$t. 40. V Gorici, v soboto dne 8. aprila 1911. Tečaj XLI. ' izhdja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana : vse leto . ¦ 15 K % » • • 10 „ . ri V» -». . . 5 ,, ^samič*LW^tkej&a)jejo i(V«fn,- V Gorici se prodajaJ;$o&r*v vseh tobakarnah. nSOČA" ima naslednje izredne i\ priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in firadiščanskenr in dvakrat v letu „~Yoziii re4 železnic, parriiko? in postnih mrež*. Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K- Lavrif. . Uredništvo , ,: ^nahaja v Gosposki,,ulici št.,7 , Gorici v L, nadstr. ria desno. •,,, Upravijištvo v se nahaja v Gosposki ulici. Št. 7 vi. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino, in ogiase je plačati loco Gorica. '•'¦"*•" Oglasi in poslanice se račuhijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka.vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke .po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivav. Kavčič v Gorici. Telofon iU 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. FabČič) tiska in zal. 50 let delovanja i. Dnu 26. februvarija 186J. je bil razglašen najvišji patent, ki je dal avstrijskim pokrajinam lastne deželne zbore. Tako je bila izročena msoda ljudstva v roke ljudstva*. Zq konštitucija iz aprila 1848. je določila kompeteneo novih"pokrajin, ki naj se pečajo /. deželnimi interesi ter s preskrbo sredstev za te. v kolikor ne spadajo v splošne državne interese. Ali ta konštitucija kakor tudi kromefiška iz marca 1849. nista imeli dolgega obstanka. » Za Gorico. Gradišče in Istro je bil razglašen deželni opravilnik z najvišjim patentom od 25. jamivarija 1850.. ali ni stopil v veljavo. Sledilo je desetletje absolutizma, na kar je cesarski manifest iz leta 1859. obljubil povrnitev avtonomije deželam, ki je bila potem z diplomom of.-tobra 1861). tudi razglašena. Prvo poglavje tega diploma dovoljuje deželnim zborom sodelovanje pri zakonodaji, v kolikor rti določena za osrednji parlament. Deželna zakonodaja bi morala dajati smer za ono v parlamentu. Ali šele patent iz tebruarija 1861. je določi! definitivno konstitucijo deželnih zborov, kakor so: važna premeinba pri nas je nov volilni red iz leta 1907.: s splošnim volilnim razredom —'— ------ S čim se ima pečati deželni zbor? Delokrog deželnega zbora je velik. Pečati se ima: s poljedelstvom, z javnimi deli na troške dežele, z dobrodelnimi v vodi. vzdrževanimi od dežele, s proračuni, davki, posojili, občirtskimi posli, šolami, sploh z najrazličnejšimi rečmi, ki niso rezervirane za parlament. Široko je torej polje, zaupano v obdelovanje deželnemu zboru. Tekom 50 iet delovanja legislativne korporaeije s tako obsežnim delokrogom se že more storiti kaj, kar je mogoče označiti in pokazati kot dober sad. Ali kaj je pridobila naša dežela tekom 50 let deželnozborskega delovanja? Naša živinoreja ne napreduje, pa b' vendar morali imeti v naših planinah in v nižini lepo razvito živinorejo. V povzdigo živinoreje se je storilo od strani deželne-, ga zbora in odbora bore malo in če se je kaj, je bilo to večinoma površno, v slučajih naravnost škodljivo, namesto da bi se bilo koristilo, se je denar proč vrglo. Poti nimamo, kozje steze so po naših gorah. Hudourniki divjajo po svojih poteh dalje in vzročajo vedno večjo škodo. Sočo in Vipavo regulirajo samo pred volitvami, na kaj takega, da bi se preskrbelo n. pr. Kras s pitno vodo, niti ne mislijo modrijani v deželni hiši. Naši vinogradniki zaman pričakujejo potrebne pomoči od strani deželnega zbora......da, tako smo še zaostali, da naša dežela srečno še nima zdravstvenega zakona in naša dežela je edina, ki nima še deželnega šolskega zaloga. Iz vsega delovanja deželnega zbora tekom dolgih 50 let gleda Pajer, In s tem je že dovolj povedano. Občinski red za pokneženo grofovino Goriško in Sradiško. (Dalje.) Toliko v slučaju, navedenem v prvem, kolikor tudi v drugem odstavku tega paragrafa, se sestavi poseben pravilnik, ki bode obsegal vsa pravila, zadevajoča uživanje občinskih posestev. V sliiča}:.-. navedenem v prvem odstavku tega paragrafa se bodo morala ustanoviti pravim deležibe užitkov po neizpodbijani navadi. V pravilniku o deležbi užitkov občinskih posestev se bode mogel sprejeti v slučaju, da ne bi obstojala neizpodbijana navada glede" deležbe, pogoj, da bode de-ležba odvisna od plačila letnega prispev-ležba odvisna od plačila letnega prispev- ka ali na mesto tega ali pa razven istega od vplačila jedenkratne prikupnine. Kar še užitkov iz občinskega posestva preostane potem, ko je vsak prejel, kar mu je po zakonu pritikalo, gre v občinsko blagajn ico. Starešinstveni sklepi, zadevajoči pravilnike o deležbi užitkov občinskih posestev, potrebujejo odobritve deželnega odbora. § 73. —• Občinsko upravno leto se ujema z državnim. S 74. - Da se doseže v posameznih občinah pravilno gospodarsko poslovanje, treba je pravilno sestaviti; a) inventarje, b) letne proračune in e) letne računske sklepe. § 75. — O vsem premoženju vsake občine se sestavijo inventarji, ki bodo tvorili podstavo občinske uprave. V inventarjih bode moralo biti zapisano vse občinsko premoženje in sicer toliko premičnine kolikor nepremičnine, kakor tudi vse pravice občine kakoršne-kolisibodi vrste. Inventarji se sestavijo za vsako posamezno davčno občino posebej in za premoženje krajevne občine, kjer bi ista sestajala iz' več davčnih občin, posebej. Posebni inventarji se bodo morali sestaviti po naličnem naročilu deželnega odbora tudi za zavode in zaklade, kateri so v upravi občine ter služijo v javne namene. S 76. — V inventarjih bodo natančno napovedane nepremičnine in premoženjske pravice občin z .napovedbo. zemlje-knjižnih in davčnih označil, in tako bodo popisane z vsemi označili in posebnimi nameni premičnine, pred vsem tudi vrednostne listine (javni papirji itd.). S 77. — Pri sestavljanju