ASTOPNO LETO 1908 BO ZGODOVINSKO LETO ZA SOCIALIZEM. r Naročnina: Amerika $ i. 50 celo leto, 75c pol leta. Europa f2.00 celo leto, $1 pol leta. Subscription Rates*. United States aiid Canada, $1.50 a year. 75c half a year. Foreign countries $2 a year, $1 half a year. — LIST Z A INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. "Delavci vseh dežela, združite sel" THUS PAPIR + DEVOTED TO THE INTERESTS OF THE WORKING CLASS. —ju_____________________ ' r, 16. (No. 16) Chicago. III., 31. decembra 1907. —> ■^PfgSS'.', i.,—. ■ . ....... , --—: bilo na naročbo. fpanašnja številka 'Proletarca' zadnja številka druzega letni K9 prihodnjo številko začnemo ■bi lotnik H|mi mesecu, odkar izhaja "Proletaroc" kot tednik, doka- .. |i je slovensko delavstvo, da " ,,tul de,a z un,(>m 1,1 r°- f 'K Ril I 1 Ji velo za delavsko »amoosvobo-&tov. Pokazalo je, da hoče svoj tawpis. Oglasilo se je lepo šte-; vilo novih* naročnikov; vkljnb krizi in slabim časom pridobil je i, "Prolotarec" mnogo novih somii-Ijttikov, novih prijateljev, novih T -- V vseh cerkvah od Božiča, pa do novega leta se čujejo take pri-porocbe. In te priporočbe so za ljudstvo, ki od z»Jre do mraka dala v tvornicah za< današnje po-Htavno priznane roparje, za ljudstvo, ki v nevarnosti za svoje življenje producira bogatstvo na morju v groan i h viharjih in pod Ali mi hočemo in moramo NAPREJ! Armada zavednih prolo-|fpoev mora rasti s dnevom in "Proktarec" mora prodreti v sleherni stan slovenskega delavca v; Ameriki Vsledtega yabimo danes ob koncu druzega letnika vse cenjene slovenske delavce na naročbo Pproletarca". Vabimo stare naročnike, da ponove svojo naroč lino sa prihodnje leto t. j. one, Id so bili naročeni še na meseč-pik. Vabimo sodmge agitatorje, j da podvoje agitatorično delo. pfcročnina je majhna. Dolar in pol si lahko utrga vsak in za ta | Bali znesek ga bo obiska val vsa-fU teden zvesti prijatelj "Prole-, k ten mu bo razkril mar-j novega, marsikaj zanimive-marsikaj koristnega in mar-resničnega, kar ne bodo sto-"Ttdikalni. kapitalistič liberalni in klerikalni listi, ■pte s naročnino, a ostalo iz- 0 mi. Podprite list gmotno, J| Mi bomo skrbeli, da bo vedno dovolj municijc v zalogi — za kapitaliste, tirane in druge izkoriščevalce delavskega razreda, t. j. da bo list dobro pisan, poln podobnega, bičajočega in žgočega itiva "Froletarec" je vaš, v vaših rokah je, torej glejte, da bodete ob koncu leta 1908 lahko ponosni na ta vaš list. URED. IN UPRAV. Ob novem letu. Ob nov am letu je običajno, da se ljudje zahvaljujejo za spre-jote dobrote minolega leta in mi-nolih dob. Vsi ljudje se ne morajo zahva-I liti, ker se nimajo za kaj. Vendar pa je mnogo ljudi, ki bi se nsorali zahvaliti — ali ne neskončni "božji previdnosti", pač pa ijodOki neumnosti, ljudski doforo-hotDosti. ki je po največ kriva. £ da posamezni "izvoljenci" uži-[ vajo vse udobnosti tega sveta. Ti ikvoljenci so: cesarji, kralji, milijarderji, monopolisti, borzni ■■pBlantje, in njih zvesti opro-Ide — naši državniki, barantači * s pravico in pa nabeški agentje. i Vprav zadnja leta je pšenica sa te bratce zorela dobro. Z bor-Ptoimi sleparijami in drugimi iz-borno organiziranimi goljufijami Use jim posrečilo oropati ljudstvo ; in napolniti si svoje požrešne malhe. L Vsled splošno škodljivega in hudodelskega postopanja teb zna-i raenitih in velikib potepuhov in l pridaničev imamo sedaj gospo- Eo krizo, kartere obsežnost še 1 nihče ne pozna, dasi nje že dobro obentijo — de Uvci, mali obrtniki in kmetje, t Mejt«?m ko se roparji trudijo, da bi svoj plen skrili v varnem i skrivališču, pa meščanski politi P H w njih zavezniki*—r nebeški ntje priporočajo ljudstvu: fvalite boga za Sprejet« lo-t? v minolem letu; hvalite bo-^^ sa blagodejno krščansko kul toro. Ali tako so priporočali ljudstvu oil paint i veka sem, v vseh cerkvah. mošejoh, tempeljih in pa-godalh. Z navadnimi frazami, s cenenimi obljubami, ki imajo polno vrednost le na drugem svetu, so še vedno sitili uboge, tlačene in zatirane. Komu se naj torej zahvalimo! Krščanskemu bogu, mar Jupitru, Alahu. Živi ali mar Merkurju, bogu tatov, sleparjev in goljufov! Zahvaliti se vendar moramo! Saj smo vendar ljudje. In kot ljudje se moramo komu zahvaliti ob koncem leta. Mar sa naj zahvalimo Jupitru, ki je dal po svojih/'estilcih umoriti na tisoče kristjanov, ki je po naukih avgurov priznal, da so v nekdanji mogočni rimski dr» žavi bili gospodarje in sužnji! Ali naj hvalimo Alaha, ki je po naukih inuezinov priznal, da je potrebno, da sa pomori in pokol je vso drugovernike! Ali se naj morda zahvalimo krščanskemu bogu, ki po svojih agentih pri pozna, da morajo biti 'MIH in da je to njegova volja! AH se naj zahvalimo njemu! Ali naj morda hvalimo kapitaliste. ki se rede o žuljih in sragah delavcev — proletarcev! Ne. tem se na moremo zahvaliti! Pač se pa mi zahvalimoi Komu! • Svojemu očetu, ki je prvič kramljal ljubezno z detetom. Zahvalimo se materi, ki je dojenčka pritisnila ljubko na svoja prsa. Hvalimo prvega odkritosrčnega človeka, prvega zvestega prijatelja. Zahvalimo se onim. ki delajo na polju, v tvornicah, v rudo m premogokopih, ki prevažajo blago na železnicah in po morju. Zahvalimo se mislecem, ki so nas učili, naj bistrimo svoj razum, da bomo spoznali, kaj je lepo na svetu. Zahvalnjemu se pesnikom in pisateljem, ki so našo dušo polnili z upom na boljšo bodočnost. Zahvalimo se. umetnikom, ki so na platno in v kamen vdahnili življenje. Zahvalimo se učenjakom, naravoslovcem. fizikom. kemikom, zvezdogledom itd., ki »o nas ličili spoznavati resnico. Zahvalimo se inženirjem, delavcem in rokodelcem, ki so nam ustvarili stroje, železnice, parnike itd. in s tem odvzeli ljudem mnogo napornega dela. Zahvalimo sa ljudem sa današnji napredek, ki so izdihnili na morišeu. vislicah, križu in grma dah. ljudem, katere so trgale divje zveri v veselje mogotcem, ali ki so bili primorani izpiti ča-So polno strupa, ker so učili golo resnico. Za/hvalimo se današnjim delavcem, kmetom, inalim obrtnikom, ki s svojim delom vzdržujejo človeška *mžbo. Zahvalimo se slovenskim delavcem, kmetom in malim obrtnikom. ki so naročniki "Proletar-ea" m ki širijo socialistično propagandi med novodobnimi sužnji. In tem slednjim želimo veselo novo leto, leto gospodarskega preobrata, da ne bo sužnjev in gospodarjev na svetu. Proletarec —k. Fanatiki pri "Chicago Law & Order ligi", kteri zahtevajo, da se ehikašik saluni ob nedeljah za pro, so minoli petek žalostno pogoreli. Gostilničar Thomas Ohamales, ktarega so fanatiki prvega vzeli na piko in tožili kot kriminalca, je bil pred sodnikom Ilea pom od porotnikov o-prosčen. Stem je fanatični' "Sunday Closing ligi" zadana grda klofuta, kajti z oprostitvijo Cha-malesa sci porotniki pristali, da se v Chioagi srn*jo točiti opojno pijače vseh sedem dni v tednu. 