi srcnega utripa, povecanju prožnosti mišic, pripravi sklepov na obremenitev, zmanjšanju možnosti poškodb. Traja vsaj 10 minut. Glavni del lahko vkljucuje aerobno dejavnost (hitra hoja, kolesarjenje, tek, plavanje ipd.), vaje za krepitev mišic in/ ali vaje za izboljšanje ravnotežja in koordinacije. Izberite vadbo, ki je po intenzivnosti in trajanju primerna vaši trenutni telesni pripravljenosti. Glavni del vadbe traja vsaj 20 minut. Ohlajanje ima namen umiritve srcnega utripa in ritma dihanja, zmanjša mišicno napetost po vadbi, prepreci možnost za nastanek bolecin v mišicah. Med ohlajanjem izvajajte vaje za raztezanje vecjih mišicnih skupin. Pomembno je, da razteg izvajate nežno in ne do praga bolecine. Ohlajanje traja vsaj 10 minut. S pomocjo pametne fitnes zapestnice, pametne ure in nekaterih aplikacij na telefonu lahko dnevno sledite svoji telesni aktivnosti in številu korakov, ki jih opravite preko dneva. Svetuje se, da naredite vsaj 10.000 korakov na dan. In ne pozabite … vsak korak šteje! Špela Rus, dipl. fiziot. iz Centra za krepitev zdravja ZD Postojna 51Športni koticek KOŠANSKE NOGOMETAŠICE MED NAJBOLJŠIMI V najkvalitetnejši ženski slovenski ligi dvoranskega nogometa, v 1. ženski futsal ligi sezona 2020/21 nastopajo štiri ekipe (v lanski sezoni jih je bilo pet). Med njimi je že drugo leto zapored ekipa ŠD Košana, ki jo z veliko zagnanosti vodita trener Damjan Ljubic in njegov pomocnik Matej Zadnik. Tekoca sezona se je pricela 10. oktobra, prvi oziroma jesenski del pa se je s 6. krogom zakljucil 13. decembra. Po krajšem novoletnem premoru se je prvenstvo nadaljevalo 10. januarja in se bo z 12. krogom rednega dela zakljucilo 21. februarja. Poleg ŠD Košane v ligi nastopajo še KMN Slovenske gorice (Volicina) KMN Sevnica in ŽNK Celje, ki pa imajo veliko vec izkušenj in tekmovalnega staža. V dosedanjih šestih krogih so Košanke zmagale v gosteh pri Slovenskih goricah (2 : 1), doma remizirale proti Sevnici (2 : 2) ter štirikrat izgubile, dvakrat visoko, dvakrat pa z najtesnejšim izidom (2 : 3, 4 : 5). Po prvem delu na lestvici zanesljivo vodijo Celjanke, ki imajo vseh 18 tock, Slovenske gorice imajo 9, Sevnicanke in Košanke pa po štiri tocke. V dosedanjem delu se je med strelke vpisalo kar sedem igralk, po dvakrat Kaltrina Kajtazi, Doris Turkanovic, Anja Žvokelj in Tina Paliska, enkrat pa kapetanka Nika Samsa, Larisa Djak in Barbara Kunej. Domace tekme ŠD Košana ob nedeljah igra v športni dvorani Skala v Pivki, kjer tudi trenirajo, vcasih kar trikrat na teden. Dosedanje tekme so potekale brez gledalcev in ob strogih zdravstvenih ukrepih, kjer morajo natancno voditi prav posebno preventivno evidenco. Drugi del bo ŠD Košana, ki ima v kadru 14 igralk, pricela bolj optimisticno, saj imajo v ekipi sedaj dve novi izkušeni igralki. S treningi so že pricele takoj po praznikih oziroma 4. januarja s ciljem, da se najboljši ekipi v ligi Celju, na domacem parketu cim bolj postavijo po robu. Damjan Ljubic, trener ŠD Košane: »V drugi del prvenstva startamo veliko bolj ambiciozno, saj sta nam v zadnjem casu pristopili igralki z veliko izkušnjami. Naš cilj nam je sedaj kar prva polovica lestvice, kar ni nedosegljivo. Pri vadbi nam sedaj pomaga še izkušeni igralec futsala Miha Osojnik, nekdaj profesionalni igralec futsala v Litiji in tudi reprezentant Slovenije. Trenutno smo edina športna ekipa v tem delu Slovenije, ki kljub pandemiji redno trenira in igra prvenstvene tekme. Vsi v klubu si želimo, da se zdravstvene razmere cim prej izboljšajo in da tribuno v prelepi dvorani spet napolnijo gledalci.