inventarjev se bode pazilo na sledeče formalno postopanje: Starešinstvo izvoli iz svoje srede komisijo, sestavljeno iz treh členov z naročilom, da sestavi načrt občinskih inventarjev po posebnem obrazcu, katerega določi deželni odbor. Komisija se ustanovi, izvolivši predsednika, ter sklepa z večino glasov. Načrt inventarjev, katere je sestavila-navedena komisija, se bode moral predložiti starešinstvu, katero ga bode moralo preskusiti, eventuelno popraviti, ter izreči se konečno o istem v obliki pravilnega sklepa. Po starešinstvu potrjeni inventarji se bodo morali razpoložiti, skozi dobo 14 dnij. občanom v pregled. Da so inventarji razpoloženi, se javno razglasi po načinu, utrjenem po"§ 121. tega občinskega reda. § 78. — Po pravomočneni siarešiii-stvenem sklepu odobreni inventarji se bodo hranili pod ključem, kakor listine in vrednostne stvari občine, Na vsakem inventarju se zabeleži starešinstveni sklep, s kojim se je isti odobril,, ter ga podpiše župan in dve, starešini, § 79. ~- Vsaka premena, ki se je zgodila v premoženju občine oziroma nje zavodov in zakladov, se vpiše v posebne dopolnilne inventarje, kateri se bodo morali podvreči vsako leto odobrenju starešinstva ob predložitvi1 računskih sklepov. Prememlbe zapisane v dopolnilnih inventarjih med poslovno dobo občinskega zastopstva, navedeno v § 18., se bodo morale vpisati koncem te dob* v glavne inventarje (§ 75.). To se zgodi dva meseca pred volit-vijo novega starešinstva. ; § 80. — Inventarji, prerejeni v smislu določil predidočega paragrafa, bodo; tvorili podstavo za izročitev občinskega urada novoizvoljenemu županu, izročitev katera se bode morala izvršiti po določilih obrazloženih v § lil. . . • § 81. — Od vsakega občinskega inventarja (§§ 75. in 79.) se predloži overovljeni prepisi deželnemu odboru. § 82. — Inventarji (§§ 75. in 79.) bodo tvorili podstavo za pregledovanje občinskih računskih sklepov; torej bodo morali biti inventarji razpoloženi vsakikrat, ko se razpoložč računski,sklepi za javni VELIKA VAS. Roman. — Francoski I 'oslovetiil Edgar Monteil. F. K. (Dalje.) Večkrat se mu je pa tudi primerilo, da je streljal na race ali kure, ki pa niso spadale k divjačini, ali z največjo ravnodušnostjo jih je spravil v torbo, dOma pa jih je jedel kot divjačino. Seveda je bilo včasi malo nerodno, posebno kadar je lovil v družbi, ko so potem plen razložili, se je opravičeval s kratkovidnostjo. Kratkovidnost pa ni pomagala, če ga je zalotil krnet Pri njegovem junaštvu. Ne da bi se pustil preje opominjati, je potegnil denarnico iz žepa in vpčašal, koliKo stane vstreljena »divjačina« in plačal je'večkrat jako nesramne zahteve, ne da bi trenil z očesom. I Pripetilo se mu je pri neki taki priložnosti, da'je krnet "med tem ko je spravljal denar, reke! prijazno: »O, ljubi gospod, to nič ne de, meni vaša kratkovidnost celo ugaja, in če vam dela zabavo, lovite lahko na mojem dvorišču kolikor hočete.« Maiaus je poslušal to nesramnost tako mimo, kakor je spravil vstreljeno divjačino in šel svojo pot. Pripetilo se mu je, da je vstrclil sovo, on pa je rekel, brez glave in nog ima človek popolnoma lahko te nočne ptice za prepelice, katere j6 nad,vse rad, in res,.tako razmesarjene je nesel domu, kjer jih je jedelza prepelice. Njegova pot proti zbiraliSčtr je vodila mimo močvirnatega prostora,,ki je bil obdan popolnoma z drevesi. Tam so se navadno držale sloke, to je Maiaus dobro vedel, toda bilo je še prezgodaj, kvečjemu, da bi videl kako napovedovalko. Prihodnje dni pa hočem dobro pogledati, si je mislil stari lovec. Tu počita v njegovi bližini dva strela in dve ptici zletita nad njegovo glavo. »Saprament«, zavpije in nastavi puško, toda radi drevja ni mogel meriti, ptici ste pa izginili. Ko je prišel na rob močvirja, zagleda Pavla in Alberta, ki sta imela v roki vsak eno sloko. »*Prve letošnje sloke!« pravi Albert Malausu nasproti. »In debele so«, pristavi Pavel. »O vidva srečneža!« pravi Maiaus. »tudi jaz sem jih videl leteti, pa nisem imel več časa streljati. Koliko pa jih je bilo?« »Štiri.« »Tu sem torej videl ostali dve«, pravi Maiaus, v mislih pa pristavi: Jutri pojdem ponjc, od tu ste zleteli gotovo k ribniku pri Thoduri, tam jih gotovo najdem. »Crillon ima tri zajce.» pravi Albert. »In vidva?« »Vsak enega.« »Ali imajo drugi mnogo plena?« »Ne vem, sva jih izgubila izpred oči, love nižje, po grapah.« »St«, opominja Maiaus. , Jata vrabcev je sedla pred bjifhi na dfrevO," strel poči •in Maiaus hiti ;s še ktfdečo se puško na prostor; |la.bfbp-bral padle. .»Škoda za smodnik«, pravi Albert. »Kaj še«, odvrne Maiaus, »ti mali, :tički, na slanini pečeni, dado jako. okusno jed.« Šli so dalje skozi gozd, nakrat se vstavi. Stop, ki je tekel pred njimi, zfunolklo renčeč. »Gotovo je našel kačo, pridite hitro,« pravi Pavel. »Jež«, vzkliknejo vsi, ko pridejo bliže. Med tem se je Stop, kateri je hotel ježa zgrabiti, zbodel v smrček in odskočil cvilč, potem pa se ga loti še enkrat in ga obrne. Toda ta se hitro zopet prevrže in raztegne bodice. »Veste li, kako se ravna s takimi?« dč Maiaus in potegne svoj lovski nož. »Ravno tako, kakor z domačim prašičem, zakolje se ga.« , , s j . Izvršil je tudi, kar je rekel. »Ali ga jeste?« vpraša Pavel začuden. »Seveda, zakuhan v zamaki s sirovim maslom je jako okusen,« , .,,... »Da, ko bi ne dišal«,.pristavi Pavel. smeje.; . »Poglej si Malausovo torbo«, pravi Albert. ; »Da, zatekla je tako, kakor bi bilo najmanj desetzaj-zev v nji.« .¦¦¦¦-.¦ »Če ni naš dobri, prijatelj lovil zopet po kakem dvorišču«, reče Albert smeje. ..... »Hej!« zavpije naenkrat nekdo za njimi,- »O, Afard, kako gre?« .-•.•¦ -,.\ »Prinašam dva zajca, tri vodne,kokoške in.brinovko, ki pa ne šteje, ker je presuha,« , , »Vendar jako lep plen.