30.000 družin, stanujočih v tujih hišah in plačujočih rento na iztočni strani mesta New York najvač žensk z deco v nmyn: .......... Čuje se. da bodo tudi ehikaški rentarji posnemali one v New Yorku in začeli z "rentnim štraj-kom". — Take rentne ravolte je bilo že davno treba. — Rev. W. A. Jones, presbite-rianski pastor v Knoxville, Pa., noče novega zlatega denarja, kteri nima več napisa "In God we trust". Njegovi farani so mu dali v božični dar mošnjo s petimi novimi zlatniki po $20, toda Rev. Jones je odklonil dar rekoč: "Tega bivzbožnega (!) denarja ne morem vzeti." Dosledno fanatični pastor mora gotovo imeti že precej rejeno bisago drugača bi se ne branil tega daru. Radovedni smo, bodo-li odklonili nove "brezbožne" zlatnika tudi naši častiti slovenski duhovni gospodje. — Lastniki zlat okopov v Gold-fjeldu. Nev., z governorjem Spar-kom na čelu se silno jeza nad Rooseveltom. ker je odpoklical zvezine čete iz štrajkarsk »ga o-kraja. Lopovski kapitalisti in njih hlapec Spark se ne morejo načuditi. kako da so v Washing-tonu njih klic po vojaštvu spoznali nepotrebnim. Njih želja ja bila vendarle, streljati, moriti, klati mirne rudarje in pomesti s podružnico Western Federation of Miners — zdaj pa taka blama-ža! Tirani so na mestu, da se srde. — V Petrogradu se je pričela 24. t. m. sodna ^»ravnava proti 1H9 poslartcem iz prva dume, kteri so podpisali v Viborgu znani manifest. Radi tega manifesta so obdolzeni veleizdaje. Med obtoženimi je tudi predsednik prve dume. Moromcev. Ako bodo spoznani krivim — kar je gotovo — tedsj jih (»ska zapor od enega do treh let in izguba državljanskih pravic. V M<»kvi, Sebastopolju in Smo-lensku so carjevi hlapci zopet obsodili v smrt devet revolucionarjev. 80DRUG PETTIBONE PRED SODllCEM Drugi del drame v Boise, Idaho. bode končal kmalu! Obtožna obravnava proti Juriju Petti-bonu se je zaključila in njegov zagovornik Clarence Darrow, ki je zagovarjal tudi sodr. Hay woo-da, je pričel s svojim govorom. £e dva tedna s6 vrši obravnava, ali vzlic temu se ni državnemu pravilniku posrečilo dokazati najmanjši dokaz resnice, da je Petti-bone sodeloval pri umoru eksgu-bernatorja Steu«anbergM Edina priča proti Pettiboriu je bil morilec Orchard, Orchard in zopet Orchard. ftovOlr 'mora občudovati pogum toižitelja — državnega pravdnika. ako si doinišljuje, da bodo porotniki obsodili Petti-bona vsled izpovedi lopova Or-chlrda. Ako bi porotniki res izrekli obsodbo, tedaj bi porotniki bili kakšni idiotje ali pa golo orodje kapitalistov, j , Sodnik Wood ja dejal, da se nfe gre toliko za dokaz, da je Pettibone sodeloval pri umoru, amtpak da se gre za dokaz, da je bila velika zarotniška družba. Gra se torej, če porotniki res verjamejo v zarotniiiko teorijo. Ako prerešetamo vse kar se je izpovedalo pri Aravnavi, tedaj zaključujemo, da se je ponesrečil dokaz, da je kedaj obstal v organizaciji rudarjev zarotniki krožek. Se ve, Piakeiignski lopov Mc- Pod socializmom vam ne bo treba dajati eno četrtino vašega zaslužka za rento, kjer stanujete. Kajti delo in hiša bode tudi vaša lastnina. igral glavno ulogo. Dva tedna je bil odsoten iz Boisa. na da bi se posrečilo zagovorniku doznati, kje se je klatil ta znameniti pin-kertonski potepuh. Nakrat je pa nastopila kot priča soproga hu-dodaka Orcharda. Iz tega se pa riklepa. da je ta pirrkertonski lump bil zopet duševni vodja obtožbe. Nastop soproge Orcharda kot priča, ki je v obravnavi Haywood .igrala žalostno ulogo — prV'»Č je izpovedala povoljno za Haywooda. drugič pa za državnega pravdnika — ja obudilo največje presenečenje v obravnavi Pettibone. Nihče bi ne bil verjel, da bo ženska, ki je še preti 5 meseci govorila in izpovedala goro-stasne stvari proti svojamu možu. seylaj nastopila kot priča. Pred tremi meseci jo je uprašal zagovornik, če misli nastopiti kot priča v obravnavi Pettibone. Ida Orchard je t s/krat odgovorila, da na bo pričala za nobeno stranko. Kako se je začudil Nugent, ki je imel zaslisati olajševalne priče, ko je zvedel, da ja soproga Orcharda prišla v spremstvu znamenitega pinkertonskega cigana McPharlanda v Boisse. Seva ni bilo to korektno, ali kdo se zmeni v naši "slavni" in veliki republiki za korektnost, če se gre za interes kapitalistov. NihČa! Mcl*harland jo šel po soprogo morilca Orcharda v Cripple Creek, odokder jo je peljal direktno v ječo svojemu "časti-vradnemu" soprogu. Tam je zakonika dvojica kramljala skoro eno uro. Ko je kasnejše bila soproga zaslišana kot priča, ni vedela povedati drugega, kot da je potrdila izpoved svoje*« "uzorne-ga" »oproga. Ali še tega ni mogla zvrsiti v posameznih točkah, ampak dala je v splošnem dobro nravstveno spričevalo svojemu soprogu. Priče zatožba so žalostno pogorele! Porotnikom ne preostaje drugega kot spoznati Pettibona nedolžnim. Ako bi bil njih izrek nasproten, potem »o pnfrkn ali pa podkupljem^^ , IZBERI 811 Republikanska in demokratska stranka je za kapitalizem; kapitalizem je za privatno lastnino; privatna lastnina je za mezdno Nužnost in mezdna su&nost je za bodo, krizo in prostitucijo. Soe i al 1 stična stranka je za so-eializem; soeializem je za skupno lastnino; skupna lastnina je za gospodarsko svobodo in gospodarska svolnxla je za bratski mir, vseg&dostnost in napredek. Kam bo zdaj tvoja pot, delavce! Kaj si boš izbral! [ Utu II, 1. II Delo in delavci. Iz kapitalističnega morišča. Žalost ni so bili letošnji prazni-ik za prebivalce mesteca Jaeobs Oreek, Pa., 'kjer je pred malo dnevi smrt pokosila 228 premo-garjev. Skoro je ni hiše, kjer bi ne manjkalo enega' ali dva moška, kjer bi ne bilo žrtve strašne katastrofe. Iz spoštovanja do božičnega dne, ni bilo 25. dee. nobenega pogreba. davi so mrtvašnice in pogrebu iški prostori polni mrtve-, cev. Do zadnjega četrtka so prinesli na površje 79 trupel. Trupla so v večini tako raztrgana in razmetana v kosce, da mnogih nesrečnJkov ni mogoče spoznati. - Velika množice