. GLASILO delovnega kolektiva zf iskra - IN DO- SIRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ Razgovor z direktorjem tovarne električnih aparatov, Ivom Kfešnikom Po reelekciji je bil tov. Ivo Klešnik znova imenovan L • za direktorja tovarne električnih aparatov. Naprosili t . sino ga, naj nam odgovori na nekatera vprašanja v zvezi z delom obrata v Dobrepolju in z občutno povečanim proizvodnim načrtom tovarne, prav tako pa tudi v zvezi s predvideno organizacijo razvojnih in tržnih funkci j. Lani ste široko razvili pro- diščih, je začela prazniti last-izvodnjo bimetalnih relejev ne zaloge, ria Katere pa ni več RB-2 v docela specializira- naročala novih izdelkov, nem obratu tovarne v Dobre- ,, , polju. Takšna proizvodnja . Kako ste v tovarni reagi-je povzročila zasičenost do- rali na takšno stanje. Gospoda Nazim Tezer iz Ankare (na desni) in Mehmet Bilglner iz Istambula (na levi) lastnika sestrskih firm DARFILM in TtiRKTELEFON med razgovori z našimi predstavniki v PSO Za Indijo sedaj Turčija Direktor tovarne električnih aparatov Ivo Klešnik mačega trga. Kaj ste ukre-: niU, da bi obrat v Dobrepolju kljub nastalemu položaju j lahko delal in doprinašal ; svoj delež k izpolnjevanju proizvodnega' načrta tovarne? E Prodaja je ocenjevala, da . ho v letu 1968 lahko plasirati 170.000 bimetalnih relejev kB-2. Od te količine je bilo Predvideno 65.000 kosov za iz-vez, ostalo pa za domače trdite. Proizvodne zmoglj ivo-sti' obrata v Dobrepolju pa so' bile večje, zato smo Vplivali na prodajo, da je planirane količine povečala na 190.000 kosov. Dejansko Pa so se že ob koncu lanskega’in v začetku letošnjega leta začele kopičiti zaloge, ka-Be 30. septembra letos Znašajo za leto 75.000 kosov, Analiza o možnostih za pla- sman RB-2 je bila grajena na planirani prodaji ustreznih «¡kal, v katera vgrajujejo našej bimetalne' releje RB-2. • p?'- pa proizvodnja teh stikat ni bila realizirana, se je seveda zmanjšal plasman RB-s tiiPgi virpk pa je bil na-sledaji: trgovina je normalno Bala precejšnje količine RB-j 1?P pa je videla, da ta iz-' aalak proizvajamo, v zadostili1- količinah, oz. ga lahko dobi vsak dan v naših skla- Glede porasta zalog v tovarni, smo takoj omejili proizvodnjo, vendar pa se je ta omejitev odrazila šele v mesecu avgustu. Do tedaj je bilo treba namreč porabiti vse že izdelane sestavne dele in zaloge ustreznega materiala. Odslej za, domači;trg ne izdelamo 'nobenega RB-2 več, edino še za izvoz. S tem smo Zavrli nadaljnje naraščanje zalog in računamo, da bomo I konec tega leta imeli na zalogi .približno 70.000 kosov RB-2, kar pa bomo plasirali v prihodnjem letu, v katerem planiramo zelo majhne količine' teh izdelkov. ; Kako pa ste rešili problem odvečne delovne sile v obratu v Dobrepolju? Delno smo izpad zaposlenosti nadoknadili s ponovno proizvodnjo oljnih stikal DSO in starejših tip bimetal- (Nadaljevanje S 6. strani! Uspešno zaključen dogovor o prodaji celotnega know-howa za tovarno telefonskih naprav v Istambulu Naše podjetje, oz. natančneje kranjska ELEKTROME-HANIKA, izvaža na turško tržišče že dobrih 15 let. V tjz Marn, urejevalec na stiskalnicah v kranjski tovarni. Sodelavci so mu pripravili prisrčno slovo in izročili darila, za kar se jim imenovani zahvaljuje prek uredništva z naslednjim dopisom: »Vsem sodelavcem na stiskalnicah v DE »Produkcija« tovarne Elektromehanska Kranj — se lepo zahvaljujem za vso pozornost, darila in dobre želje. Vsega sem bh zelo vesel, še bolj pa bom, ko bom zasledil v glasilu »Iskra«, da se produktivnost dviga; hkrati pa seveda tudi osebni dohodki. Iskrena hvala za dobro sožitje in lepa darila, kar me bo spominjalo na Iskro in sodelavce, ki jim želim Še mnogo delovnih uspehov;« Razširjeni kolegij (Nadaljevanje z-2. strani) bi to vprašanje odložili do 'naslednje seje s tem, da bi generalni direktor skupno z ustreznimi službami vprašanje neto efekta znova proučil in izdelal konkretni predlog za naslednjo razpravo. - Prav tako naj bi ob tej priložnosti razpravljali in rešili problematiko . tovarne elektromotorjev v Železnikih v zvezi z neto deviznim efektom. V tretji, točki dnevnega reda je direktor Alojz Vidmar poročal o dokončni debloka-ciji starega žiro računa in razčiščen ju starega poslovanja ter o nujnosti, da čim prej pride do formiranja skupnega poslovnega, oz. rezervnega sklada ZP, za katerega osnova naj bi bila sredstva, ki so ostala cfo raz-čiščenju starega žiro računa. Nato: je tekla beseda o amandmajih I. in II. k statutu ZP Iskra o organizaciji tržnih in razvojnih funkcij. Plod razprave o tej točki dnevnega reda je bil sklep, naj se UO ZP predlaga, da