« . »Aligmiipže.k. lovski koči:?,-Enajst j,eAtjra/;« ;^ '. »Čk, todaPavel.hi jaz nare$# Še-'*nja'l. otffoeJr,&rost ogled občanov skozi dobo 14 dnrj prej, nego jih pretrese starešinstvo. Da so proračuni razpoloženi, bode treba javno razglasiti na občinski deski in po navadi v vsaki posamezni občini. V razglasilu se bode morafa izrecno poudariti dopustnost ugovora v smislu § 85, z napovedjo roku, v katerem in ob-lastva, kateremu je podati. § 85. — Svobodno je vsakemu občanu vložiti v navedenem roku 14 dnij v obliki ugovora svoje opombe glede posameznih postavk v proračunu pri županu, kateri jih predloži s proračuni vred starešinstvu v sklepanje. Ako in kolikor bode isto upoštevalo vložene opombe, smatrali se bodo dotični ugovori konečno rešenim drugače pojdejo s spisi tikajočimi se proračunov, deželnemu odiboru po namenu § 100. § 86. — Razpravljanje računov sredi starešinstva se mora vršiti .najmanj dva meseca pred novim upravnim letom. § 87. — Pri oskrbovanju premoženja se je držati ustanovljenega proračuna. Ako se med upravnim letom primerijo troški, kateri niso v dotičnem predalu proračuna čeloma ali deloma preudarjeni, mora župan, ako niso največje nujnosti, izposlovati zanje sklep starešinstva. § 88. — Vse troške v občinske svrhe je zalagati pred vsem .- prihodki, ki se stekajo v občinsko blagajnico. (Dalje prihodnjič.) . Bolehavost in umrljivost je mnogo fedja pri otrokih, ki jih preži? IjajO S stekleiico nego pri otrokih, ki so pri prsih, ako pozabimo pridevati mleku od premnogih zdravnikov tukaj in zunaj države najtopleje priporočeni živilnt izdelek „KUFEKE" • ima bogato vsebino živilnih sestavin, ki privedejo otroke do krepkega razvitka, je lahko prebaven in odstranja ter onemogočuje motenja prebave, driske, blje-vanje, črevesni katar itd. DOPISI. Iz goriške okolice. Iz Kronber^. — (Usmiljeni samari-tanL) — V nedeljo 26 pr. m. proti večeru je Šel naš preč. gos. vikar previdet s sve-totajstvi mladeniča Boneta v Loke. Pri .gosp. Komehi v Kronbergu zbrani mladeniči »Nar. godbenega strelskega društva« so takoj uvideli, da samo dušno zdravilo ne ozdravi telesnih bolezni tudi; videli so da presenečeni roditelji si ne vedo pomagati, zato so takoj zložili potreben denar ter poslali enega člana z biciklom v Gorico iskat zdravniške pomoči. Zdravnik -se je takoj odzval, ter prišel preiskat bolnika; videl je, da je nevarno bolan z grozno pljučnico in vročinsko boleznijo, za kar je potrebna stroga pažnja in postrežba. Po potrebna zdravila sta šla dva člana takoj v Gorico v najhujšem dežju. Uredili so nadalje radi postrežbe pri bolniku tako-le: Nekateri so pazili po dnevu, drugi pa po noči popolnoma po navodilih gosp. zdravnika, kar je 'bolniku gotovo bilo v korist, ker se mu je obrnilo na bolje. Upanje je, da bode v kratkem se že spet veselil med svojimi človekoljubnimi člani. Res so hvale m posnemanja vredni taki mladeniči, le tako napredujte! Dopisnik »Novega Časa« pa se je fino urezal. : Hvali v notici dne 31. pr. m. Št. 18.. pod naslovom »izredno lep zgled« kat. iz, društvo krortberško, česar bi gotovo ne bil naredil, da bi bil vedel, da so mladeniči naprednjaki. Mogoče je bil tujec to? Ako pa je dopisnik domačin, potem rečemo, da norčevati se z blagimi srci naprednih mladeniče v ni kaj umestno! Ako je dopisnik tujec, se vidi kako je dobro informirano uredništvo »Novega Časa«, pri vseh noticah. Vidi se tudi, kako častihlepni so, da obešajo vsako malenkost na veliki zvon. Opominjamo gosp. dopisnika, ker sicer nas ni žalil z notico ampak na naš račun pohvalil nevredne člane Kat. iz. dr., naj napiše v »Novem Času«, da so napredni fantje :;-: posnemanja vreden čin naredili; pri mladeničih iz katoliških izobraževalnih društev se ne jzgodi kaj takega, ker imajo od svojih kolovodji drugi) parolo ne pa človekoljubnost! Iz krminskega okraja. Blljana. — \ soboto pridejo vojaki v Biljano kjer ostanejo skozi šest mesecev. Prihajali bodejo vsako leto skozi deset let. Na Vrhovlju nad Kožbano se ne zida trdnjava, kot so pisali nekateri listi, temveč se tam nastani le stotnija vojakov kot drugod 'po Brdih. Meseca junija se bodo vršile držav-nozborske volitve, in mi zapadni Brici bomo imeli spet priliko, se spomniti na krivico, katera se nam je zgodila s tem, da smo prodani Lahom. Radoveden sem pa, kakšne strune uberejo pri tej priliki naši klerikalci. Zadnjikrat niso hoteli se zjediniti za to, da bi mi Slovenci postavili svojega lastnega števnega kandidata, ali raje so volili z Lahi. Seveda se potem trkajo na prša: mi smo narodnjaki. V nedeljo dne 2. t .m. so zborovali naši brihtni čuki na Dobrovem. Predaval jim je o nečem Likar iz Števerjana. Bog ve o čem. Povedati bi imel dosti »lepega«. Zvečer so se malce popraskali malce po-kleli, policaj je miril, nož so edneinu vzeli, potem pa je bilo vse tiho. ; V nedeljo je imelzborovanje pripr&v-Halni odbor briškega Sokola na Dob/ro-vem. Vdeležba je bila jako velika,' in kakor se da sklepati, nismo daleč temu, ko bomo videli v našem briškem Sokolu veliko jekleno narodno trdnjavo. Iz zapadnih Brd. — Tukaj pri nas kupčujejo nekateri z olčjern, katero vozijo v Videm. Tako je tudi letos eden teh kup-čevalcev peljal olčje čez mejo. Ko se je predstavil italijanskemu carinskemu uradu v Vižinalu. je oddal kot navadno slovensko pisano potrdilo od županstva Bil-jana, da v tem kraju se ne dobi bolezni »trtna uš«. Dotični uradnik je le tega zavrnil, z opombo, da naj prinese pisano potrdilo v italijanskem ali nemškem jeziku, ker drugače da ga ne pusti čez mejo. Brez komentarja! Slovenci! Slovenska javnost gotovo ni poučena, kako se godi revnim slovenskim vi-sokošolcem v Pragi, saj drugače si ni mogoče skoraj razlagati, kako da je toliko prošenj, ki jih je letos poslalo. »Slovensko podporno društvo v Pragi« ,y našo domovino ostalo neuslišanih. Premnogo jih je, ki menijo, da slovenski visokošolec v slovanski Pragi pomanjkanja* trpeti ne more. To pa je velika