Ijndstv* so obiskavale Darr premogokop ves božični dan. Poleg domačinov, ki pogrešajo svojih dragih, bilo je največ ljudi iz bližnjih krajev, kteri siiupatizirajo z družinami * padfih premogarfav." ^ Veliki ljudski shod, sklican po Haywood-Moyer Pettibone obrambni konferenci. Chikaška Haywood-Moyer-Pet-tibone obrambna konferenca sklicuje IjudMci «hod v veliki dvorani Oriental poslopja, 122 La Salle trt., blizo Madison st., za v nedeljo dne 5. januarja 1908 ob 3 uri popoldne. Shod se vrši v prid našega brata George A. Pettibone ja. proti kteremu se je zdaj vrfii obravnava v Boise. Idaho. na podlagi izmišljenih obdol-žitev agentov zloglasnih Western Mine Owners, kterih edini namen je, razdreti Western Federation of Miners s tem. da obesijo njene uradnike, dasi so nedolžni pred-baeivanega jim zločina. Poleg tega shoda v Oriental Building-u, vršita se še dva druga ljudska shoda v isti namen. Eden se vrši v Kensington Turner Hall, 2503—5 Kensington ave.., en block iztočno od Michigan Ave., med 115 m 116 ulicama, Kensington. 111., v četrtek dne 8. jan. 1908 ob 8 uri zvečer. Vsi delavci v hi bližini tega mesta so povabljeni, da se ga vde-ležc. Dmgi tak shod se vrši pa v Grand Crossing Turner Hall. 75th st. in Dobson ave., Grand Crossing. 111., v nedeljo dna 12. jan. 1908 ob-2:30 popoldne. Delavci, ki žive v tej okoliei, se vabijo 11a ta shod. Mother Jones, dobro znana in neumorna delavska agitatorica. ljubljena in spoštovana od zavednih delavcev, za kterih dobrobit Is državo Oregon. ,darji so se postavili krvnim psom (Izvirno poročilo "Pmletarcu".) 'V ^ .^«ovorili s kamenjem Ob pacifienem obrežju im Za- !" it1re1' " , . _< x . . število ranjenih je na obeh stra- padu postopal na tisoče delavcev; ^ J J 11 samo v Portland, Oreg., je bilo. 'on000 • j • * za časa finančne krize 10,000 d 1^^^ J6 ^ Ž3 "tt lavcev brez posla, kteri bi bili radi delali za vsak denar. Willa- mete Pulp & Paper Co., in Crown Columbia Pap«-r Co., v Oregon City. Oreg., |jer je uslužbehih tudi več Slovencev, sta svojim delavcem znižali plačo od 10 do 25 odstotkov. (Znižanje plače je pri sedanji draginji naravnost škandal. Izgovor, da so papir težko odda, je ničen, kajti ravno ob času krize m spravlja še več papirja za časopise v promet. No, saj se poznamo. Kapitalisti so povsod jednaki bralci: najprej zbobnajo kolikor mogoče veliko ljudi v en kraj, da se jim ni bati štrajka,. nakar dalavea za vsako malenkost — tudi če jeden narobe ki-hne — brcnejo z dela. In to delajo brez vse skrbi, kajti o kaki organizaciji inozemskih delavcev V OregonjCkjr še govora ni. Z ubogo delavsko paro se sme delati kot svinja z. mehom. Dočim raizni Rockefeller j i, Harrimani in Morgani sami na vedo, koliko milijonov imajo, bori se na drugi sf!ran!" rafnjrlie dČiaVceV, na VJfa-mejo košček Vruha f*as je, da tudi slovenskim delavcem enkrat pade mrena raz oči.) "Božične počitnice". Ogromno število tvornic je ustavilo delo minoli teden in poslalo delavce domov z naročilom, da se vrnajo prve dni januarja. Na ta način je "praznovalo" V Gardner, Mass., 4300 delavcev; v Spencer, Mass., 1200 delavcev; v Jackson, Tenn.. 275 delavcev, v istem mestu je za nedoločen čas odslovljenih 75 mož. V Union Pacific delavnicah v Grand Island, Omaha, "praznuje" 2300 mož. The Illinois Steel Co.' v Jo-lietu. 111., je zaprla svoje tvornice čez praznike z izgovorom, da je treba 'popraviti' mnoge stroje in druga stvari. Druš?ba naznanja, da se tvornice spet odpro 2. jan., kar pa mnogi dvomijo. • — Vslnžbenci dveh velikih telegrafskih družb v Združenih državah pripravljajo novi štrajk. Commercial Telegrapher's Union of Amerika dela odprto in tajno nove priprave za veliko delavsko bitko, ik se ima začeti enkrat poleti. Organizatorji so na delu in imajo dobre vspehe; telegrafisti se zgrinjajo v unije, odprto in tajno. Nekteri voditelji so mnenja. da hoda unija proglasila štrajk najbrž na prihodnji glavni konvenciji, ki se začne 16. jun. 1908 v Milwaukee, Wis., in sicer ravno ob času republikanske na-cijonalne konvencije, ko bo imal sleherni telegrafski urad največ posla. Zadnji štrajk je bil za telegrafista dolira šola, vsledtega se bodo operatorji zdaj vse drugače pripravili za prihodnji boj Telegrafske ' družbe postopajo po zadnjem štrajku jako krivično. Mnogo starih operatorjev je odslovljenih in plače »o splošno znižane. Operatorji z $80 mesečne plaee dobe zdaj v večini od 470 do *75........... Pogajanja med premogarji in operatorji. Lastniki premogokopov v Illi-noisu in zastopniki organiziranih premogarjev se snidejo dne 2. jan. v C^iioagi. Namen sestanka je nova delavska pogodba mad iHinoiškimi premogarji in delodajalci. Kakor se čuje, bodo premogarji zahtevali 10% zvišanja plače. Operatorji so pa mnenja, da gospodarski položaj j a za znižanje plač, ne pa zvišanje. Nadalje bodo zahtevali lastniki premoga, da se odpravi sedanji sistem rudarjenja itd. Vse pogodba med lastniki premogokopov in premogarji v lili-noisu, Indiani, Ohio in zapadni Pennsylvaniji potečejo s 1. aprilom 1908. Odpuščanje delavcev. Položaj v Seattle, Wash. Brezposelni delavci v Seattle kteri brojijo do 10.000 mož, so izdali na kapitaliste peticijo v šfti- V Rochester, N. Y., je iz več|rih jezikih — v angleškem, nem-tvornie odpuščenih 500 mizar- gkam, poljskem in švedskem — i3V- . [ki se glasi: V Mt. Pleasant. Tenn., je od- puščenih do 3000 delavcev. Štrajki. — štrajk salitrokopačev v republiki Chile je dal kapitalistom povod, da pokažejo svoja junaštvo — z bajoneti in svinčenkami. V mestu Iquique so napadle vojaške čete štrajkarje. kteri so sa sešli v velikih množicah na u-lici in poslušali svoje govornike. Počilo je več salv. Napadeni ru- Mi podpisani mezdni delavci, vrženi iz dela brez naše krivde, zahtevamo od kapitalistov v tem mestu in vlada, ktera je odgovorna za sedanjo krizo, takojšnje započetje mestnega javnega dela. da se omeji beda in pomanjkanje v delavskih slojih sredi očite vsegadost-nosti. Peticijo je podpisalo na tisoče . delavcev. Za vsebino oglasov v "Prole- Delavci, sužnji kapitala! Zdaj tarcu" ni odgovorno upravnistvo je čas. da revolucijonirate svoje ne uredništvo. V slučaju pa. da misli. je posvetila vse svoje delovanje, jo kteri nažih ccnjcnih sodrugov - h cm le g|avni govornik na vseh teh naročnikov od kteregasibodi na- Kapitalisti sami kujejo orožje, shodih. Ostale