le-ta da imenovane amandmaje v razpravo organizacijam in delovnim kolektivom ter, da upošteva v določenem roku k tem amandmajem prispele . pripombe. V četrti točki dnevnega reda', .sta direktor PSO in dr. Miroslav Trost seznanila prisotne z nujnostjo in utemeljenostjo formiranja Iskrine »holding« firme v inozemstvu — ki naj bi povezala vse dosedanje in nove punkte Iskre v svetu 'v enotno* bolj učinkovito organizacijo, ki bi zlasti, koristila Iskrini nadaljnji ekspanziji na tuja tržišča. .' V zadnji točki dnevnega reda pa je direktor Vidmar seznanil prisotne z nujnostjo, da na zahtevo banke vse organizacije v naslednjih dneh; poravnajo svoje obveznosti in vplačajo dinarska sredstva komercialnih kreditov, ki so jih prejele za tekoče poslovanje. -C- llllllllllll!III|||||i|||||||||||[||||Mlll||||||tiI||iI||llH|||||||||||!||||||II|||||||||í||||I|ilIllilII|||||||||||||||||ll|||||III||||||llUlllll!IIIIIIIIIHIIIilllEII!!lllllll!IIIIIIIIIIIIIlllllIl!lllllliillllilllimil!lil!iElillÍ!Illl!liII(ltllilllI((l!Si::ililII!Eii!l9l!llinill2l!!llllimilll!I ..'2]|l| Uvod k srednjeročnemu načrtu razvoja podjetja V poročilu »Osnutek razvoja podjetja od 1966—1970« — je zelo zanimiv »Uvod k srednjeročnemu načrtu razvoja podjetja,« ki strnjeno obravnava obdobje od 1956. do 1965. leta. To je nekaka-kratka kronika proizvodnih dogajanj v teh letih. Ker v tej obliki prav gotovo • zanimiva za člane kolektiva, jo skoraj v celoti posredujemo našim bralcem. Ko- obravnavamo perspektivni razvoj ISKRE, moramo vsekakor zasledovati njeb do-:tedanji razvoj. Enotno pod-®e ISKRA je nastalo leta z integracijo štirih to? J®? (ISKRA — Kranj, TELEKOMUNIKACIJE — Kjub-S®«. TELA — Ljubljana, ti' — Ljubljana) v letu 1962 P Priključi še NIKO — Že-Sfri in v letu 1963 MI-“tiON —, Prilep. S procesom integracije in izdajanjem specializacije proizvodnje se je postopoma formiralo 14 tovarn, ki danes sestavljajo združeno podjetje ISKRA. V juniju letošnjega leta pa se je ISKRI priključil še RIZ — Zagreb. I. OBDOBJE 1956 — 1960 Za to obdobje je značilen izredno nagel vzpon proizvod- nje (poprečna letna rast je 24%), predvsem zaradi, stalnega povečavanja števila zaposlenih. Število zaposlenih se je večalo z 11 % poprečno stopnjo, fizični obseg na zaposlenega oziroma produktivnost- pa 12 %. Osebni brutto dohodki so se v tem obdobju trikrat povečali, njihova letna rast je 33%. To pomeni, da naraščanje osebnih dohodkov vsa ta leta ni bilo v skladu z naraščanjem produktivnosti. Ena izmed' osnovnih smer-5 nic bodočega razvoja ISKRE je še aktivnejše vključevanje v mednarodno delitev dela. Obdobje, ko je domači trg absorbiral vse, kar je industrija proizvedla je že zdavnaj za nami. ISKRA že danes zavzema pomembno mesto v izvozu elektroindustrije Slovenije, vendar pa bo potrebno glede na ocene domačega tržišča, potrebe po deviznih sredstvih (za uvoz reproma-teriala, za odplačilo komercialnih kreditev) približno 20 % vse proizvodnje prodati na tuja tržišča. Zaradi tega se tudi v bodoče pri izvozu predvideva hitrejša dinamika (28% letna rast), kot prt fizičnem obsegu proizvodnje (14% letna rast). Ko govorimo o izvozu pa pri tem ne mislimo na izvoz za vsako ceno. Perspektivni načrt upošteva že ekonomske momente. Trajna usmeritev na povečanje mednarodne menjave, zlasti pa težnja za povečanjem izvoza na zahtevnejša tržišča, bosta zahtevali krepitev sedanjih in iskanje no- vih stikov ter oblik sodelovanja s tujino. Kooperacije z inozemskimi proizvajalci, ki uporabljajo sodobno tehnolo-, gijo, postaja ena izmed glavnih oblik vključevanja v mednarodno delitev dela. S tem bo možen lažji prodor na tuja tržišča. Odprto je tudi še vprašanje sodelovanja s tujimi partnerji na temelju raznih oblik kreditiranja, in sofinanciranja. Osnovna sredstva s katerimi je podjetje v tem času proizvajalo, so bila močno iztrošena, saj je sedanja vrednost stalno pod 50% njihove nabavne vrednosti. Izvršene investicije so bile premajhne, da bi se lahko nadoknadila njihova iztroše-nost, amortizacija pa se ni namensko koristila. S povečanjem proizvodnje so nesorazmerno naraščala obratna sredstva. To pa je problem, ki še do danes ni rešen. Razgovor z direktorjem tovarne... (Nadaljevanje s 1. strani) nih relejev B-10, po katerih se je medtem spet pokazala potreba na tržišču. Seveda pa s to proizvodnjo nismo mogli zaposliti vseh delavcev in zato bo do konca leta 30 sodelavcev iz obrata v Dobrepolju zaposlenih v »Elmi« na Črnučah, kjer smo jim sicer našli začasno delo, ne pa enakih osebnih dohodkov kot pri nas. Ali bo zmanjšana proizvodnja v Dobrepolju vplivala tu-, di na realizacijo letošnjega proizvodnega