zmota, katero moramo slovenski javnosti enkrat pojasniti. Naša javnost se je- navadila presojati slovensko dijaštvo po onih redkih izjemah slovenskih študentov, ki so v srečnem položaju, da jim ni treba skrbeti samim za vsakdanji kruh. Po teh navadno sodi celi stan in ne vidi onih, ki sede doma pri knjigah, ki pa ne morejo kljub trdni volji napredovati v svojih študijah, ker njih mori glad in skrb za eksistenco. Te naše mlade inteligente naj ima slovenska javnost vedno pred očmi, m) 'jim s svojo znano radodarnostjo olajša , trdo življenje in jim pripomore, da se ,bodo zmogli mirno posvetiti svojim študijam in da postanejo kdaj iz prepričanja glasniki prave omike in človekoljublja med slovenskim ljudstvom. Slovenskemu študentu je Praško podporno društvo edino zavetišče, kajti od drugod ni dobiti nikjer podpore. Čehi imajo sami mnogo svojih revnih dijakov, katere so pred vsem dolžni podpirati; zaikaj vsak narod je dolžan najprej skrbeti za svojo mladino. V, Gradcu in na Dunaju je poleg podpornih društev Še več dobro založenih podpornih tondov, kjer slovenski študent le dobi včasih kako skromno podporo. Na Dunaju in v Gradcu je več ustanov za slovenske visoko-šolce, v Pragi ni nobene. c Tako ima slovenski dijak v Pragi res težko gmotno stališče, in vendar je nujno želeti, da bi vsak slovenski dijak študiral na slovanskih visokih šolah v Pragi. Ne sme se nas napačno razumeti. Nismo hoteli s tem reči, da naj slovenska javnost podpira samo Pražko podporno društvo, ampak hoteli smo s par primerami predočiti obupen položaj revnega slovenskega dijaka v Pragi v ostalem pa smo mnenja, da se vse premalo podpirajo naša podporna društva, plasti pa Pražko podporno društvo. Rodoljubi slovenski, vzemite v roke letna poročila in prepričali se bodete, koliko je še prostora tam za marsikoga, naše pridne mladine, ki m zaznamovani v imeniku. Koliko lepili in zdravih idej je prineslo že slovensko dijaštvo iz Prage v domovino. Smotreno narodno delo, ljudske knjižnice itd. so njeno delo. In vedno ji kličeta: mladina delaj, pomagaj, domovina je v nevarnosti! Slovenski dijak si je prav v zadnji dobi dobro svest svojih dolžnosti do svoje domovine tudi v tujini, ali ravno tako imajo Slovenci v domovini dolžnosti do svoje mladine, če tudi niso nikjer zapisane. Najmanj, pa, kar more slovenski dijak od domovine,pa je, da ga ne pusti' gladu umirati tam, kjer naj zbira duševnih moči, da bo kdaj mogel vspešno in z veseljem delati za svoj narod. Slovensko dijaštvo dela in hoče vedno delati za svoje ljudstvo, Domovina! stori tudi ti odslej več za svoje visokošolsko dijaštvo, kakor si to doslej storila! Darove sprejema: Dr. K. Šebesta Praga II. Spalena" ul. 9. Podpisana so akad. društva: »Adrija«,-»Ilirija«. »Dan« in Klub slov. tehnikov. Prefl *ai v teli Volitve. »Wiener Zeit.« pnaaša uradni raz^i-s volitev. i Volitve bodo dne 13. junija, ožje volitve dne 20, ftinija. Zbornica se snide na kratko zasedanje 20. julija. Skupaj v eno vrsto! Potreba je, da stopijo v eqio vrsto vsi oni volile: ki čutijo, kako nujno potrebno je, da ve naš?, slovenska Goriška otrese klerikalnih poslancev, ki jej delajo le škodo. Na veiiki boben sta. tolkla leta 1907., kaj vse da napravita za goriške Slovence, ali Fon je napravil samo oštarijo v Renčali, Gregorčič nič, le. pomagal je tudi pri katoliški oštariji v Renčali. V družbi Šusteršičevi sta foila, v slabi : i \ kajti .nož je vedno hrepenel le po n\šL tu državnega zlbora, ker se mu je utepla v glavo misel, da morajo zmagati klerik? ;'< na ceii črti po slovenski domovini. To pa se ne sme zgoditi, TO MORAMO PREPPECm PRAV MI, GORIŠKI SLOVENCI! Dolžnost goriških Slovencev je v prvi vrsti, pokazati, da klerikalci ne bodo nikdar gospodovali nad CELIM slovenskim narodom! Zato kličemo: SKUPAJ V ENO VRSTO, SKUPAJ V DOLGO FALANGO, POKONCI NA BOJ PKOTI KLERIKALNIM BREZDOMOVINCEM, IZSESA-VALCEM IN IZPRIJEVALCEM NAŠEGA LJUDSTVA! V sporazumu z ljudstvom. Klerikalci ne poprašajo nič ljudstva, ali je zadovoljno s Fonom in Gregorčičem, ampak kar kandidirala bosta: Fon v goriški okolici, Gregorčič v Gorah. Za Kras še gruntajo; pravijo, dafoi se ne branil Stepančič pa je malo upanja, ker je mdi o njem med klerikalci že prodrla resnica, da je za nič poslanec že v deželnem zboru goriškem in odboru, kaj bi bilo šele na Dunaju. Pa že dobijo kakega »plahaj-narja«! V spor.tzumu z ljudstvom se morajo postaviti na napredni strani kandidatje. Ni take sile, da bi se moralo kar hitro imenovati kandidate, posvetovati se treba poprej, preudariti, zediniti se, potem se postavijo kandidatje — sporazumno z ljudstvom. Naši volilci pojdejo v boj za prave LJUDSKE KANDIDATE! Dalmacija. Izme.d dosedanjih dalmatinskih dr-žavnozborskih poslancev ne bodo baje več kandidirali: klerikalca Peric in Iva-nrševič in naprednjak dr. Smodlaka. Dr. Smodlaka se hoče popolnoma . posvetiti trdni organizaciji svoje demokratično-napredne stranke. Mei.o njega bo kandidiral najbrže splitski župan Mihajlevič, Češki agrarci so sklenili, da za prihodnje državnozJbor-ske volitve ne bodo več kandidirali onih poslancev na Češkem in Moravskem, ki so že člani češkega in moravskega deželnega zbora, ker stoje na stališču in-compatibilitete državnega »bora z deželnim zborom. Moravski češki klerikalci so' sklenili, da v vseh čeških okrajih postavijo svoje kandidate. Ta korak je vzbudil med Čehi ogorčenje in nevoljo in to tembolj, ker klerikalci v Narodnem Svetu dosedaj še niso povedali svojega mnenja glede kompromisa med češkimi strankami. Radi tega radikalci že sedaj zahtevajo, da morajo vse češke napredne stranke skupno nastopiti ne samo proti Nemcem in socialnim demokratom, ampak tudi proti češkim klerikalcem. Državnozborske volitve za Galicijo so že razpisane in sicer bodo v vzhodni Galiciji dne 13., v zapadni Galiciji pa 19. jun:'a. Rusini