govornike prija- ^ oglaševalcev ogoljufan, pro-jktero jim bo porezalo vratova, vimo na tem mestu, kakor hitro simo, da se nam to naznani. se nam javijo njih imena. Vstopnina je prosta k vsem tem Shodom; vsi ste dobrodošli. V»ak delavec naj se zave, da je njegova dolžnost, prisostvovati tem shodom in s svojo navzočnostjo demonstrirati proti lastnikom rudnikov na Zapadu ter ko soforaniti, tja se obsodijo nedolžni možje. Odbor. Podpirajte socialistično časopisje. Citajte "Proletarca"! Pri- Kriza je dobra šola za delavce. SODRUOI, ZAPOMNITE SI: "poročajte hrvatskim tovarišem NAŠE NAJBOLJE OROŽJE Radničko Stražo"! pR()TI KAPITALIZMU. JE SO CIAUSTIČJNO ČASOPISJE. IN ♦Socializem bo vzel vaše otroke-dalavce is tvornic in jih poslal v šole. "PROLETAREC' TEH JE JEDEN > i« PROLETAREC." LIST SA tMTKNKSK Dt.LAVftK ICGA LJUUSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. L»*Uilk ID lad*)*t*IJ: Jn|Mhi«uulM ttelav tka tlakov m dmika ».ml NaroCala* /.» Aiwerku »i M m ««lo t«u». 7Se m |h>1 let*. Z» (Cvrop* M o«k» letu, II s* |*>1 l*u. Ogimti p. dm*9t aru- Pri tpnmtmh kivmMi. H Psfhg >*iMV. Hoff ixn cotiutrl«, M » \*«r |l lor Imlf >*»r. A»VkMT|MIKU MATE" OB fttfnMMWIlt NASLOV (ADDKKHK); "PROLETAREC", »87 8o. Center Av«., Chicago, III. 23* NOVOLETNE MISLI. Delavci, skrbite, da bodete imeli r<>« srečno novo leto! • • • Sreča in blagostanja 'novega leta je odvisna od delavcev samih. 1 • • s Armada proletarska, ustani! Zdrobi okove, osvobodi si roke in vrzi kapitalizem ob tla! Ko to storifi. potem lahko vriskaš veselja, kajti srečna doba je tu. • • • Rockefellerji, Morgani, Harri-mani, Armourjf in druga taka so-drga bo sm tronu — carja Nikolaja in mu stiskal roWo. Ponosni ameriški rep ubl i kanci, ipcmesite oči! Delodajalci so vas za Božič vrgli na cesto, ko ste jim celo leto zgrinjali dobiček Taka "božična darila" vam naklonijo kapitalisti. laiise Fuller, žena nekega advokata v Roch?ster. N. Y.. je na botžični večer priredila domačo zabavo (party) na čast^ svojim dvem —^ mačkam. ^iMvabila je prijatelj<*-,f!fiW!3p?e!jic>s ktere so občudovaj^-bogato obloženo mizo, krasno božično drevesce, dragocena darila in drugi nakit, kterega je nabavila Mrs. Fuller za svoji dve mački. Mački sta čepeli na svileni blazini in stregla jima je posebna strežnica. Tako poroča ''Chicago Daily Socialist ". Pameten človek, kaj ti rečeš? Koliko ljudi je stradalo na božični večer; koliko revnih otrok je prezebalo — mejtein ko so pol-blazne kreature prirejale luksus-ne "mačje gostije". Pfej! Kdo se ne zgraža! "Keveži ne wiir»jo imeti otrok" . . . Tako je izjavila Mrs. C. C. Cross man v nekem društvu v New Yorku. Ona pravi, da revne ženske store zločin, ako rodijo otroke, kterih ne morejo preživeti. Če bi ta "človekoljubna" gospa videla samo malo dalj od konice svojega nosu. govorila bi drugače. Zločin ni na strani revnih žensk, kterih otroci trpe bedo, temveč na strani milijonarjev, velemešetarjev in kapitalistov, ki so nositelji . današnjega sistema, kteri nstvarja reveže. Ali je revna mati kriva, da ji otrok umrje vsled gladu? AH se ne pridela dovolj živeža, ali niso skladišča polna življenskih izdelkov. ktera bi lahko nasitila na stotine, na tisoče revnih otrok? Da. tla. revni ljudje ne smejo imeti otrok — zato da imajo večjo ugodnost, več dobička otroci milijonarjev in bogatašev. Milijonar imej vse. proletarec pa nič. Če imaš kapital, delaj kar hočeš: o*ženi se, množi si družino, skrbi za bogat naraščaj — ako si reven, pa nesmeš. Vse po merilu tega prokletega profit*l In tak sistem naj še podpirajo proletarci?! Dol s tem korumpiranim sistemom! Za raznovrstne tiskovine, kakor: pismen papir in Kuverte h firmo in naslovom, ratunelie liste, vizitnice, business-karte, letake, plakate, trgovska vabila; dalje pamflete, knjižnice, društvena pravila, udninske knjižice, vstopnice za veselice, kuverte itd. se obrnite na T rolet ar c a " 587 So. Centre A-Ve., Chicago, III. Naročene tiskovine izdelujemo v unijski tiskarni in sicer točno, dobro in po zmernih cenah. Preskrbimo tudi prevode iz angleškega, nemškega itd. v slo\enščino in naobratno. Priporočamo se zlasti sodružnim socialističnim klubom in bratskim društvom pri S. N. P. J. v nabavo potrebnih tiskovin. S odru g i K sodrugom! fiH^TII IVA d°bro in vedno pre-UV/O 1 skrbi jena z najbolj- šimi pijačami, unijskimi smodkami in prostim prigrizkom. nvnrfltIP za društvene seje, U YU1 tlllC svatbe,zabavne ve^ čere, veselice itd. Potujoči rojaki v 4no dobro došli. Priporočam se vsem v mnegobrojen obisk Frank Mladič 587 So. Center Ave., Chicago, III. Radovedni smo, kakšen 'Ohrist-nias-present* je dobil veliki lopov Orchard od McParlamla. Goodmga in Boraha za svoje u-metniško pričanje proti Hav-woodu in Pettiboneju. KAKO PRIDE VAŠ DENAR NAJVARNEJE V STARI KRAJ? Če ga pofUete po Mohor Mladiču, 617 So. Center ave., Ohioago, Illinois. On je v zvezi z g. S;ukBer-jem v New Torku in pošilja denar točno, varno in zanesljivo v stari kraj. Ako potujete v stari kraj ali želite koga svojih sorodnikov ali prijateljev vzeti v Ameriko, potem tatotnfco kupite vozni listek pri Mobor Mladiču. On preskrbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah. , Mohor Mladič, «17 So. CeniteT ave., (Chicago. 111. I. STRAUB URAR 336 W. 18th St., Chicago, III. Ima večjo zalogo ur, verižic, prstanov in drugih dragotin Izvršuje tudi vsakovrstna poptavils v tej stroki po selo nizki ceni. Obikčite ga! GOSPODINJE POZOR Naibohfce, najfinejše in oku*ne)?e meso predaja po najnižji ceni slovenski mesar MIHA LACKOVIC 376 W. 18, Street Chicago Klobase in šunke po&iljam tudi irven Chicane proti C.O.I), podvzetju, akone naroči 25 funtov. Pllltf it c«Blk » »loTen.kcm )»tlVu. /» t hionifo In <>kolic«> >• mol tMtopnlk — JANEZ TaSKAS. M. LickonCieFr. Mo, 378 W. 18. Street Chicago moderno oprefnTJena slovenska trgovina z Jestvinaml (grocerija.) Najboljši riž, ka\a, čaj, moka itd, sploh vsakovistno domače in prekomorsJto blago vedno s veže po najnižji ceni na prodaj. N« zahtevo razvtžf m Hi gc tudi na dom, za kar nič ne računim. Po PRISTNE KRANJSKE suhe klobase pojdite k Jos. Čežar-ju 387-17th St., Chicago, III. Ponaročilu jih dobite tndi na dom. Delavci, organirujte se v socialistične klube! V organizaciji je izobrazba in moč. ran ^a. k n»lelj socialistične iver3 Jto. Sejo hO poeetili m«, IT* tajnik socialinti-y^ia Ameriko in odbor aoeial i stične organizaei- Barnes j* poročal o re-^f socialistične stranke Ti, ki se bode v sinialu poročila zaključila na glavnem ihorovanjn. M> ae vdeležili akoro vai •odrugi in odobravali ijrtki načrt, pa prizna odbor ob-|rg»M!