« Brane Fatur LESARIADA PRED VEC KOT 45-imi LETI Fotografija je bila posneta pred vec kot 45 leti na Kodeljevem v Ljubljani. Na njej je tovarniška ekipa malega nogometa Javorja Pivka, ki je leta 1974 nastopila na tradicionalnih športnih igrah oziroma na 5. Lesariadi. V razlicnih športnih panogah je tedaj tekmovalo vec kot tisoc športnic in športnikov iz vecine podjetij lesne industrije v Sloveniji. Žal podrobnih rezultatov nimamo, a bi se jih verjetno našlo v Javorovem listu, glasilu delovnega kolektiva Javor – lesna industrija Pivka.Nogometna ekipa se je za slikanje postavila na veliko nogometno igrišce tedanjega slovenskega prvoligaša NK Slovana. V ozadju se vidi stavba Športne fakultete, levo od nje pa Športna dvorana Kodeljevo. Mali nogomet se je sicer igral na betonskem igrišcu ob športni dvorani, ki je imelo ob strani kar veliko tribuno za gledalce. Brane Fatur Stojijo od leve proti desni : verjetno vodja ekipe Edo Bergoc, Drago Cesnik, Zoro Tomažic, Jernej Zadel, Bogdan Malnaršic, Marko Ficur, Rifet Mehanovic, Jože Tomažic ; cepijo : Silvo Sedmak, Dušan Lepcihar – Dulko, Stane Glažar, Boris Fidel-Cene, Pavel Penko, Janez Marincic, Bogdan Bencan. Žal peterice takratnih igralcev sedaj ni vec med nami. 52 Športni koticek ŠKL je znamka, ki je zaznamovala generacije. V cetrt stoletja je Šolska košarkarska liga medse pritegnila številne mladostnike iz vse Slovenije in tako združila na tisoce mladih športnikov, trenerjev in uciteljev, ki so ob projektu zoreli in nabirali življenjske izkušnje. Projekt je bil namenjen osnovnim in srednjim šolam, poudarjal je poslanstvo združevanja, enakopravnosti deklet in fantov, pripadnost šoli, možnost udejstvovanja vseh otrok, ki so želeli sodelovati v projektu, tudi z dejavnostmi (racunalniški, novinarski, video in likovni kroški), ki so dodale novo vrednost športu in šoli. Po vzoru ameriških univerzitetnih tekmovanj je ŠKL v šolski šport vnesel element spektakla - tekme so bile polne obiskovalcev, vselej se je nekaj dogajalo. Ta obcutek ste nedvomno doživeli tudi Pivcani, saj so bile v projekt vkljucene košarkarske ekipe in pa plesno-navijaška skupina Pike. Zavod ŠKL je svojo in vašo zgodovino zabeležil v dveh velikih projektih in sicer v dokumentarnem filmu in knjigi. Res zajetna in izcrpna knjiga ŠKL ŠPORT TISOCERIH OBRAZOV, na svojih 500 straneh vzbuja spomine na nepozabna leta. V njej ja opisana zgodovina ŠKL od nastanka, leta 1995, do danes. Opisuje vse dogodke, tekmovalne sezone in ekipe, ter zajema preko 500 fotografij. Knjiga je nedvomno pomemben zapis slovenskega šolskega športa, ki je krojila veliko lepih zgodb in dogodkov, tudi Pivcanov. Bi radi obudili spomine na športna druženja in uspehe? V kolikor bi radi imeli svoj izvod knjige in podoživeli svoja športna udejstvovanja, le-to lahko narocite na www.skl.si ali skl@skl.si. Knjiga pa je naprodaj tudi na vseh poštah. DKH V KNJIGI ZBRANI TUDI USPEHI PIVCANOV Oglaševalci 53 www.merkantil-geo.si info@merkantil-geo.si +386 (0)31 733 290 / +386 (0)31 344 738Knežak 3, 6253 Knežak Geodetske storitve Ureditev meje Parcelacija Izravnava meje Dolocitev hišne številke Oznacitev meje v naravi Inženirska geodezija Izdelava geodetskega nacrta Zakolicba stavbe in drugih objektov Izdelava elaborata lokacijske izboljšave Izdelava elaborata za spremembo podatkov katastra