so vsled tega silno razburjeni, ker smatrajo, da hoče vlada na ta način preskrbeti Poljakom čas, da se po boju v vzhodni Galiciji vržejo z vso silo tudi na zapadno Galicijo. Češki socijalni demokratje na Moravskem. Socialno demokratični centralistje so že začeli z volilnimi pripravami. Postavili bodo povsod svoje lastne kandidate, tudi tam, kjer bodo kandidirali prejšnji češki sOc. demokratični kandidatje Hy-beš. Svoboda, Tomišek, Prokeš in Fili-pinskv. Tudi proti Pospišilu v Šlezlji bodo p( -;uvili svojega kandidata. Iz oklica socialistov. Zveza soc. dem. državnih poslancev je izdala po razpustu poslanske zbornice oklic. V tem čitarno med drugimi.;. Bienerthova vlada je »dragovoljno orodje militarizma. Za aneksijo Bosne je potratila 256 milionov kron. Za nove bojne ladje so ji vladni hlapci — krščanski soclalci, nemški nacionalci in poljsko kolo — dovolili 312 milionov. Za novo obo-roženje na suhem je zapravila 52 milionov. Državni dolgovi so se pod to vlado zvišali za 764 milionov kron. Za obresto-vanje tega strašnega dolga morajo avstrijski narodi izdati vlako leto 30 milionov. In. ta sredstva zahteva vlada od naj-siromašnejših med siromašnimi. Zvišati hoče davek na žganje, na vsako škutljico vžigalic hoče naložiti dva vinarja davka, podražiti hoče smodke, cigare in tobak že (Dalje v prilogi.) _¦._._- . "V™* KOLINSKO CIKORIJO pri vasn imomnan v iz EDINE slovenske tovarne v ljubljeni. Priloga .Soče", šl, 40. z dne 8. aprili 1911 & i. julilein.iNuj&iromažneiši med siromašnimi naj plačujejo stroške oboroževanja, dočim vlačijo velekapitalisti, banke, borza, železarski: kar tel oderuške dobičke iz državnih posojil in vojnega dobavanja. In ker ni parlament dovolil vladi novih davkov, po njeni volji, ga je pahnila na stran, ustanovila, novo gospodstvo § 14., in daje 2^Kvo4h?fiov^aJiiti^ii3tr k^loea^da^jft-j pokorno prinese' davke.za nove,;drid» natve. , ¦,•"'¦. , Vlada militarizma je tudi vlada dra-' ginje. Ne da bi vprašala parlament, je. •sklenila z Ogrsko tajno* pogodlbb, ki nam prepoveduje v zadostni množini vpeija-vati meso iz inozemstva. Ne smemo se najesti do sitega, ker nam Ogrska ne dovoljuje. Agrarcem na ljubo je tako popačila trgovinske pogodbe s Srbijo in Ru-mumjo, da nič ne koristijo avstrijskim konsumentorn, avstrijski industriji pa pri-"idevajc neizmerno škodo. Sto in sto mi- ! lionov je žrtvovala militarizmu, preklicala pa je predlogo o znižanju hišnonajemnin-skega davka, za ublažitev stanovanjske bede in stanovanjske draginje nima de- ' narja. i Klerikalizem ima v tej vladi svojega pokrovitelja. Nemški svobodomiselni učni minister Stiirgkh izroča naše ljudske šole popom. Pod vlado, katero podpirajo nemške svobodomiselne stranke, vlada v Avstriji zopet najčrnejši klcrikalizem.« Kandidata laške ljudske stranke za državni zbor. Laška ljudska stranka je imela v nedeljo v Gradišču ob Soči shod, na katerem je. proglasila kandidaturo za držav-nozbor&ke; ^olitve. Kandidata sta: dr. Alojzij Paidutt! za volilni okraj Gradišče-Krmin, in dr. Jos. Bugatto za volilni okraj Červinjan-Tržič, Na Koroškem kandidira med Slovenci zopet dosedanji poslanec Grafenauer. Na Štajerskem se bo bil uajbrže Ima" boj posebno za Plojev mandat. Slov. napredna stranka bo zborovala v Žalcu 17. t. m. Takrat postavi menda že kandidate. Na Kranjskem. .'¦, > Napredna stranka je ponudila kandidaturo za Ljubljano zopet Jos. poslancu Iv. Hribarju. Kmetje iz ljubljanske okolice so že ponižno prosili gop. dr. Sutcršiča, da naj bo tako prijazen, da bo še kandidiral v državni zbor. ŠušterŠič je to slovesno obljubil. Domače vesti: Kumar ;obKu^^ totjo Jz Hubija, kako so se laskali občinam po Vipavski dolini — sedaj pa jeviaadonel iz klerikalnih vrst L1$$:;tlablfehe |omo^ili. I Novostrujarji pa se' liftii š$onSrlč več ne ' QgreV;4lQ za vpuoviod k Hubija;,,pravoio,, ^'vsd'?\ goriškoinestorjojke:vpd<> kje bliž-„ Je ^ .vipavske; ^bčine^pa, n*aij ide;belp, gier |;dajo( iako jjsni je ,^el vodovod izjliu-bija* tajko.-;slovesno napovedan,, Stara resnica | je ta, da.Jrnajo.klerikalci^iM!cistyo:za,;n |;cwprav. vselej; včasih,jim tudi uteč.e, da' , ,| priznajo^ kako vodijo ljudstvio,za nas!¦--. j Ce ho. hotel kdo .sedaj, poslušati klerikal--j! ne kaaididate, bo slišal lepe reči; ali. ,kaj, 'pomaga; ko Je cjp;ljijlbljaad, ,;ne,;storijo pa nič! Neumen je vsak, kdor voli klerikalne; poslance! :',.:/- : -.'¦. j Slovensko gledališče.— 4. predstava: Vrciilicki, »Noč naKarlštejnu«. — Glavno vlogo KaTla IV. je igral g. Nučič z njemu lastno eleganco. — Vlogo &lizaibete njegove soproge, pa g.ca Setf ilova, ki je! bila želo lepa, a ijubko-krasna v 11. dejanju v obleki paiža. G.ca Setrildva je igrala tili-ško vseskozi z umetniško gracijo, z vne-vanjem združitve dostojanstva cesarice z občutki ljubezni in; notranjimi boji ljubeče žene. — lzboren škoi Arnošt je bil g. Dahnilo. — Vlogi vojvoda bavarskega in kralja Petra jeruzalemskešga ste bili v rokah g. Skrbinšeka in g. Povheta, — G. ivlolek; kastelan na Karlštejnu, je .bil koncem III. dejanja v sceni, ko prosi za Alenko milosti, zelo dober. — G.ca VVhitrova, srčka-na Alenka iti gT: Drenovec, točaj, sta iz-borno rešila svoji nalogi. Pri vsem pokazanem (trudu smo videli mi le odsev one »Noči na Karlštej^ nu«, ki očaruje. dušo in oči gledalca v Pragi na velikem odru. Popolna, predstava te in jeditakih klasičnih iger je na našem malem odru, ki trpi na pomanjkanju marsičesa, pa tudi osobja treba več- — nemogoča. Vpoštevaje to, snio odhajali zadovoljni. — Obisk je bil srednji. Razglas. — Deželni odbor razpisuje denarno podporo letnih 240 kron, ki se podeli iz dohodkov zaloga za obnemogle delavce, ustanovljenega, od prevzvišene-ga deželnega glavarja grofa Franca Co-roninja v spomin zaroke prejasne nadvoj-vodinje Marije Valerije. Za podporo se . smejo oglasiti delavci in delavke, ki so