/;f'ij>4ci Statut tudi ovenako socialistični pridruži v smislu obsto-Hatuta socialistični stran- lovaneka socialistična Chicagi vaibi eodruge in jiljenike po raznih naael-Ameriki, <*a organizujejo klub«, kodfcr jih ie V tem kratkem času — —- «o he zrasli štirje kar je lep dokaz, da delavci v Ameriki ven-' potrebo svoje politič-'aroke organizacije, v ijejo roke delavci četa. Bratje v delu. ne za-i! Orcraoi/.ujte ae! — Pet Jfc sod ni go v lahko tvori |jned kterih se dva — pred-m tajnik-blagajnik — vo-;or. Pri lokalih z wvjim članov se po razi dn«Kti osti 5!anov lahko izvoli poln cdbor. Vstanovitev kluba je takoj naznaniti tu Jul" >alovan*k# ■flfliali« zvese. sodrugn J»din Pe-Mk W. 19th st.. Chicago, l^kar zveza preskrbi novi -peH^ebnwm navodili in aodrugi, kajti reanob ovi! Bliža se leto 1908 » tudi volilna borba za pred-Ameriska social iaticna V> ftla za swtfegs deUv-kandidata % vso energijo v boj. In v tem boju mo-' tudi mi. čaNopisja. To opravlja takosvani "Piusverein", o katerem poroča jezuit Kolb aledeče: 4'laf>ehi nabiranja so povsem iviani od gibčnosti podružnic. Danea ituatno 320 podružnic. Ce odda vsaka 1000 kron na leto, imamo 320,000 krou. V dvajsetih meneči h je nabralo društvo, ki puati polovico dohodkov po-družnieain. toliko, da je uredilo svojo društveno pisarno, izdalo 170,00Q ilriiHtv.Miih knjiiio, 350,-(KM) letakov. 370,000 mesečnih po-ročft, pokrilo at ročke za agitacij-s-ke sihod*», 40.000 kron dalo za tiskovni biro, liatotna 11Vaterland" in "ReiehapostM položilo po 71.-000 k Km na mizo Vn ('>0.000 krou vložilo v rezervni aklad." t'etudi so -»n del darovali bogatini, se je vendar nabralo 300,000 kron med reveži. Tako delajo klerikalci, ki" so bogati, za svoje časopisje. Pač j»> čas, da bi ae tudi delavci spomnili, kako nujno potrebno je močno čaaopiaje zanje in da bi začeli v t<»m oziru posnemati klerikalce!" Agitatorifen del. I starega l;raja. LNO ČASOPISJE. mm naalmom piš.- "IMeči p ▼ Ljnbljani sledeče: raeflčan*k3 stranke znajo |ioč časopisja. Ker vedo, upliv imajo časniki dan-v politiki in v gospodar •kako velikan»k dobiček )toe oalancn Hribarju te dni izrek?1 zahvalo in popolno zaupanje. Odkar je Hribar v'dr-žavnem zlK>ru, se ni zgodilo nič tak izredno pomembnega, kar bi nalagalo izvraevalnemu otM>oru "narodno-napr^dne", razpravljati o zaupanju do svojega poslanca. izvzemfti njegov vstop v jugoslovanski klub a pismeno garancijo, da sprejme "krščansko-jdeinokratično" podlago in njegovo stališče napram nagodbi. Ce mu je torej izvrleralni odbor brez vsake v wine potrebe izrekal zahvalo in zaupanje, je hotel osten-tativno pokazati, da ae strinja z njegovim 44krfcennrtkim demokra-tizrnom", tor?j da se odreka lihe-raliziofii. Olede natfo^lbenega vprašanja pa pač nihee ne ve natančno, čemu to, izvrševalni odbor zaupa in kaj hvali, kajti javnost do današnjega dneva aploh n? ve. kakšno stališče zavzema Hribar v tej stvari. Njegov klub je sklenil glaaovati proti nagod-bi. Hribar je molčal o tem sklepu, ko je stal pred svojimi vo-lilci. Tavčar je trdil, kličoč vae grom3 in strele, da mora vsak Slovenec glasovati za nagodbo; Hribar je molčal, časopisje poroča. da Hribarjeva jugoslovanska zveza kljub svojemu sklepu ae ne ve, kako bo glasovala; Hribar molči. Za ta molk mu pa izreka klub njegove stranke zaupanje . Otroci bi bili, ako bi nas to presenetilo. Ampak zapomniti lai je treba. Kajti kolikorkoli so Sodrugi, začnite ie danes! Zač nite takoj ob novem letu s agita cijo in nadaljujte jo neumorno, tako da bo leto 1008 plodonosno in zmagonosno za slovenski proletariat v Ameriki. Vsak sodrug bodi agitator. Pojdite med tova riie delavce, dajte jim "Proletar ca", priporočajte jim ga in pridobite jih za stranko in naftim naročnikom. Povejte tovariiem-delavcem, da je "Proletarec" edini slovenski delavski list ▼ Ameriki, ki si je na svoj rdeči prapor zapisal besede: NE SUŽNJEV, NE OOS PODARJEV! V8AK DELAVEC BODI SVOBODEN! DELAVEC BODI GOSPODAR SVOJEGA DELA! In to načelo bo zastopal "Proletarec" vedno,' vednol Hajd sodrugi! Leto 1908 bo leto truda; leto dela; leto boja. Ne zaostanite! Pokažite, kaj za more zaveden delavec storiti. Vsak vai korak, vsako vaie delo v prid "Proletarca" bo poostrilo naše orožje, bode nova klofuta kapitalizmu in izkoriščevalcem. Na delo v proletarske vrste! Na agitacijo! Začnite ie danes! — Več radikalcev v Waahin* I tonu je posetilo riwkega konzula. ; barona Hoaena, « peticijo, v kte-I rej se ga proni, da naj vpliva na ruidcega carja, v a vrbo oprostitve Nikolaja Cajkovwkega in Katarine Brenkovske, ki ata kot "politična zločinca" radi revolucijo-naruega gibanja zaprta v Petro-gradu. Katarina Brefckovaka je prva 'runka revolucijonarak in nazvana "mati revolucije". Profesor Ančikov, znani pisatelj v Petrogradu, je dobil osem-najst mesecev zapora ra
  • pagande. TRI glavna in najboljša zdravila. ZBOLJftANE, LAK8ATIVNE, KININ-KROGLJICC. Vojni tajni*k Taft potuje po Evropi; obiskuje kralje in carje in to na stroake ameriškega ljudstva. Ako hoče potovati ameriški delavec v Evropo, mora ai sam plačati pot. Toda Taft in drugi talki delaniči, kteri so po nezaveduoitti ljudstva prišli do maatnih vladnih sliužb, se vozijo po svetu na stroške drugih. Delavci! oh.ikako lahko, lahko — va« vlečdjo! 980 SOUTH CENTER AVL. CHICAGO Največja slavjanska tvrdka bander, zastav društvenih kap, pre-koramnic, regalij in drugih stvari za društva. Pišite v slovenskem jeziku po moj 80 strahi velik cenik, kte-rega pošlem zastonj. Sledeče sodro g e zastopnike priporočamo delavcem, kteri so v njihovem ohližju Pooblaščeni so poi)irati naročnino in oglasa za "l*roletarea" t"r prodajati delnice za Jugoslovansko delavsko tiskovno družbo: John Kravanja, Box 10.1, Gleneoe, O. Valentin Potisek, 1231 Main St., La Salle. 111. John Dejak. 