načrta? Vsekakor bo to vzrok, da proizvodnega načrta ne bomo v celoti izpolnili, seveda pa bo ustrezno manjši tudi dohodek,, Čeprav- pa pri tem računamo, da bomo izpadli dohodek ž vrsto posegov, ekonomskih in tehnoloških, le nekako nadoknadili. Toda problem zaposlitve delavnega kolektiva v Dobrepolju bo ostal tudi v prihodnjem letu. Kako nameravate ukrepati v tej smeri? Glede na to, da naš proizvodni načrt za leto 1969 predvideva za 36% večjo proizvodnjo, bomo ves višek sodelavcev iz obrata v Dobrepolju zaposlili v obeh ljubljanskih obratih. Razgovori, ki teko prav zdaj, pa nam obetajo naročilo 50.000 bimetalnih relejev RB-2 za Italijo. S tem naročilom pa bi skozi vse leto 1969 lahko zaposlili 20 sodelavcev. Tako torej ni bojazni, da bi bili v prihodnjem letu prisiljeni kako drugače reševati nastali položaj v Dobrepolju. Omenili ste, da predvideva vaš proizvodni načrt za leto 1969 za 36% večjo proizvodnjo. Kaj sodite — bo delovni kolektiv tovarne električnih aparatov zmogel tako povečane obveznosti? Dve leti smo nekako stagnirali v našem proizvodnem načrtu, zdaj pa smo zadovoljni, da je plan za 69 za 36 % večji,- torej tak, kakršnega si želimo'. Povsem jasno pa je, da bodo tako velike proizvodne obveznosti zahtevale maksimalne napore vseh, zlasti pa še na tistih področjih, kjer proizvodnjo najbolj povečujemo. Glavno povečanje proizvodnje je na signalnovarnostnih napravah za železnico. Tu bo moral BAŽ-biro za avtomatizacijo železnic pravočasno razvijati in naročati nove grupe izdelkov zlasti zato, da bomo lahko pravočasno naročili uvozne materiale, pri katerih so zaradi specifičnosti dolgi dobavni roki. Pomembno je tudi to, da dobimo dovolj naročil že za prvo trimesečje 1969, kar pa doslej navadno ni bilo primer. Drugo področje, kjer proizvodnjo najbolj povečujemo, so pomožni releji Tu pa pričakujemo še dodatna naročila, nad planiranimi in bomo morali Zagotoviti, da vpeljani proizvodni trakovi ne bodo imeli zastojev, kot se je dogajalo- doslej. Pri tem bodo seveda morali velike napore v bodoče delo vložiti naša planska, nabavna in tehnološka služba, saj je prav nepravočasna nabava materiala, ki je izhajala iz nepravočasnih naročil, doslej povzročala občasne zastoje v proizvodnji, katerih pa v prihodnjem letu ne bo smelo biti, če hočemo proizivodne načrte izvršiti. Ali so tudi tehnične možnosti za izpolnitev tako visokega proizvodnega načrta v prihodnjem letu? Glavno ozko grlo v dosedanji proizvodnji smo imeli pri površinski obdelavi, vendar upamo, da bomo z novo galvaniko, katere rekonstrukcija bo končana še do konca tega lata, tudi ta problem v pretežni meri odpravili. Za izpolnitev sprejetega povečanega proizvodnega načrta pa bomo seveda potrebovali tudi večja obratna sredstva, vendar pričakujemo, da bomo s krediti iz naslova rekonstrukcije in z boljšim obrača- njem v tovarni rešili tudi to pereče vprašanje in tudi s te strani zagotovili izvršitev sprejete proizvodne obveznosti. Prepričan pa sem končno tudi o tem, da bomo tako visoko proizvodnjo zmogli z dosedanjim številom delavcev zato borno na novo sprejeli le nekaj potrebnih kvalificiranih delavcev, katerih ne moramo nadomestiti s priučenimi. Sodim torej, da predvide-dene obveznosti v prihod, njem letu sp uresničljive in z ustrezno prizadevnostjo celotnega delovnega kolektiva jih bomo izpolnili. Kako gledate na predvideno organizacijo tržnih in razvojnih funkcij v našem. združenem podjetju? Pri obraivnavd predloga o organizaciji tržnih in razvojnih funkcij, ob upoštevanju tretje funkcije, t. jVproižvbd-nje, že dlje ugotavljamo, da med' temi funkcijami obstajajo nekakšni pragovi, katere s težavo prestopamo samo z dobrim sodelovanjem, ne pa zara-di dognane organizacije. Druga ugotovitev je ta, da sta razvoj in prodaja soodgovorna za dobro in zadostno proizvodnjo, delavci v teh dveh organizacijah pa. so bili doslej nagrajevani po uspehih lastne organizacije, ne pa po uspehih, ki jih je dosegla proizvodnja. Izhajajoč iz teh dveh osnovnih ugotovitev bomo predlagali in vztrajali (tega predloga naši samoupravni organi še niso obravnavali, so pa z njim seznanjeni), da združimo prodajo in razvoj v eni enoti in sicer lokacijsko v ZZA s tem, da prodajni oddelki prevzamejo obveznosti okrog enotnih. tržnih koncepcij (politike), kakršne bo vodil marketing. BAŽ naj ostane tako, kot predvideva predlog, enako pa tudi stikalni det našega proizvodnega programa, kamor sodijo bimetalni releji, naj ostane v okviru prodajno-projektivnega .biro-. ja za jaki tok, kot je predvideno v ■ predlogu. Stimuliranje razvojne in prodajne dejavnosti moramo urediti tako, da bodo osnovne postavke usklajene z osnovnimi postavkami sodelavcev v tovarni, stimulacija na te osnovne postavke pa mora biti odvisna od rezultatov poslovanja tovarne. Pričaka, jem, da vsega tega ne bo mo tako lahko uredili, vendar je pa to nujnost in na takšnem urejanju tega vpra. Sanja in odnosov batno vztrajali. -J. C,- !