stavb Pomoc pri prodaji in nakupu nepremicnin (izpeljava celotnega posla) Izdelava elaborata za vpis stavbe in delov stavbe v kataster stavb Dolocitev zemljišca pod stavbo in izdelava elaborata za evidentiranje stavbe  c  c        •   c   • c • c  • c •    • klimatske naprave • c   Soncna elektrarna za lastno oskrbo v kombinaciji s toplotno crpalko zagotavlja brezskrbnost vaše prihodnosti. CNA ELEKTRARNA ZA SAMOOSKRBO Soncna elektrarna na vaši strehi • postavitev na hišo, lopo, hlev, nadstrešek • vse velikosti in moci • daljinski nadzor nad proizvodnjo in porabo • inovativne rešitve omogocajo estetsko postavitev CELOVITE REŠITVE Uplinjevalni kotel SELTRON UPK SMART NOVOST 2020/2021 Seltron UPK SMART • na polena • izkoristek kotla pri nazivni mocI • nazivna moc 20,25,30kW • izdelek plod slovenskega znanja • povezljivost s platformo SeltronHome PKO na pelete do 27kW 93% TOPLOTNE CRPALKE in KLIMATSKE NAPRAVE vseh proizvajalcev  HI-Cumo Mobilna aplikacija nadzor celotnega sistema HITACHI www.merkantil-geo.si info@merkantil-geo.si +386 (0)31 733 290 / +386 (0)31 344 738Knežak 3, 6253 Knežak Geodetske storitve Ureditev meje Parcelacija Izravnava meje Dolocitev hišne številke Oznacitev meje v naravi Inženirska geodezija Izdelava geodetskega nacrta Zakolicba stavbe in drugih objektov Izdelava elaborata lokacijske izboljšave Izdelava elaborata za spremembo podatkov katastra stavb Pomoc pri prodaji in nakupu nepremicnin (izpeljava celotnega posla) Izdelava elaborata za vpis stavbe in delov stavbe v kataster stavb Dolocitev zemljišca pod stavbo in izdelava elaborata za evidentiranje stavbe  c  c        •   c   • c • c  • c •    • klimatske naprave • c   Soncna elektrarna za lastno oskrbo v kombinaciji s toplotno crpalko zagotavlja brezskrbnost vaše prihodnosti. CNA ELEKTRARNA ZA SAMOOSKRBO Soncna elektrarna na vaši strehi • postavitev na hišo, lopo, hlev, nadstrešek • vse velikosti in moci • daljinski nadzor nad proizvodnjo in porabo • inovativne rešitve omogocajo estetsko postavitev CELOVITE REŠITVE Uplinjevalni kotel SELTRON UPK SMART NOVOST 2020/2021 Seltron UPK SMART • na polena • izkoristek kotla pri nazivni mocI • nazivna moc 20,25,30kW • izdelek plod slovenskega znanja • povezljivost s platformo SeltronHome PKO na pelete do 27kW 93% TOPLOTNE CRPALKE in KLIMATSKE NAPRAVE vseh proizvajalcev  HI-Cumo Mobilna aplikacija nadzor celotnega sistema HITACHI V novo leto vstopamo z dobrimi željami... Drage obcanke in obcani! Naj vas v novem letu trenutki srece, lepe misli in doživetja pripeljejo do osebnega zadovoljstva in uspehov. Srecno v letu 2021! Župan Robert Smrdelj in obcinska uprava Veliko ljudi meni, da je bilo 2020 leto slabo in naj se cim hitreje pobere v zgodovino. Imenujejo ga »cudno« leto. Kristjani vemo, da nam Bog pogosto pošlje preiskušnje, ki naj bi nas necesa naucile. Ce smo le odprtega duha. In staro leto nas je marsicesa ucilo, mogoce celo nekatere izmed nas cesa naucilo. V novem letu si zaželimo predvsem odprtega duha in cistih misli. V ospredje postavimo svojega bližnjega, njegove potrebe, njegova hrepenenja. Da bi to zmogli, moramo sebe vseskozi preverjati, se sami s sabo pogovarjati, poslušati svoj notranji »jaz«. Najti svojo vest in po njej ravnati. Tako bodo naša ravnanja, naše akcije in reakcije poštene in postali bomo boljši ljudje. Zase in za druge. Naj nam Bog nakloni milost novih spoznanj, sposobnost odprtega mišljenja in zmožnost empaticnega