1385 E. 39th St., N. E.. Cleveland, O. John Žigon, Box 140 Cone-maugh. Pa. Dominik PetrSč, Louisville, Colo. TTedved,~Box 33. Cimrtier- -land, Wyo. Nadalje priporočamo somišljenikom v dotičnih naselbinah sledeče sodruge agitatorje: Frank Drmota, Box 96 Morgan. Pa. Simon Kavčič. Virden, 111. Frank Podboj, 759 Coloman ave., Johnstown, Pa. Mik^Žugelj, IVnx 202 Murray, Utah. 7fv9 rudiarj»nr unnorjeni'h amnio v eneim n»-ai<'u. 2061 rudarjev u- ,m<«*r.jenih v enem h-tu! 22.840 rudarjev iMuioirjenih v aedemnajiatiih letilh! Tak je krvavi re&ord kapitalizma. Deliavvil Kako dolgo bodiete prostovoljno hodili na mo-rišča?! Kako dolgo ae bodete pustili moriti?! Andro Simulič. PEKARNA. Fino pecivo vedno v zalogi. II E. 22nd St., Chicago. dan je potem e treba Ozdravijo prehlajenje v glavi v 12 urah. Prvi treba použiti vsako uro eno krogljico do desetih ur; pa trikrat na dan dva do tri dni. Za akutni glavobol ; vzeti 4 krogljice, pomaga v eni uri. Cena 25c. HERMANEKOV BALZAM ZA KA&ELJ je najboljši pripomoček proti ka&lju, gripi, sušici prehlajenju in bolnemu vratu. Cena 25 in 50c. HERMANEKOVO ELEKTRIČNO OLJE je najboljši pripomoček zoper bolečine v prsih in hrbtu, zo-bobolu, glavobolu, reamatizmu, uhobolu, spahnertju itd. Cena 25 in 50c. Izdeluje In prodaja J. C. HERMANEK, lekarnar, 585 Center av Cor. 18th Street, Chicago, Illinois. Slovencem in bratom Hrvatom ae priporo* čam v poset mojega, dobro urejenega SALOONA kjtr jim bo vedno postreženo z dobrimi pijačami, unijakimi smodkaiffl itd. 1 mam tudi'pool' ali igralno mizo. FRANK HUDALE, 611 So. Center Ave., Chicago Slovenska gostilna pri Franc Čechu. Kojaki, kteri žrle piti naturalno, duma itdelanu fino, naj »e oglasijo pri meni. tf* Potujočim rojakom dam »tanovanje in hrano po nitki ceni. Točim vse PIJAČE, ki »padajo k gostilni. Priporočam se t obilen obisk. S po&tovanjem FR. ČECH, 568 S. Centre Ave.. Chicago. 111. Socializem je edina rešilna pot f tega krivičnega sistema Dela'V-ci, ogrinjajte ae pod prapor socializma. j. Pproičf| Val oni, kateri so tro&ili Čas in denar za zdravila, a brez uspeha, naj takoj nate-nko opišejo svojo bolezen našemu glavnemu zdravniku, kateri je gotovo Že mnogo bolnikov z jednako .boleznijo imel v svoj o m zdravljenju, kateri so dosegli zaželjeni uspeh ter popolnoma ozdravrli. Mi namreč pri nakupovanju in pripravljanju zdravil ne gledamo na to* če ista malo več stanejo, samo, da imajo po zavžitju pravi uspeh pri bolniku. Pisma, katera vsaki dan prihajajo od bolnikov, kateri so že popolnoma obupali nad svojim zdravjem in kateri se danes vesele boljšega zdravja, kakor kedaj poprej, dovolj jasno pričajo o tem. Citaite nekaj tacih zahvalnih pisem ter slušajte, kaj oni poročajo, kaj je on storil za nje, kateri so m >Ma ravno na taki bolezni bolovali, kakor Vi, kajti on zamore tudi za Vas storiti to, kar je za diuge storil. Sodrug Frank Šavs, Oregon City. Oreg., j3 nabral $5.50 naročnine. Sodrug Valentin Potisek, La Salle. 111., takisto pošilja $4.50 naročnine. . Listo v podporo je dal aodr. Joe Smith, Wheeling. W. Va., 20c. Sodrug Mihael Kober v Chiea-gi daroval je 50c liatu v podporo. — Veliki pekovski mojHtri liberalci danes ošabni, prišel bo|(*h'eagi. ki 1 letujejo velike parne zopet čas. ko bodo iskali pomoči pri aoeiainih demokratih. Takrat M3 bo treba apomniti, da ni sbao-lutno ničenar. kar bi m<>glo vzbuditi le trohico simpatije za naše liberalce. Sami so uničili vae, prav vae. kar bi moglo vnaj izda-leč aetkati kakšno vez m?d njimi in med socialisti." Skupnih gospodarskih interesov ni. Edino, kar bi bilo ostalo, bi bile skupne kulturne ideje. A tudi to ao liberalci podrli. Doslej je bilo še mogoče misliti, da je Hribar sam zabredel v "krščanski d^mokrati-z?m", da je le Ram hrvatskim popom pismeno obljubil, da ne bo nikoli glasoval za av obodno šolo, za reformo zakona, za popolno svobodo v eat i, kaj ae ločitev cerkve od države. Sedaj mn je najvišja instanca nj?gove stranke demonstrativno izrekla zaupanje, tiwli ona je torej zavrgla proti-klerikalno kulturno delo in tako je jasno vse. Slovenski liberalizem je bil. a ni ga več. Hribar ga je pokopal. Requieacat in pace! "Rdeči Prapor". Pičite za cenik! — Prrdke^fniku Ro* » Teltn se je al^dnjič vendarle zjasnilo: odpoklical je zvezine čete iz Goldtfiel-dln. Nev. Tozaxleivni ukaz se izvrši 30. dec. in vojaki se presela na avoja alužlbena meata. pekarne, se trpirajo m.wtni od mlbi, ki določa kruhu ceno m težo. Ti pekovski veleobrtniki so na|me. sodišieu izjavili po svojem zastopniku: "Hlebec kruha stane peka 4.34 centa, prodal se pa je trgovcem za 4c, torej z zgubo 0.34 C." Za poč*t, bi rekel "SI. Nar." Kapitalmti-p«4{i, ki imajo pekarna. v katerih dela po ato in še več pekovskih pomočnikov, ao po izreku njih pravnega zastopnika dobrotniki* ljudstva. Kruh prodajajo za zgubo, angeljci ali tlobri duhovi jim pa nosijo denar, da morejo kupovati lepe palače, drage avtomobil?, krasne konje, dragulje za svoje boljše polovice itd. itd. Kdor to verjame, je zrel za blaznico! Kolikor je nam znano, so ti peki-ltapitaliwti radi tega obogateli, ker ao izžemali pekovske pomočnike in ljiwlfttvo; z drvjo in nekorektno konkurenco pa vničili male pekovske mojstre. Ali ni .morda rest Ali veate. kaj je napotilo gospodo v WaMhingtonu. da so ae pre-mialili glede vojaških č?t v Oold-fiekluT Hm, bližajo se predsedniška volitve . . . Med delavci in kapitalisti kompromisa! ni Slovenska naselbina v Ripley in Butler Oo., Missotri, se množi dnevno! Rojaiki! Ali res nočete sedaj kupiti zemljišč, ko se fte najboljša zemljišča polag železnic po 10—15 dolarjev aker na prodaj? Rojaki! Ali res nočete postati wvobodni ameriški kmetje! Ali res radi poslušate žalostne glasova parnih piščalk v tvornicah in rudokopihf Mi upamo, da ne! Slovenci čitajte državna poročila Zdr. drž., kaj je kmetijstvo v naši veliki republiki! Ali pozna. kdo kmeta v Zdr. drž., ki ima alabe čase t Oglejte zemljišča v južnem Misonri-ju. Nikjer lepšega sadja. trt. Žita kot v južnem Missoil-ri-ju. To je gola remiica. Ako oe verjamete, prapričajte se! Naznanjam tudi, da sem zastopnik za največjo dreveanico na svetu in največjo trtnieo v j Ameriki. Ako rabite semena za poljske 1 in vrtne pridelke, obrnite ae na- i Blago najboljše vrste, cena | najnižja. Pišite na naslov: FRANK GRAM. edini slov. za stopnik za zemljišča, semena, sad Cenjeni Collins M. 1.1 pismo tem prejel, ter Vam poŠilam svojo sliko, katero priobčite v časopise ter se Vam zahvaljujem za Vaša zdravila, katera so mi pomagala,, kakor Vam je znano, da sem v 8 dnevih popolnoma ozdravil. Se vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni Martin Krivic, 