@©@@©S©©®@®©©©®@©@©®®©@@©©@©®©®®©@©@&@@6 I Objava I »ISKRA« — tovarna orodja Ljubljana — Stegne objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. vodja konstrukcijsko-tehnološkega oddelka . 2. konstrukter — projektant (dve delovni mesti) 3. konstrukter I (dve delovni mesti) 4. konstrukter III 5. finančni referent 6. tajnica direktorja • 7. obratni .električar 8. rezkailec (15 delovnih mest) 9. strugar (11 delovnih mest) 10. brusilec (15.' delovnih mest) LL koordinatni vrtalec (4 delovna mesta) 12. koordibatni brušilec ' 13. kalilec (dve delovni. mesti)" 14. orodjar (10 delovnih mest) 15. skpblar (dve delovni mesti) Nastop dela je mogoč takoj oz. po dogovoru. Kandidati za navedena delovna mesto morajo izpolnjevati tele pogoje:. 1. — dipl. inž. strojništva z najmafaj 5-letno-prakso na konstrukcijah orodij; 2. — inž. I. stopnje ali strojni tehnik z najmanj 8-letno prakso na samostojnem konstruiranju orodij in naprav; 3. —strojni tehnik s 5-letno prakso na samostojnem konstruiranju orodij; 4. — strojni tehnik s 3-letno . prakso v' kovinski stroki; 5. — ekonomska srednja šola s 5-letno prakso v finančnem knjigovodstvu; 6. — srednja strokovna izobrazba ali 2-letna.administrativna šola z nekajletno prakso in obvladanjem strojepisja. Prednost imajo kandidatke z znanjem nemškega oz, angleškega jezika; 7. —| visokokvalificiran ali kvalificiran delavec elektromehanske stroke z. nekajletnimi delovnimi izkušnjami na vzdrževanju strojev oziroma obratnega električarja; 8. — 15. — strokovna izobrazba v iskanem poklicu. Prednost imajo kandidati z daljšo prakso. Za vsa delovna mesta razen pod zap. št. 6., je pogoj odslužen vojaški rok. Objava prostih delovnih mest velja do njihove zasedbe. S stanovanji tovarna ne razpolaga. Prijave sprejema kadrovski oddelek tovarne. lOMtMMMtMNtMMnMOHH iiiiiiiiiiiiiiiiii^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu uiiiHiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiriHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii^' tiimiiin V letu 1957 začne ISKRA tudi izvažati svoje izdelke. V celotnem obdobju od 1957 — 1960 je izvozila za 1,874.870 dolarjev, od tega odpade 83,3 odstotkov na Elektromehani-ko. Elektromehanika • zavzema do leta 1961 tudi več kot polovico vse proizvodnje podjetja ISKRE. Po tem letu njen delež upada, predvsem zaradi novih tovarn, ki se formirajo iz dotedanjih obratov Elektromehanike, pa tudi zaradi velikega povečanja, proizvodnje v ostalih tovarnah. Ža obdobje 1956 — 1960 je značilna izredno nagla dinamika celotnega dohodka (poprečna stopnja porasta je 29,9%). Na ta porast je delno vplival tudi porast cen, ki pa sp bile zvišane predvsem zaradi povečanih cen reproma-toriala. Iz podatkov v dinamiki gibanja celotnega dohodka bi lahko sklepali, da je podjet- je doživljalo izredno prošpe-riteto. Struktura celotnega dohodka pa nam kaže, da se delež stroškov stalno veča (od 61,9% — 66,6%) in da temu ustrezno pada udeležba dohodka. Največji del dohodka odpade do leta 1958 na prispevke družbi (od 56,3 % — 47,7%), po tem letu se prispevki nekoliko znižajo, zato pa se zvišajo osebni do-dohodki (od 36,8% — 46,9%). Zaradi tega je delež, ki ostane za sklade sorazmerno nizek (od 6,9 % — 9,5 %). Struktura in višina celotnega dohodka po letih 1956 — 1970 je razvidna iz priloženega grafikona. II. OBDOBJE 1961 — 1965 V tem obdobju so se formirale že vse tovarne, ki danes sestavljajo ZP ISKRO. Skupna vrednost proizvodnje na obdobju 1961 .— 1965 se je napram obdobju 1962 — 1960 3,3 krat povečala; letna poprečna rast proizvodnje pa je bila 27%. število zaposlenih' stalno narašča (z 10 % stopnjo), narašča pa tudi produktivnost . (z 16 % stopnjo). Smatramo pa, da tak porast produktivnosti zaradi povečanih cen ni popolnoma realen. Osebni dohodki btto so naraščali 's 26 % stopnjo, ter iz leta v leto zavzemajo Večji delež v dohodku. V obdobju 1961 — 1965 se močno poveča vrednost osnovnih sredstev, še posebej v letu 1965, ko so bile izvršene prve večje investicije po programu o rekonstrukciji podjetja. S tem se tudi izboljša odnos med nabavno in sedanjo vrednostjo osnovnih sredstev. Sedanja vrednost predstavlja 60,9 % nabavne vrednosti. Obratna sredstva tudi v tem obdobju stalno naraščajo (predvsem zaradi povečanih zalog materiala in