vživljanja . Naredimo svet boljši in prijaznejši! Karitas Pivka V novo leto vstopamo z dobrimi željami... V Kulturnem društvu Lipa ....Malo nad oblake, skupaj pod lucizvezde bodo pesmi, jaz in ti...... Srecno, zdravo in glasbe polno 2021 vam želi skupinavit@vox v letu 2021 upamo na boljše case. Naj vsem zdravje dobro služi, da si bomo kaj kulture privošcili, in se duhovno bogatili. SRECNO IN ZDRAVO 2021! Irena Margon, predsednica KD Lipa Pa še pesmica Ludovike Kalan za novega leta dan. Ludovika Kalan: STARO IN NOVO LETO (1964/65) Polnoci, dvanajst udarcev bije ura. Nekdo beži v temo, star in razoran, poln doživetij, beži v neskoncnost brez vrnitve. Polnoci, dvanajst udarcev bije ura. Nekdo prihaja iz teme, mlad in nasmejan, poln upov in obljub, obdan s svetlobo, z vriski in veseljem. srecno novo leto Naj vas v novem letu spremljajo pogumne odlocitve in izjemni dosežki, predvsem pa vsem želimo oblilo zdravja in razumevanja. Naj bo na vaši mizi vsak dan nekaj dobrega! Srecno 2021 Na velike reci kot posamezniki težko vplivamo, k sreci pa nam niti kovid niti kdo drug ne more prepreciti, da si ne bi še naprej marsicesa želeli. In mi vam želimo veliko lepih in dobrih majhnih stvari, ki lahko vodijo k velikim spremembam. Ekipa KPPPJ Leta in korake pušcamo za seboj, pred nami pa so novi izzivi. Trenutki radosti, lepe misli in doživetja naj vas v novem letu pripeljejo do osebnega zadovoljstva in uspehov. Srecno, zdravo in uspešno 2021! (Ekipa Parka vojaške zgodovine) Da bi gledali s srcem, da bi prepoznali dragocenost casa, da bi imeli sreco, zdravje, mir in da bi soustvarjali lepe trenutke, ki se jih bomo ob letu z veseljem spominjali. (J. Volfand) SR(E)CNO 2021! (Kolektiv OŠ Pivka) Spoštovane obcanke in obcani! Leto 2021, v katerega smo stopili, naj bo slehernemu priložnost za žlahtne besede, dobre misli naj krožijo od srca do srca, sledijo naj jim plemenita dejanja. Tako bo svet lepši in boljši. Vse dobro in ostanimo zdravi! Pa ponosno praznujmo tridesetletnico slovenske državnosti. (Obcinski odbor NSi – kršcanski demokrati Pivka) Vsem obcanom obcine Pivka, clanom in simpatizerjem stranke DeSUS želimo veliko srece, zdravja in uspehov polno leto 2021. (Obcinski odbor DeSUS Pivka) DRUŠTVO PRIJATELJSTVA MOST PIVKA Vsem clanicam, clanom in prijateljem vošcimo zdravo in dobrega polno leto 2021. Upamo, da letos nadaljujemo prijateljske obiske In okrepimo stike, ki jih negujemo že 25 let. (Predsednik društva: Ernest Margon) Vsem clanom društva upokojencev Pivka in vsem ostalim obcanom želimo vse dobro v novem letu. Veliko srece, predvsem pa zdravja in osebnega zadovoljstva. (Društvo upokojencev Pivka) Staro leto je bilo posebno, polno izzivov, zato naj bo leto 2021 normalno, mirno, predvsem pa srecno in zdravo! Skupaj z vami bomo delali pogumne korake in uresnicevali drobne želje! (RKS OZ Postojna - Pivka) Prostovoljno gasilsko društvo Pivka vsem obcanom vošci uspešno novo leto 2021. Naj bo zdravo, veselo predvsem mirno in varno. (PDG Pivka) “Drug drugemu si podajmo plamen, ce moja luc ugasne, jo bo zanetila tvoja. Skupno oddajava svetlejši žar... Sleherna luc na svoj nacin obeta, da tema nima zadnje besede.” (D. Mc Cauly) Radi bi se zahvalili vsem staršem naših otrok za podporo, zaupanje in razumevanje. Vašim bralcem želimo obilo zdravja in medsebojnega razumevanja, v imenu otrok in zaposlenih. (Vrtec Pivka) V letu 2021 vam želimo obilo božjega blagoslova. (Odbor za Sveto Trojico)