812—6. St. Racine, Wis. se zahvalim za ozdravljenje moje bolezni, ker vem, da ni doktorja, kateri bi mogel Človeka tako hitro ozdraviti, kakor Vi. Ko sem zdravila prejel ter jih pričel točno po Vašem predpisu rabiti, jih nisem še polovico porabil, pa sem bil popolnoma zdrav, kakor poprej. Vas še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni Josip Gulek, Box, 26 Broadhed, Colo. Martin Krivi« ZATORAJ ROJAKI 1 ako ste bolni, pridite osebno ali nam pismeno naznanite Vašo bolezen in vse simptome. Mi pošilamo zdravila na vse kraje sveta, za katera se tu v Zjedinjenih Državah plača pri prejemu^ Ako se pismeno obrnete na nas, pišite v svojem materinem jeziku, ker mi imaino nad 24 izurjenih tolmačov in Correspondentov za vse Evropske jezike, tako zamorete odgovor in natančno pojasnilo o Vaši bolezni dobiti v Vašem materinem jeziku. V>a pisma naslavljajte na slediči naslov: The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE. !40 West 34th Street, NEW YORK. Uradne Ure od 10—5 v tednu in 10—1 ob nedeljih in praznikih. HM p 11 na 1 1—— ■! Directorju Collins N. Y. M. I. 1 PREMOG, DRVA in KOKS . PRODAJA ALBERT DENMARK Pisarna na voglu nod^j.• »r. lui »ta.. 57« w:|GBBter Ave. in 18 nlica. 21st St., Chicago, 111. Pišite za cenik. FINE SMODKE, vedno sveže pivo, itborno vino in fino žganje se Jobi v GOSTILNI J. J. Vodak&Sons 683 Loomis St., CHICAGO, ILLINOIS PjdpUaii naznanjam Hrvatom in Slovencem v Ubicagi in okolici, da točim najboljša raznovrstna vina po primirni ceni. Pridite, pripeljite znance in prijatelje, da se prepr čate Z vaem spoštovanjem Slavoljub Štajdohar, 310 W. lOth it., Chicago Prodaja konj i konjskih oprav. Telefoi: Canal 2248 Stanovanje 594 Center Ave., Chicago. 111. SLOVENCI POZOR! Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za moške — za delavnik in t>raznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku. Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni. Juraj Mamek5 blizo 18. ul., Chicago POZOR! SLOVENCI! POZORi S^looist z modernim kegljiščem Sveže pivo v sodekin ia buteljkah in druge raznovrstne pijače ter uoijske smodke. Potnikj dobe 'Čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna In (zborna. Vsem Slovencem in drugim Slo-vsnom ae toplo priporoča Martin Potokar , 564 So Center Ave.v Chicago. Slovencem in Hrvatom naznanjamo, da izdelu> jemo raznovrstne -a po najnovejšem kroju. Unijsko delo; trpežno in lično. V zalogi imamo tudi razne druge potrebščine, ki spadajo v delokrog oprave — Oblek. Pridite in oglejte si našo izložbo. Z vsem spoštovanjem J. J. DVORAK efe OO. 598-600 Blue Island Av* Chicago. Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. zdravnik za aotra«]e bolezni In ranocelnlk. IdfriravaKk* preiskava breipla^oo— plalatl )e 1« ZiarUa. 647 la S49 Blat I sla o d Av*.. Chlcafo t* Od I do S pnpnl. <*1 7 dne ure: ' do 9 »»efer d«S pnno •t'eraa Chic*«« llvefl bolniki na) plielo sl..». ns Jože Sabath advokat I« praval zaatopnlk v k a. zennkth In ctvtlalh zadevah. Pišite alovenskil it>2H 1638 Unity Building 79 Dearborn St., Chicago, 111 Rea. 5155 Prairie Ave. Phone Drexel 7371. Ko&iček Bratje SALOON! ' Dobro pivo, wiskey, likere, vino izvrstne smodke in prigrizek. Oglasite ae na Centri? 1848 J*ove«t. Spisal J. Zavertnik. (Konec.) V. Po noči so prišli dragonei na grad (Skrbnik jih je dobro pogostil. Poveljniku je naročil, da naj še pred sol učnim vshodoni gredo iskat Klunea, ki je vspri-čo njega govoril veleizdajsko. Gosta megla je pokrivala ljubljansko barje, ko so dragonei odjezdili na Studenec. Vodil jih je Umberto kot kažipot. Na Khinčevem domu 00 še spali, ko je poveljnik četa glasno potrkal z ročajem safblje po vratih. Anka se je zbudila prva in hitela k oknu gledat, kaj pomeni ta zgodnji ropot. V megleni svitlobi spozna vojaška uniforme in gole sablje. Kaj neki pomeni to? Prestrašena začne klieati: "Oče! Oče!" Sedaj se oglasi zunaj surov gtlas. "Odkrite, če ne razbijamo vrata!" C Klunčev Jaka, katerega je tudi zbudil ta ntrvadtii ropot, se je naglo oblekdl površno in vzel težko sekiro v roke m dejal: "Takoj odprem." Culi so se težki kmečki koraki po sobi in kmalu za tem je zaškripal tudi zapah . Vezna vrata so »a odprla na stežaj, na pragu se je pa prikazala orjaška postava Klunea v sikom jih, vihastih hlačah z razgaljenimi prsi, držeč težko sekiro v rrtka'h. Umbertu se je dozdeval ta trenotek najugodnejši, da se odstrani. Spodbodel je konja in odjezdil je proti gradu. "Česar želite," je osorno vprašal KI unče v Jaka. ^""TeBe —— Ti -vctetadsja-lac," je odgovoril poveljnik. "U-mrl boš na vislicah, da izbijemo kmetom puntarske misli iz njih glav." "Tu sem. Primite me. Ali svarim vsakogar. ki se drzne položiti na mene svojo roko." "Zvežite t.»ga kmečkega upor- nrka.M je zaukazal poveljnik. Dragonei, ki s« takoj ob priho du razjahali konje, so po tem po-' vdju vdrli z golimi sabljami v rokah proti veži. . "Tega kmeekega psa vjamite živeea," je kričal v ozadju poveljnik. Sedaj je z^lisnila sekira v zraku in prvi dragonec se je zvrnil s preklano glavo na tla. Klun-čev Jaka je mahnil v drugo, toda dragonec se je udarcu spretno izognil. Zadel je vrata z vso silo. Predno je iadrl sekiro, so se pa dragonei vrgli na njega, kot lovski psi na smrtno ranjenega medveda. Podrli so ga na tla in mu po Hudem boju zvezali roki na hrbtu. Sedaj, ko se ni mogel več braniti, so ga suvali s čevlji v Obraz. Privezali so ga h konju poveljnika in odjezdili proti gradu. VI. "Ha, ha," se je režal oskrbnik, ko so prignali Klunčevega Jaka zvezanega pred njega. "Ali si prišel v pest. Bičati te bom dal, predao Ta odieno v Ljubljano, kjer ie iesar vislice pripravlja za tebe." "Hlagorodni gospod sram vas bodi, da zasramujete jetnika, ki si pomagati ne more,' je odgovoril Jaka . — Molči, kmečki pes," je zaroh-I oskrbnik. Skočil je proti njemu in ga vdaril s pestjo po licu. , ^ yskalii so se po vdarcu izbulile oči, napei je vse svoje orjaške ^Sile. Vrvico, s katero so mu zvezali roki je 'pretrgal kot tanko nit. Predno je kdo ubraniti mogel, je udaril s pestjo oskrbnika s tako silo po glavi, da se ja zvrnil liki mrtev na tla. V istem hipu je pa poveljnik od zadaj vdaril Jakata s sabljo po glavi, da mu je preklal črepinjo. V . • VII. Ko je Anka videla, da ženo očeta na grad, j a pohitela h Pongrčev emu Janezu. V kratkih besedah mu je razobložila vse. Janez