nepla- čanih računov). Hitrost obračanja obratnih sredstev z leti sicer nekoliko narašča (z 7 % stopnjo). Toda, če upoštevamo, da je proizvodnja med tem časom naraščala s 27 %, je 7 % letni porast koeficienta obračanja prenizek. Posledica tega so nepokriti viri obratnih'sredstev in vse večja nelikvidnost podjetja. Kakšno je bilo gospodarjenje v tem obdobju je najlepše razvidno iz strukture celotnega dohodka po letih (glej grafikon!). Celotni dohodek je rasel s 20 % rastjo letno, stroški pa z 21 %. Udeležba Stroškov v celotnem dohodku niha (največje je v letu 1962 73 %, nato je v letu 1964 s 66 % najnižja, v letu 1970 pa znaša že 70% celotnega dohodka.) Posledica tega je vse manjši dohodek, čeprav se v tem obdobju močno znižajo prispevki družbi (od 24,16 % v letu 1956 na 8,39 % v letu 1965) se zaradi stalnega naraščanja osebnih •dohodkov znižujejo skladi podjetja. V letu 1965 n. pr. odpade že 84,5 % ustvarjenega dohodka na osebne dohod' ke. Omeniti moramo Še izvoz, saj je ISKRA postala mri tem časom pomemben izvoznik. -V letu 1965 znaša izvoz že 4,379.353 $, poprečna stopnja porasta pa je bila 55%, vendar ta izvoz ni bil v vseh primerih rentabilen. Iž navedenih podatkov lahko ugotovimo, da je ISKRA dosegla izreden razvoj, čeprav je bil za to obdobje značilen ekstenziven način S0-spodarjenja. ZP ISKRA zavzema s svojim proizvodnim potencialom pomembno mesto v gospodarstvu SFRJ ter še posebej^ v elektroindustriji.' Proizvodni program nudi jugoslovanskemu gospodarstvu: — investicijsko opremo — izdelke za nadaljno m Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov SKLEPI 11. SEJE UO u (10. 10. 1968) 9 Upravni odbor je obravnaval poročilo o izvršeni proizvodnji v septembru, po ka-jerem je bil plan proizvodnje tovarne dosežen s 103,5 % ali v vrednosti 22,572.888,00 din. 9 Upravni odbor je obravnaval poročilo o realizaciji izvoza v septembru, po katerem je bil plan izvoza tovar-en izpolnjen s 109,36 %; plan izvoza PSO za tovarno pa s 181,46%. Za oktober je postavljen plan izvoza tovarne v višini 191.357,761; plan PSO za tovarno pa 283.072,10 $. 9 Upravni odbor je obravnaval poročilo o delu obrata PRODUKCIJE in v tej zvezi sklenil zadolžiti nekatere službe za ureditev naslednjih zadev: 1. Tehnične službe naj do 31. 12. 1968 proučijo kriterije za dodatke na norme, ker je potrebno, da so usklajeni za vso tovarno. 9 Organizacijska služba je dolžna do 31. 12. 1968 izdelati izračun potrebnih strojnih ka-l pacitet za prihodnje leto. 9 Planska služba je dolžna i urediti pravočasno naročanje, j optimalnih serijskih izdelkov. 8 Organizacijska, služba, je dolžna do 31. 12. 1968 rešiti-problem zaračunavanja uslug in določiti enotne kriterije ža določanje cen. 9 Služba kvalitete je dolž-1 na do konca oktobra predložiti upravnemu odboru osnu-tek pravilnika o odbitkih za nekvalitetno delo. 9 Kadrovska služba naj do j konca novembra izdela predlog za redno vzdrževanje delovnih oblek, ker Šolski center zaradi dotrajanosti pralnih strojev z novim letom ne bo več nudil teh uslug. 9 Organizacijska služba naj do 30. novembra reši problem poslovanja za popravila novih orodij. Vse službe, ki šo zadolžene za izvedbo določenih nalog ,naj se povežejo s produkcijo zaradi podrobnejših informacij. , © Upravni odbor je obravnaval problem zaposlitve nekaterih bivših delavcev tovarne, ki so sedaj zaposleni v tovarni Polprevodnikov Trbovlje, in bi se radi ponovno zaposlili v neki tovarni. Upravni odbor je sklenil, da se nudi zaposlitev petim prosilcem, vednar pod naslednjimi pogoji: a) ker prosilci ne bodo dobili take zaposlitve, ki bi odgovarjala njihovim kvalifikacijam, je' treba dohiti pristanek tovarne Polprevodnikov, da jim izplačuje razliko v osebnih dohodkih. Elektromehanika se obvezuje, da jim bo preskrbela ustrezno delo v roku dveh let. b) za prosilca,* ki je član ZB in še nima urejenega stanovanjskega problema, mora tovarna Polprevodnikov rešiti njegov stanovanjski problem ■ pred zaposlitvijo v Elektomehaniki. @ Na podlagi prejšnjih obravnav in sklepov upravnega odbora glede ureditve prebrane v tovarni ter na osnovi izdelanih analiz o poslovanju Restavracije Iskra in predlo- , gov Sindikalnega odbora ter :■ kadrovske službe, je upravni odbor sprejel naslednje sklepe: 1. Upravni odbor zadolžuje ■ kadrovsko- službo, da s po- £ godbo uredi pravni status Restavracije Iskra in pristoj- l nosti tovarne do Restavracije. Nadalje naj kadrovska služba skupaj z upravo Restavracije . prek Informativnega lista obvesti kolektiv o statusu Restavracije, njenem delu in poslovanju. 