i pristojni v eno občino poknežene grofo-vine goriško-gradiščansko ter so postali trajno nesposobni za delo; v prvi vrsti pa se bode oziralo na ono izmed tistimi osebami, ki so svoje moči obrabili samo pri podjetjih velike aH male obrti ali pa pri kmetijskih podjetjih. Prošnje je vložiti pismeno na zapisnik deželnega odbora do 30. aprila ,t. i. in jim je priložiti: 1) spričevalo župnijskega urada dotičnega kraja, potrjeno aii, če treba, dopolnjeno po županstvu pristoj-nostne občine, v katerem spričevalu je vestno popisati starost, stan družine, nre-živila pfosilčeva, kako se je bavil z obrtjo in,kakšno je,njegovo.naravno obnašanje; 2) zdravniško spričevalo potrjujoče bolehnost aii pphabljenost vsled katere je nesposoben za delo. Če se poizve, da iŠejo%c.pri o oni ženU-.fci; jo je mož- klerikalec nabil ter je kažafa1 "\ kaplanu na cesti razcepljeno šobo. O M#* \ rikalni surovosti naj pišejo, ta je velika"!« '» vse obsodbe vredna! ¦' f , Odsek »Muzejskega društva«, ki sel! ipeča ž:raz:isftovaiiijem; Jam, priredi v ne- ! deljo 9. t. m. znanstveni izlet na BaSko \ planoto. Odhod z vlakom ob 6 zjutraj z \ drž. kolodvora d o postaje Avče. Kdor .še j za, podizernsjke kpasote zariima, se laliko \ pr\4t0: rws%)va1cemi ]':)¦L¦.¦- ¦' r ) ' Družba SV. Mohorja je tožila,\4a: t izgublja člane. Nič čudnega! Zakaj pa^se ; .ffe^oslavriila na? politično,, kleriikalno, n(a?k- \ RifuČno^štraftlčarskp stališče. Masnih ..^...- :,.:., Letošniemu.: »Kažipotu.«., J*m - tiskaji tudif.Rfi.pjQjeu: seznam sfseh.iiigkgv.«i, Jci Jiji. imamo v,zah}gi..^&9vikoy x .nekaterih, strm ni mogoče .doiitL :^&a.paje va$-najn potrebna, zajo bo vsestransko dobrodošla, , , :, .,. ;....- ..,/ .?a. nen-aročnike .-stane »Kažipot^ K 1.2p^s poštft;l6,y več. * .. ,> L^ko rnladinsko društvo »Rapte« so ustanovili v Pogori, kakor se nam od t;am, poroča, neki L^bi, s. pomočjo soc, demokratov. Ppsebno n^ki laški podanik fjabrjs je goreč priganjač za to društvo. Lovjti, hočejo v društvo Slovence — ka-; tejim pa kličemo; Proč od teh ljudi! — !Kaj bi rekla »Karjola«, če, bi začeli mi tako delati proti laškim tujcem v Podgori, kakor dela ona proti. Slovencem v Gradišču?! . ' " _ '', L Iz Prvačjne.' — Sokplska godba v Pr-vačjnj se najtppleje zahvaljuje vsem onim, koji so godbo v preteklem poletju podpirali, bodi: Bratskim društvom »Sokol«, Čitalnicam Bralnim društvom in priredi-teljem javnih plesov. Priporočevaje se jim za njih nadaljno naklonjenost jih zagotav-lamo. ob jednem, da se bodenio potrudili,, da jih poslužimo bodi; Pri telovadbi, koncertih' in najnovejših plesnih komadih itd. Na zdar! Odbor. ..jPtetpmor? -r^ Pri Testenovih na Banj7 šicah, so aretirali mater in hčer, češ, da je hči rodila pa da sta otroka umorili. Kaj je "resnice na tem, menda dbžene preiskava. ..,'.'""'. Odprti lekarni.—' Jutri "popoludne boLta odprti v Gorici lekarni . Uberi-Tromba. V- teh dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba v času Gd 9. do 16. t. m. vadMem^Jgrfo tfeUiato&MViiriaiS dejanji m b^spreftj^ana! zi i vojaškim, oflke&tronu ~u\Kni4akega/ni biloi;dalečvmrl akolbiei dolgo; v. <3ojaSft-it^ptl«ri^hifccJi ne. Zuto pa pršite >\isii tisti *tem ? pogtedat. ,v Gojače, da^Dodeteuvkletfj <:kai vse zvišano ter; da nas;bodete spoaialv ker gotovo, je-trmo-|i gos izme#vas,i ki še-slišal r.i o ha&i-\'4si»~ Stti!n*nj»frai:# naših zmožnostih, Pridite: všiUz .zanimanja oz. -iz' radovednosti, iti gotoV^vammebo žatDabov(eilko-števi-naših gostov nastlan ¦ veselice,''vprasimo sosednja drušiva^rmi blagovolijo 3P-ozi-rialii^blagbhotho^-naiitaSo.prJreditevr-^P^i sebno za to. ker je prvikrat prirejena pri nas, ter jilv vabimo;obeue3a, nais.e:.;udele-/iios Milepem šteyilu> v dokaz.;da .si iže^imo mttk&shpj -wav;dabro. . .,, .,.. .-.i \ , . ..u .Se.jjnkr&t pray,;uliudno vabimo vse, kj,ses;.zanirnaifl,ža lepe,-ljudske .veselica $i\ naS:fiP5Btu° v; velikem številu, kerjim. zugo*ovjm.p*,daaim.ne.,bo nikdar žal, V>pprgS prvobitno v ..kratkem,.-^. C^lJtotF.. .. , . ,. . trač; Tfgovsko-obrtne iR gospodarska vesti. Vse iraovine v,,Gotici bpdo v nejietfo 9% t,;m. odprte .od,.7. .zjutraj dp. opoldne. . Strokovna razstava za karbid in ace-tilen; — Ci.kr. obrt»L pospeševalni urad^ na Dunaju je naznanil trgovski in obrtni-, ški zbornicij.v .Gorici, da: priredi, ab- povodu VI. mednarodnega kongresa za karbid in acetilen, ki se ba vrši! od It. do l.J. maja 1911 na Dunaju, v svoj Hi. razstavnih prostorih- na Dunaju strokovno razstavo za karbid in acetilen^ ki .se bo otvorila dne ll..majal91l ter, ho. trajala približno, dva meseca;-Natančnejše-podrobnosti so razvidne iz programa, ki je v pisarni trgovske in obrtniške-zbornice na .vpogled. Trgovske zveze med Avstrijo in Ar-gfaitjnJio. — »La Argentina« v Buenos-Airesu prinaša pogovor z Vit: Cosuli chem iz Trsta, ki je šel v,južno Ameriko proučit, kako bi prišlo do koristnih trgovskih: zvez razne vrste m "d Avstrijo in Ar-getttmijo.jArgentinija.bi se morala pobri-gati za; prosti:.uVoz;mesa- v Avstrijo; pri slabtletini v Avstriji bi mogla-Argentinija izvoziti .v-Avstrijo potrebno žito. Nasproti temu.bi mogla Avstrija izvažati v. Ar-gentinijo razne svoje produkte. / :¦ Bralno društvo »Čaven« v. Gojačan naznanja, da se je letos^ zbudilo iz dolgega sjjanjaže skoro umirajočega. To prero-jeiije hoče proslaviti tako. da' bo res nekaj izvanrednega — saj za nas Gojačane. Pri- I selice ne morejo vdeležiti, rediti'hoče veliko veselico š plesno žaba-''' ' '" vo",""" Česar ni bilo še nikdar y Gojacah. Prvikrat nastopi to društvo s, svojimi dfuStveniki v javnosti pri "dpbrrv izbranem pevskem zborti, katerega vodi tuk. žplo marljivi in požrtvovalrir g. učitelj Soriška Kolesarska zveza. Kolesarsko drušfvb >»Vrtojba« v Vr-ftojbi. — Kakor že objavljeno, se bo vršila pomladanska veselica kolesarskega društva »Vrtojba«- na Velikonočni pon-deljek. Združena je z javno' tombolo katere dobitki znašajo: tombola 200 K', čmkvftia' 100 !K. SreSke se' razprodajajp po 40 v kos tudi v raznih ¦ tobakarriah' 'v' Gorici. • - ' Oni; kateri kupijo srečke, pa'se ve-naj pošljejo iste na odbor kolesarškga društva, ki jim preskrbi vse potrebno za tombolo. Po veselici bo plesna zabava, pri kateri bo svirala vojaška godba iz Gorice, pelje. Nju^dttiie^^^^uflfni pon- .vaun ž njo^veleviosti/ da • imora ..oštdti' deljek v *vffl3bn ZdTra^"*u^! i-Crnagora povsem -ne«tr.ai»a:;ter zapreiti. r Kolesarsko društvo« pajrica« ,y,,Go- irnejo beguncem; !...,;/; •...