ni dolgo premišljal. Zasedel ja konja in jezdil od hiše do ki- nel Še. Čes pol ure je bilo sbrauih že kakih sto kmetov na Studen-lini . Oborožeui so bili s puškami, samokresi, meči, sekirami in kosami. Seli na konjih so jahali v bližnje vasi, sporočaje kmetom, da je čas za ustanek tu. j Ubogi prebivalci na ižanskem gradu. Kmetje se pogovarjajo o krvavem maščevanju za sprejete krivica. Vročekrvneži priporočajo, da hc takoj naj>adc grad. Le tedko jih kroti Janez, dobro ve-doč, da je četa še preslaba, da bi vspnšno naskočila grad. Ko se ja četa pomnožila še za sto kmetov, jo je Janez razdelil v tri oddeHke. Najmočnejši oddelek, ki je imel naskočiti glavna vrata ja vodil sani. V megli so se kmetje tiho približali gradu. Nihčfe ni opazil njih prihoda. Kmetje *> se približali do kakih 40 korakov gradu. Sedaj je Janez izstrelil samokres — znamenje. I S klicem "doli z gospodo", so kmetje od treh strani vdrli v j grad. Vnel ae ja kratek in hud boj. Ka delaš pod varstvom policije . • • Tvoj mojster ti prigovarja, 0-stati mu zvest: ljudi, kateri so te žalili, pa vlačijo v sodišča, sodnik maščuje tebe, obsoja jih v ječo. Govore ti, da nisi brezznačajen stavkokaz; pač te še hvalijo, da si zuačajen delavec, ki hoče delati. Ti postaneš še ponosen na to ime; opiraš in sklieavaš se na svojo voljo in vsak vpliv odganjaš od-sebo- kmalu pričneš v družbi s tvomičarjem kričati glasno o sili stavkujočrh delavcev; ti smatraš svoje tovariše za sovražnike, tvoru fcarja pa ime-iriujt* dobrotnika (pftača ti v ker konkurirajo med seboj". Ke-dsi delodajalci koukurirajo m.si seboj, tudi Srpe . . Tako - je tudi pr delavcih. Dokler so delavci prisiljeni prodajati svojo delavno moč, kakor je dsndan *s v navadi, se boji vsak delavec, da 1k» vsled konkurence ostal brez dela, to je brez sredstev, ako bo zahteval irtsoko plačo. Vsled tega so plače nizke. Nizke plače pa pomenijo za ljudstvo slabo Življenje: slaba stanovanja, duševno temo, mizerijo — — — - Tako je dandanes primoran vsakdo prodati svojo delavno moč za nizko ceno. Bogastvo se množi v rokah malega števila posameznikov, ljudstvo je pa vedno na istem stališču: v revščini. Če so dlandanes delavci primoran i delati za nečloveško plačo (ali ti ne zvoni v ušesih vedno ošaben odgovor "gospodarjev": Ako nisi zadovoljen* s plačo, te-,*laj pojdi dalje. Nočem te. Dobim lalilko delavce, ki bodo še ceneje delali itd.), tedaj so pri-morarii tudi živeti v slabih živ-ljenskib razmerah. Slabost, nemoč delavcev jih zasleduje korak korakom,_Vse krjvjezasra- movanja in šikane morajo delavci prenašati molče. Ti veš tq! In Če si star ... ti pravijo: priporočamo tet Ali žalostno je. da nam bodoč- so vsi delavci složni? mogočs! No, sedaj pa ti " stopi* na planot Ti napadeš svoje tovariše za I hrbtom . Ti pretiš s sVojim po-diim postopanjeig v 11 it* it i ves trud. vsa doprinese ne žrtve sedaj razumeš, kakšno igraš? Slepec, odpri svoje'oči in glej! Ti pomagaš delodajalcu, sVvt> tovariše pa jsrtiskaš v sužnSK; sramotiš svoj lpxten razred. Premisli in »topi skesan v vrste »tvojih tovarišev ali — nosi za vedno na svojem čelu ime Judeža Iškarijota. Tvoji otroci naj te pa kolnejo! V poljskih Stimali. Zgodovinski dogodek. Napisal Ernest Eberhater. Poslovenil Jože Logačan. Naša povest se pričenja v velikih poljskih šumah, sredi malega naroda, takozvanih Kurpov. To junaško pleme živi v okolici Ostrolenke in Lomice. Svoje čudno ime je pa podedovalo po svojih čevljih, ki so delani iz bi-Čevja. Glavna a zbirajo sredstva za boj in jim pomagajo . . . Delodajalci ki je po pog1' ,u j« vprašal Karol svoje spremstvo. 'Kurp ja snel klobuk z glave, ki je bd okrašen z rdečim trakom in dejal: "Naši so nte poslali, naj ti povem, da ti dovolimo prehod skozi naše šume. ako sprejmeš naše pogoja . V nasprotnem slučaju te bomo pa zavrnili, magari če tudi tej;i/no. da je jfoj. jdisr kar čut H. ker ga j a obdelal s pestjo prceej dobro. "Gospod polkovnik", je dejala voj votli nja, "obžalujem. Vojna sreča je opoteča. To je skusil danes jutro tudi vaš kralj." "Kako," je vprašal polkovnik, "moj nepremagljivi kralj?" "Je bil poražen danes v jutro," je rekla vojvodinja in .po-kazala na pet švedskih zastav. "Gospod polkovnik, spustila vaii bom. Povejte, kam hočete?" "Deliti hočem UNodo kralja. Kje je kralj?" "Tam," in vojvodinja je pokazal« proti nebu. Rehbinder je dal roki na 1-ice, da bi vojvodinja ne videla, da plaka. • • • Tenm krvavemu dnevu je sledila temna noč. Karel XII.. o katerem so mislili, tla je mrtev, ja blodil po poljskih šumah. Spremi je val ga je zvesti oproda, rot lom Madžar. "Slab dan," je gotlrnial Madžar in kid v svojem maternem jeziku. Karel je prišel na majhen pro- j štor. ki je bil očiščen drevja. Vzel je klobuk z glave in opazoval samokrese za pasom Mahnil je z rt)ko v smeri, kjer se je odtla-leč prikazovala mala lučica. "Ta luč gori v kmečki koči," je dejal Madžar. Karel je povedal svojemu o-prodi, da noče iti sam v kočo, pač pa želi kaj jesti. Madžar je otlišel. Kmalu jej prišel do koče in vstopil pogum-utx— Zaprosil je-gospodinjo^ ki se je sukala v kuhinji okoli ognjišča. za tovariša, ki ga čaka v| šumi, kaj jesti. "Le pridite," sa je začul debel, glas. na pragu m' je pa pokazal^ orjaška postava gozdarja . Madžar se je obrnil m hitel po kralja. • • • "IMgo čakamo goste." jfjj »pregovoril gozdar. " Morda je daleč." je odgovoril Stanislav, kjer je pustil svojega tovariša. "Videl sem vojaka, da je šel proti Vražjemu griču," j« spregovoril Ja*Jko. "Sveta mati božja." je dejala Marjeta. "Ne bo se vrnil živ.j Sedaj je ura za duhove." "Ne boj se duhov v koči." je odgovoril Stanislav. "Tukaj soj brezmočni." Marjeta je zopet stopila k ognjišču. Zunaj je nekaj zaškripalo. Marjeta se je ustrašila. Jasko njen *in je plah., zrl okoli *ebe;i Stanislav je pa vstal in odpri v;ata. Madžar je vstopil — za njrra pa Karel XII. "Večerja je pripravljena," je dejal Stanislav. "Dolgo smo vaju čakali." (Dalje prih.) Delavci! Naročujte in razširjajte "Prole-tarča", edini slovenski dela%>sKi tednik v A meriki. Kdor je z nami, ta je za osvoboditev delavca iz spon kapita* lizma; kdor je pa proti nam, ta je za mezdno sužnost, tlako,- tiran stvo, izkoriščanje in kapitalistične umore. Kam se bodete torej obrnili? Kupujte pri tvrdkah. ktere ©. glasujejo v našem listn. Kadd kupujete, prosimo, omenite Pro-letarca".