2. Zaradi razbremenitve bifeja v obratu ATN se odpre novi bife v produkciji delov. V tej zvezi zadolžuje upravni odbor tehnične službe da najkasneje do 31. januarja 1969 pripravi prostor za novi bife. v bivši galvaniki. .uiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiuiiimiiiiiuiiififif lucijsko finalizacijo visoko-frednih proizvajalnih sredstev izdelke za široko potrošnjo Področje uporabnosti izdelkov ISKRE je torej zelo «roko. Kakšno je njeno mesto v elektroindustriji SFRJ in “KS je razvidno iz nasledkih tabel: h Udeležba ISKRE v celot-nem dohodku elektroindustrije: Slabosti v dosedanjem razvoju ter stanje v kakršnem se je znašlo jugoslovansko. gospodarstvo, so zahtevale korenite spremembe v družbeno ekonomskem sistemu. Tako je bila v letu 1965 izvršena gospodarska reforma, ki naj bi zagotovila skladen in intenziven. razvoj vseh go-: spodarskih faktorjev ob širši in večji odgovornosti samoupravljavcev. Nadaljni, razvoj ISKRE moramo torej obravnavati s U Udeležba ISKRE v celotnem dohodku elektroindustrije: 1956 1959 1-964 1965 1966 JKRA v SFRJ 11,1 % 9,5% 11,5% 12,1% 14,1% ‘hKRA v SRS 71,4% 59,7% 49,4% 54,7% 70,6% II. Udeležba ISKRE v številu zaposlenih v elektroindustriji: 1956 1959 1964 1965 1966 “K&A v SFRJ 2,1% 12,1% 17,2% 16,3 % 16,4% “KRAvSRS' -77,8% 70,4% 66,9% 64,8% 67,9% Poprečne stopnje porasta stališča gospodarske reforme "¡Jlajo za to obdobje za oziroma z vidika tržnega go- «RJ 22,2 % za SRS, 25,4% ® za ISKRO 25,2 %. spodarstva. (Dalje prihodnjič) 3. Tehnične službe so zadolžene, da do konca letošnjega leta poiščejo najboljšega ponudnika za nakup dveh avtomatov, ki bi poskusno | obratovala. Predvideno je, da bi v začetku z avtomatoma prodajali čaj, kavo, mleko, ,kakao. Z obema avtomatoma bi opravljala Restavracija Iskra. ,4. Restavracija Iskra naj tudi v bodoče prosto fprmira cene artiklov, ki naj bodo ekonomske in marža ne višja kot v drugih delavskih restavracijah. Delavci restavracije naj se trudijo, da bo na razpolago čimvečji asortiman in čimboljša kvaliteta hrane. 5. O vsaki spremembi cen oziroma podražitvi je dolžna uprava Restavracije obvestiti kolektiv in utemeljiti vzroke za spremembo cen. Taka obvestila naj bodo na oglasnih deskah, v sami restavraciji, v bifejih, po možnosti pa tudi v Informativnem listu. 6. Novi bife v produkciji delov se odda najboljšemu ponudniku z javnim .natečajem. Zadevo uredi kadrovska služba. SKLEPI 8. SEJE UO (26. 9. 1968) © UO je sprejel proizvodni načrt za leto 1969 z naslednjimi zaključki: — Kadrovski oddelek z referentom za izobraževanje je dolžan poskrbeti za kadrovske premike, ki jih bo narekovala proizvodnja v letu 1969. Referent za izobraževanje mora s pomočjo strokovnih služb v proizvodnji pravočasno organizirati priuče-vanje sodelavcev tako, da bo možno čimhitrejše In uspešnejše premeščanje delovne sile. Kadrovski oddelek naj upošteva predlog tov. Klešnika v zvezi z delovno silo, ki je napisan v njegovi razpravi pod te. 2 in 6. v zapisniku. — Obrat v 'Dobrepolju naj ostane. Reševanje problematike zajema predlog tovariša Klešnika pod tč. 3 s katerim se UO strinja. UO zadolžuje strokovne službe, da do decembra 1968 predložijo UO v obravnavo kompleten .pregled stanja v Dobrepolju. — Obratna sredstva so važen element pri izvrševanju proizvodnega načrta zato je UO enoglasno podprl predlog tov. Klešnika pod tč. 4. — Ker so sredstva in potek proizvodnje odvisna od elastičnosti in efikasnosti planskega oddelka UO zadolžuje planski oddelek, da tekoče sledi izvrševanju načrta in stornira ali dodatno naroči material zaradi zmanjšanja oz. povečanja naročil za nekatere izdelke. — So tudi problemi, ki nastajajo (predvsem v SVN) za- ' radi dolgih dobavnih rokov materiala iz uvoza. Zadevo moramo reševati v nabavnem oddelku, po mnenju tovariša Klešnika pa bo v letu 1969 rešena s pomočjo novih dobaviteljev. UO predlaga DS tovarne da Proizvodni načrt za leto 1969 z gornjimi zaključki sprejme. ® UO je sprejel predlog Finančnega sektorja v zvezi s kreditiranjem stanovanjske izgradnje. Finanči sektor pooblašča .za sklepanje novih pogodb z denarnimi zavodi. UO predlaga Delavskemu svetu, da ta sklep potrdi. ® UO odobrava šolanje na Višji kadrovski šoli (Sola za organizacijo dela) tov. Draši Šegula, 50 odstotno kritje stroškov šolanja in izredni plačani dopust po določilih pravilnika. © UO je sprejel vlogo Sindikalne podružnice in odobril nakup abonmajev pri Mestnem gledališču in SNG v letni vrednosti 4.800 N din. ® UO je sprejel na znanje poročilo Onkološkega inštituta, Sklad za gradnjo novega inštituta o višini zbranih sredstev in sklenil, da bo tovarna sodelovala v tej humani akciji, zato predlaga DS tovarne, da