-,.. i , , rlcf)ulj[ii,dnou,vab'i!,vseoygl '6l^iie'snarfzlest, jj m V.Maroku je -zopet nastalp^ velikaiir |j katerega priredi vetjkpnpčni' pondeljek 'kJ ji skk).;u>staSko igilbanje. v Ustaši- so ; obkolili- |!slavnosti bratskega kolesarskega"diruStva [J mesto-Fea*. FraricPska^in Španska ,hočeta Vrtojba«iv:8Vrtojbi. O^rJod^b^^r/Wp- ( poslati v Maroko posebni vojni ekspedi- iz1 društvenih prostorov. RednikAI. Sia^ 'j ciji,..in. sicer ^.Francosika.,50.000, .Španska. !UO.OOO,nio^/..:; ... ... • . ;...... Ciroi Sterntoerg ne bo več; kandidiral, v državni zbor. Na svoje volilce je poslal; poslovilno pismo,, v ,kater«iii .pravi,, da si je kot:poslanec naskopal samo.sovraštvo. na,glavo,ter,ne čuti. več moči.-v sebi, spa*. stiti.is.e v. .nov; hud volilni boj. . ... Krščansko-socialiii slepar. -^ V Bol-canu se je vršila kazenska razprava proti odvetniškemu kandidatu dr. Kronbergei-ju riadi slepiirij in ponpverjenja v znesku ^oGflO K. Obsojen je na.8 mesecev težke ječe. Krorrberger je stal ..v prvih vrstah krščanskih .socialcev ter bil predsednik krščansko-soc. društva v Boicanu. Velik požar je uničil v Zernplen-Va-šara 30 hiš. Škode je okoli. 200.000 K.. (Dalje na peti strani.) ¦¦; Kolesarsko društvo »Gorica« vabi^gg. člane k rednemu občnemu zboru, kateri se bode vršil v soboto S. aprila t, I. ob 8 V^-uri zvečer v drnštvehifr^prOsTOnri pri »'Žlatein jelenu^. -Dnevni''red po pravV lih. — K obilni udeležbi" vljudno vabi odbor. Politični pregled, V ogrskem državnem zboru je govoril. Geza Polonvi o volUni^reformi, rekoč, da je. za tako reformo, ki zagotovi neodvisnost in narodni značaj Ogrske. Kdor hoče imeti na Ogrskem volilno pravico, si mora prisvojiti madjarsko narodno državno idejo! Metf^iislio In Kitajsko. - Kitajska je postavila že pol milijona vojaštva na C mejo proti Rusiji. I^plmriafskirrr potom I; delajo vse"lepo in se kažejo miroljubne, med tem pa zbirajo vojake ter jih pošiljajo proti meji. Posnemajo' Japonce iz Petrograda javljajo, 'dai!Kitajska hiti" z oboroževanjem. Pri Kruppu'je-na-roč,ila mnogo topov. Proti Židom na Ruskem. — Duma je sklenila nov zakon gledfrmira (selška občina v zadružni obliki) ter določila', :da"se' Židje 'ne'smelo udeleževati mirovrh sej in ne smejo biti voljeni v upravni odbcir. Volitve na Portugalskem. Francoski listi poročajo, da je portugalski rni-nisterski predsednik odredi! dan za volitve na 2,3. maja t. 1. ter da je volilni red reformiral tako, da bodo'imen' državljani,1 ki znajo Citati in pisati, volilno pravico; z njimi tudv častniki hi podčastniki. Pravosodni minister je predložil zakonsko osnovo za ločitev države od cerkve. Potovanje francoskega mmisrerske-[ ga predsednika. — Francoski ministerski svet je določil potovanje predsednika Fal-lieresa v Tunis na 15. t. m. Laška vlada je naznanila, da predsednika v Ttmisu pozdravijo laške bojne ladje. . Zarota proti podkralju v Koreji.- — Japonske oblasti so prišle na sled zaroti pioti podkralju Koreje. Zaprli so 30 Ko-rejancev. Zarotniki so hoteli pognati v zrak vlak podkralja; to bi bilo znamenje za ustajo. IV mestu .te sliši Razne vesti Sodno, postopanje^ pr.oti Tolstojevi udovi. —. Iz Petrograda poročajo, ua je pričelo sodno postopanje proti grofici Tolstojevi radi publikacije člankov in pisem pokojnega Tolstoja, ki je bila prepo->.j vedana. Če spoznalo groiico za krivo, bi f jo utegnila doleteti kazen enoletne ječe. f Ustaja v Albaniji. — Pri Dinoši in p blizu Mojkovca so se zbrali ustaši 7. t. Za udeiežnike iz Gorice in okolice bo f ,n., skušajo priti do Kolašina, pri Ciču so preskrbljeno popoldne in zvečer i. vozni- \ bili odbiti. - Pravijo, da je C-riagora dobrjmi vsperii, ter tudi pri igri'pod istim* \ ki, tako da s-lahko vsakdo pripelje in od- \ oborožila nekaj Melisorov. Turčija aahte- pogovora oblf»kii)r* *m m okolici d rti ge alenko-Kotyrlo (Pavao M. Ra-koš): Osvetiose... —Slavko Balog: Prije sprovoda, — Z. B. Z.: Pedeset-go-dišnjica smrti Tarasa ševčenka. — Vje-koslav Noršič: Zanimiva knjiga o Majci Mali oglasi. Rajmanjia pristojbina stane 6 0 vin. Ako je oglu obsetneJSi se rafinna za vsako besedo 3 fin NaJprlpravneJSe tnseriranje za trgovce tn obrtnike. ¦»»..». ^E^11]!?^?«^***-**1?* te«0T«»v '»» obrtnikov tQoM, kiterih n« delali (In celo v me«u> nibSe ne pozni, Me? likjer ne tnserirajo. Skoda ni majhna. Dna krojaška pomočnika ESrvgai trgovec m krojač v Kanalu. - Delo stalno? Velika USTJU ftL?yir*,č lika omara, precejalnik za vino, cevi iz kovine m različna orodja se proda. Naslov pove nase upravništvo. izpolnujte suojo narodfto a^Ižflfbšr: pfl^ijte k obrambnemu skladu družbe su. C in. m.i Kmečko delavska gospodarska zadruga v Dabravljah vpisana zadruga z omejeno zavezo VHBILO k II. rednemu letnemu občnemu zboru ki se vrši o nedeljo, ! 1. Potrjenje računa za leto 1910, . 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Revizijsko poročilo. 5. Volitev načelstva po pravilih. 6. Volitev nadzorstva. 7. Prememba pravil 8. Raznoterosti. ; DOBRAVLJE, dne s. aprila 1911. ODIIOH. t Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pretužno vest, da je naša iskrenoljubljena hčerka, oziroma sestra, svakinja, tetka, gospica Felica Gruntar-jeva po dolgem mučnem trpljenju, previdena se svetotajstvi v četrlek ob 8. uri zvečer mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice bo v soboto dne 8. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. V ŠMARJAH pri AJDOVŠČINI, dne 6. aprila 1911. ŽalcIoCi ostali Na izrecno željo rajnice namesto vsakega drugega obvestila. »¦¦¦MHMMi^Hi Pol litra uipauca Goriška ljudska posojiltiica vpisana zadruga z omejenim jamstvom v Gorici VABILO na - ¦ REDNI OBČNI ZBOR, katori bodo v nedeljo, 23. aprila 1911. ob 10. uri dopoludne v zadružnih prostorih Gosposka ulica hišna št. 7. DHEUHIREP: i. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. Potrditev letnih računov y.a leto 1910. Razdelitev čislega dobička. Volitev načelstva in nadzorstva, fi. Slučajnosti. V (jOKICi, dne 8. aprila 1911. NaCtelsfDD. Pravkar je izšlo Damir Feigel: 8 . H1, pole. Toikii vezani knjigi K 2'BO, broširani K Ta knjiga obsega 11) daljših in krajših črtic, ki jih vse skupaj preveva dober, pristen humor Oddelek ,«Jaude»mus igitur- prinaša vesele povest! iz dijaškega življenja; „t.'r«dniške tajnosti" odkrivajo zanimivosti i?, rasniknrskega delovanja; oddelek .Holme3ln njegova smrt* je naperjen zoper različne detektivske romane; oddelek „Iz četrte dimenzije" se odlikuj« s pikro satiro na raznovrstne giuposti družabnega in literarnega življenja. Knjiga podala dovolj originalnosti ter si utegne z duhovitimi ostrinami v pripovedovanj« pridobiti lepo število ditateijev in prijateljev. Ako se hočete izborao zabavati ter si napraviti nekaj uric užitka, naročite si rPo) iitra vipavca*. Ig. pl K§€!muyr 4 Fed. Bamberg o Mnblianl, mii»ana knjigama.________________________^______ Pomladanske In letne norosti! Volne, iister, zefir, parnima, balist. sukna. in knm^.rn. - Edina zaloga Poplloa v vseh poljubnih barvah. -- Fmti > angleško blago za posamezne kaMimie. — VeHfefllHlta llbftr frailCOSftlb miSlIercaP - Zaloga v^seji potrebščin za šivilje in krojače,- ;: . . ' Manutaktiirna in modna trgovina IvanČIČ w> Oasico kakor za likerje. Za otroke in slabotno osebe se razredči > krepilnu na (T55 = »BATJOBIANUM'1 z vroč'o vodo ter se; mu pridenc nekaj shulkorja. Razglas. Dne 17. aprila L 1. ob l uri po-poludne se bode oddalo na javni dražbi tioio za zgradnjo nooega občinskega ootinjaka d Lokui. Zidarska, kamnarska in kleparska dela so proračunjena na 8115 K 35 v. Zahleva se takoj pri dražbi 5"'„ varščine in 8% varščine se odračuna pri I. obroku izplačenega dela. Tozadevni načrt je na razpolago pri podpisanemu. Županstvo v Lokvi župan: Piton Perhaoec. w .Baldriaiium' T)r. Engel-nov se dobiva v steklenicah po 3 in 4 K v vseh lekarnah, mirodiluicah in boljših prodajalnah jpstvin Goriško-Gradižčanske. V Gorici, Korminu, Gradišču, Komansu, Ajelu, Campolongo, R nkab, Tržič«, Ajdovščini, Gor. Idriji, Tolmin«, nnalu, Čedadu, Vidmu, l'almi, Oervinjanu, Ogleju i.d mi :dobi a v lekarnah. Tudi iK*iljajo »oruke lekarne dr, liagel-no? .Baldrianom" po izvirnih cenah v vse kr.ije Avstro-Ogrske. JmoHilejšiSlopeng, Rrjstop k obrambnemu skladu družbe so. C. in m. bodi Dam sueta dolžnost! Izvleček Salsapariglia in kričistilni prevretek se izdeluje-v novi lekarni „pri LJUDSKEM VRTU' fi. Tremba, Gorica j CorsD G Uerdi 13 Jako priporočilno sredstvo, za j»o!iila zavretkov K I, l steklenica ekslrakta K 2. Siiari se pred ponarejanjem! "itevajte izrecno Dr. Kneel-nov ,,Baldriaiiuiii' In zmagovit na tla domača se Jefte s hrabro četo vrai"::i. Nasproti liti mu prileti, a on tako le govori: nŽe vem zakaj hiti tako, . da kupim v dar ji par „0H0!" Lekarnarja H. THIERRY-ia BHLSHm pravi z. zeleno redovnico kot v&rstvfeuo znamko. ¦—¦¦»¦¦ ¦ Proti vsakemu ponarejanju, posnemanju " in zopetni prodaji" 'drugih balzamov pod dvomljivo znamko, se sndnijsko postopa in strogo kaznuje'. Nedvomljivo zdravstvenega učinka pri vseh obolelostih sopilnih Omanov, ka.šlju, bruhanju, hripavosti, bolečinah v prsih, na pljučih, specijeind pri influenci, obolelosti na želodcu, vnetju jeter in ledic. slabi piebavi. zaprtju, zobobolu i.u obolesli v ustih, trganju po udih, pri opeklinah, izpuščajih itd. jo edino imenovani balzam 12/r! ali (i;: 1 vel. posebna steklenica K ?>¦-- Lekarnarja A. THIERRY JU AlteinecMerBalsam •« toSdnani'>lfitl. ZALOGA: Lekarna pri Angelju varhu A. Thierry-ja Pregrada pri Rogatcu. Dobi se po lekarnah. - Na debelo po mul. mirodilnicali sezijo so došle razne novosti u uelikanski izberi pri Franc Ravnikarju GORO u Rasteljii slu. 16. Postrežba je tamkaj prav domača, Obrnile se do te tordke ter priporočajte jo suojim znancem. Varstvena zna-r Lekarna Cristofoletti v gotici na Trskino (Stokflževo) jetrno olje. Posebno sredstva proti prsnim boleznim in sploini telesni slabosti. Izvirna steUienica teija olja naravno rmene barve po & HO, bele barve K 2 Trskino železnato jetrno olje. Kal>a tc/ia olja j*' soi:ebno priporog-ou tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v &kat!jau z našo varstveno zuamko „Si» drom", ker ie tako je zagotovljeno, da je kiielek pruvi. Or. RICETEKJEVA LEKARNA 5^1 p" „zlatem lova" v fragi &LL%L f& i - 'i»»bo\hga8HT*t«viTw)v«. ffL% lil I fn.*«,o r«n'«'*U]»nl«. |i\ii| PALMA BREZ bahanja se lahko reče, da so pristni PALMA gumifeui PODPETNIK1 najvažnejši del moderne higijene. Oni omogočujejo liho in lahko hojo, varujejo mišice in odgovarjajo v vsakem obziru največjim zahtevam. Ako nosimo palma, nimamo s tem niti vinarja več stroškov nasprotno, s tem prihranimo. Palma podpetniki so ne-prekosljivi, kdor ljubi svoje zdravje, koraka z moderno higijano. 0 ¦^¦'^ftn - - DelntSka glavnica K 5,000.000 - .Ljubljanske kreditne banke' ¦¦¦*• :ae 'bavi z vsemi v bančno stroko spadajocimi posli. — Vloje na Knjižice-obresti Ho *\\, vfoge v r,. ¦ rajunii po dogovoru. ^ v GORICI „___,* ^Pifrala » LJubljani, - Rezervni zaklad 'KMSO&OO. - PODRUŽNICE : Celovec, Gorica. Sarajevo, Split, Trst =—-----= 51