Skladu odobri pomoč 500.000 S din. © Ugodno je UO rešil prošnjo tov. Bogdana Brezigarja za kritje stroškov vpisa v II. letnik na Višji komercialni šoli' v Mariboru. —> Odobril je plačilo ND 770,00 iin izredni dopust po pravilniku. © V zvezi z morebitno odpovedjo delovnega razmerja tov. Straha je UO sklenil: TJO zahteva, da tov. Strah sodeluje pri izdelavi gospodarskega plana za leto 1969 do zaključka in pri ostalih začetih nalogah preden preneha z delom na svojem delovnem mestu. Predlog in sklep splošnega sektorja v zvezj z dodeljenim stanovanjskim kreditom UO sprejema v celoti (sklep je citiran v zapisniku). W ¿F amt jr s jest * j&r * jmr * jot jr just * jmr s/sar * ¿mr * jmt * jmr * mbt A Nekvalitetne in zakasnele ... (Nadaljevanje z 2. strani) njem letu; podoben sestanek ' je bil tudi v Zagrebu s predstavniki tovarne IVICA LO-VIČIC, ki izdeluje embalažo. In še ena novica: Predstavniki podjetja ELEKTRORE-MONT iz Subotice.,so obiskali minuli mesec NO in nekatere naše tovarne z namenom, da bi pridobili nove naročnike za svojo proizvodnjo kolek-torjev. NO je imela v septembru rekorden uvoz reprodukcijskega materiala in surovin. Mesečni plan je izpolnila kar s 154,37 odstotki. Dinamika obračunske vrednosti čistega uvoza je po mesecih sedaj taka: mesec januar februar marec april jan 68 = 100 100 314 '280 319 maj 351 junij 396 julij 132 avgust 416 september 539 Kumulativni plan uvoza je NO izpolnila s 75,05 odstotka, torej skoraj | natanko po načrtu. Tako kot pri dobavah izdelkov od domačih dobaviteljev apelira NO na tovarne, da pošljejo okvirne potrebe za uvozne materiale pravočasno, kajti le tako si bo možno zagotoviti pravočasne dobave, NO pa bo tudi lahko izbrala najugodnejšega dobavitelja v tujini. In še pregled gibanja zalog materiala na razredu 3 za celotno podjetje: V avgustu so zaloge spec precej porasle in sicer za 1,723.520 N dinarjev. Marjan Kralj SBBBEBSBBanBBBBBBBBBEBBBBBBBBBBEBBBBBBBEBBBBEBI n »ISKRA« ELEKTROMEHANIKA KRANJ razglaša naslednja prosta delovna mesta: — v obratu »ŠTEVCI«: 1. urejevalec I na stiskalnicah ' 2. mojster III. na stiskalnicah 3. normirec v TPP 4. samostojni -analitik IIJ v TPP 5. planer II. v GPP — v obratu »ORODJARNA«: 6. samostojni kalkulant I. POGOJI: pod tč. 1.: VK delavec kovinarske stroke z najmanj 6-letno prakso;. pod tč. 2.: VK delavec kovinarske stroke z najmanj 6-letno prakso; pod tč. 3,: strojni tehnik z najmanj 4-letno prakso pod tč. 4.: strojni inženir I. st. z 2-letno'prakso ali strojni tehnik z najmanj 5-ietno prakso in WF-tečajem; pod tč. 5.: strojni tehnik z 2-letno prakso ali VK delavec z najmanj 4-leJno prakso; pod tč. 6.: strojni inženir I. st. z najmanj 4-letno prakso. Pismene prijave pošljite na kadrovski oddelek naše tovarne 'do 21. 10. 1968. B B B B ■ B B B ■ iBBBBBdBBBBBBBBBBBBBIflBBBBBUBIBBBflBBflBBBBBflBBBBB Že nekoliko zapozneli spomin na prijetno letovanje članov kolektiva »Elektromehanske«, katerim je sindikalna podružnica omogočila počitek ob morju s tem, da je prispevala del led vas vabi Naš POČITNIŠKI DOM NA BLEDU je vsekakor vreden vse pozornosti. Ker ga,‘kot vse kaže, še mnogi ne poznajo, priobčujemo krajši opis. . . Iskrin Počitniški dom stoji na zelo lepem kraju Bleda. V ospredju je obdan z lepim sadnim vrtom, levo za njim pa prehaja v rahlo vzpetino^ na kateri je sicer majhen, vendar pravi naravni gozdiček, ki je v toplejših mesecih prijetno shajališče tistih, ki si želijo miru in sence. Za stavbo je ljubek majhen bazen za osvežitev. Ves opisani prostor je ograjen, zato je zelo prikladen .tudi za parkiranje, avtomobilov, za katere je pripravljen prostor pri. vhodu na desni strani stavbe, kjer lahko parkira do 15 avtomobilov, .Stavba, kot tudi okolica, imata skoraj romantičen nadih, v višjih legah pa so čudoviti razgledi na Bled in Julijske Alpe. Dam ima 25 ležišč, kuhinjo, jedilnico, klubsko soho, kopalnice, v hladnih mesečih pa je ogrevanje centralno. Počitniški dom na Bledu služi v času 6ezone (maj — — september) za letni oddih' dooiačih' in" tujih"goštov,' izven sezone pa kot prostor za poslovne razgovore, razne prireditve, seminarje; proslave, zabave idr. Vse to je v prvi vrsti namenjeno za člane »Iskre« in njihove svojce, seveda pa tudi za poslovne partnerje in goste. Dom ima izredne pogoje za zaključene družbe (brez nočnih omejitev)! V času mrtve sezone je dom odprt le ža posebna naročila. UPRAVA ISKRINE POČITNIŠKE SKUPNOSTI VABI, POŠILJA PONUDBE IN SVETUJE — direktorjem naših tovarn, da planirajo poslovne razgovore in pogostitve v našem domu na Bledu; — predsednikom političnih organizacij, da so njihovi seminarji, proslave, pogostitve v domu na Bledu;' — predsednikom samoupravnih organov, da se za morebitne seminarje in sestanke obračajo na Počitniški dom na Bledu.. Clanojn ZP je dom na Bledu odprt za vse domače večje proslave, izlete, zabave, zaključeno družbo idr. Postreženi bodo po želji. .Povabijo naj tudi .sorodnike in tuje goste,, da' koristijo naše usluge. ' Posebno sporočilo pa je namenjeno novoporcčencem: poročno slavje boste najleipše proslavili v našem domu na Bledu. Svatje in gostje imajo možnost prenočitve. Udobnost-in sproščenost zagotovljena, ker se spreje- -majo naročila le za .posamezna slavja, . Za člane »ISKRE« je na vse usluge 10 % popusta in sicer ha izvensezonske cene, če naročilo presega za več kot 10 oseb. Vsa naročila sprejema uprava Počitniške skupnosti »ISKRA«, Trg prekomorskih brigad št. I Ljubljana, ' telefon 55-898. Uprava »Počitniške skupnosti« ZP ISKRA Obrat ATN (avtomatske tel. naprave) tovarne »Elektromehanika« Kranj je pred kratkim za' pustila vestna in marljiva sodelavka Angela Rozman. Ob slovesu so ji sodelavci poklonili darila in ji zaželeli še mnogo zdravja in zadovoljstva v zasluženem pokoju N j K članku: »Z letne konference mladine« V prejšnji številki je avtor članka pod gornjim naslovom dclkaj kritično ' opisal . stanje mladinske organizacije v kranjski tovarni. Če prebiramo tudi druge časopise, je moč opaziti, da avtor članka delno potrjuje to, kar se dogaja z mladinsko organizacijo tudi v drugih podjetjih. Prva ugotovitev, ki je tudi najmočnejša je neinteres mladine do .marsičesa, čeprav so nekateri trdili, da mladini manjka zabave, to članek zanikuje, ko govori, da Iskrine ■mladine na zabavno prireditev ni bilo oz. jih je prišlo le .11 čeprav je igral ansambel »Bele. vrane«) .Kaj torej manjka . mladini: vzorov, . idealov....? Odgovor je moč povzeti iz članka: mladina se vedno bolj zanima za gospodarje- stroškov nje, vendar jo moti to, da jih starejši ne upoštevajo oz, da so do njih skoraj brezbrižni. Informacija v članku, da se-njihovih konferenc ne udeležujejo predstavniki sa. . moupravnih organov, vodilni delavci — je močen ' argument, ki lahko negativno vpliva tudi na udeležbo mladine, posebno mlajših članov ZK. V tej abstinenci vidi mladina neinteres do njihovd organizacije. . Mladi niso obremenjeni z raznimi predsodki,. ne ■ preveva jih oportunizem — pač pa vidijo napake pri starejših veliko bolj kritično, pač za- • ■ radi svoje . mladosti. Prav zato ne znajo, in ne morejo svojih mnenj,, zavijati-, v taktiko »mehkih žogic«,: ki se ■ odbijajo po previdnih in preračunljivih servisih," pač pa povedo svoje mnenje jasno in glasno. Prav zaradi tega pa v svojem delovanju večkrat ' naletijo na neodobravanje in kritiko. To pa mnogim mladincem jemlje voljo in pogum; -postanejo apatični za vsa. dogajanja. Prcklamiranje interesnih aktivnosti je premalo. Mladim samo gesla ali deklaracije; ne zadoščajo več. Treba jim je na široko odpreti vrata v vsa tista dogajanja,. za katerimi doslej zanje ni bilo prostora. Pred kratkim ■ je bil v šmarjeških toplicah drugi del seminarja za mladino. Razprava je pokazala,'da je treba težo programa 'mladinskih organizacij v podjetjih dati prav ' gospodarski problematiki. Na seminarju 'se je namreč izkazalo, da ni več samo zabava tista, s k^^ro bi se dalo nTade pridobiti za delo v mladinski, '.organizaciji, Nasprotno, tudi resna ’ obravnava problemov, od katerih rešitve je odvisna njihova življenjska eksistenca, jih lahko močno pritegne k delu v mladinski organizaciji. Tudi pripombe, da ž občinskimi organizacijami ZM niso našli pravega stika,: hišo 'Bile'. r’d-ke.' Iz tega sledi, da ne gre valiti'vse krivde za nemterv siranost izključno na mladim-, ske organizacije V podjetjih,. ■ . ■- — Fi — ZAHVALA Ob smrti moje drage mame se iskreno, zahvaljujem sodelavcem merilnih naprav in prevzemnega, oddelka' tovarne »Elektromehanika« Kranj za izraze šožalja, poklonjene vence in spremstvo ha:' injeni zadnji poti, _ Štefko in Dragica Vidic, ZAHVALA Ob smrti dragega očeta ' . ANTONA PUŠNIKA se iskreno zahvaljujem sode-, lavcem v montaži števcev tovarne »Elektromehanika« Kranj za izraženo sožalje im denarno pomoč. Marinka Kokalj ZAHVALA j Ob smrti ■ moje * ljubljene mame ANE ŠFRINGER . s‘e iskreno zahvaljujem sodelavkam ih sodelavcem v oddelku lakirnica v produkciji tovarne »Etektromehanika« Kranj za izraze sožalj a,, poklonjeni venec in denarno pomoč. Hčerka Ivanka Prosen jak ISKRA - glasilo delovno,; ga kolektiva Iskra industriji za elektromebaniko teleko munikacije elektroniku ih| avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Rokopisov ne Ir l(li Šdu