Najvežji slovenski dnernilc Velja * * leto $6.00 $3.00 Za pol leta .... *Za Ne« York celo leto - $7.00 Zm inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA n list slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 90. — STEV. 90. TLe largest Slovenian Daily m tbe United State«. IwoeJ frvqy day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. l :dunaays g Il.fc, j, k"VltM Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Fost Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—8878 NEW YORK, SATURDAY, APRIL 16, 1932. — SOBOTA, 16. APRILA 1932 VOLUME ZZXX. — LETNIK FRONTA PROTI PR0HIB1CIJI SE OD DNE DO DNE JACA Hoover za 5-dnevni delovni teden TAKO V DEMOKRATSKO KOT V REUPBLIKANSKO PLATFORMO BO SPREJETA MOKRA PLANKA Senator Wagner iz New Yorka je v kratkih besedah zahteval odpravo prohibicije. — Dežela je preplavljena z nedovoljenim žganjem. — Škof Cannon, ki je bil eden najbolj odločilnih zago vornikov prohibicije, priporoča 'judsko glasovanje. — Demokratski državni odbor v New Yorku je sprejel resolucijo, v kateri zahteva pre klic osemnajstega amendmenta. WASHINGTON, D. C., 5. aprila. — Republikanski senator Bingham iz države Connecticut, je predložil senatnemu pododseku pismo Ernesta M. 1 lopkinsa, predsednika Dartmouth vseučilišča. — Hopki ns pravi, da je preklic prohibicije življenske važnosti za blagostanje dežele. V Chicagu je izjavil predsednik newyorske Columbia univerze, dr. Nicholas Murray Butler, dr bo na republikanski narodni konvenciji sprejeta t^ikozvana "mokra planka" in da se bo večina delegatov izrekla za preklic osemnajstega amend menta. Nekaj sličnega se bo zgodilo tudi na demokratski narodni konvenciji. hkof James Cannon jr., ki je bil dosedaj zagrizen zagovornik prohibicije, je mnenja, da bi bilo najboljše, če bi se vršilo o tem perečem vprašanju splošno ljudsko glasovanje. Demokratski senator Kendrick in republikanski senator Carey iz države Wyoming sta prestopila v mokraški tabor. V svoji izjavi pravita: — Zadevo ^!ede prohibicije je treba ponovno predložiti prebi-valstu posameznih držav.# Poudarjava pa, da sva odločno proti povratku salona. Midva zagovarjava načrt, ki predvideva zvezno kontrolo nad prodajo opojnih pijač ter daje suhim državam pravico, da ukrepajo v tem pogledu po svoji volji. Danes je rekel v zbornici poslanec William H. 1 lull, da bi predsednik Hoover brez dvoma podpisal predlogo, ki bi določala izdelovanje piva, katero bi imelo dva in tri četrt odstotka alkohola. Poslanec Black mu je ugovarjal, češ, da nihče v kongresu ne ve, kaj misli Hoover o tem. "Skrajni čas je, da izve dežela, kakšno stališče zavzema predsednik napram prohibiciji." WASHINGTON. D. C., 1 5. aprila. — Senator Robert F. Wagner iz New Yorka je predlagal senatnemu odboru, da ponovno predloži senatski zbornici dodatek k ustavi, ki se glasi: "Osemnajsti amendment ustave Združenih držav je s tem odpravljen." Senator Wagner, ki že dolgo zagovarja odpravo prohibicije, je predlagal ta amendment, ker bi s tem države dobile pravico, da same urejujejo zadevo opojnih pijač. Wagner je rekel, da bi drugi dodatki k ustavi, posebno pravice posameznih držav, da smejo prepovedati prodajo opojnih pijač, dovedli samo do večjih zmešnjav. 'Vem, da po celi naši deželi teče cela reka nedovoljenih pijač, tako po krajih, ki so s tem zadovoljni, kakor tudi po krajih, kjer so proti temu. Videli smo, da to prepreči vsako naše delo, da bi ljudi navadili na zmernost. Videli smo, da obo-gatujemo zločince in da podpiramo vse mogoče zločine in skozi dvanajst let se nismo mogli braniti ZDRUŽENE DRŽAVE IN SO V J. UNIJA Državni tajnik Stimson se bo sestal z ruskim zunanjim ministrom. Amerika n e priznava Rusije. Washington, D. C., 1"». april«. V dlplomatičnih krojili mnogo razpravljajo <» sestanku ameriškega državnega tajnika Henrvja C. Stimsona z ruskim zunanjim ko-m'sarjem Maksimom Litvinov. ki jo že v Ženevi na mednarodni razorožit von i konferenci. 1'radno se oba ministra no moreta sestati, Xavzlie temu da ima sovjetska unija 1(H) milijonov pre bivaleev in zavzema šestino zemeljskega površja, v resnici Rusija ne obstoji, kar se t ire Združen" h držav. Zato tudi ni ruskega zunanjega komisarja, kar . aprila. — Navzlic navzočnosti ohtjske narodne garde je prišlo danes do ponovnih nemirov v premogovnem okrožju vzhodnega tlela države Ohio. j Pri Ifarnan Crook premogovniku so štrajkujoči premoga rji napadli štiri stavkokaze ter jih hudo pretepli. | Napadalci so nato prerezali pnevmatiko pri avtomobilih stav-' kokazov in pobegnili še prodno so je pojavila na lieu mosta narodna garda. Nadalje so štrajkarji uničili veliko parno lopato ter poškodovali vodovodno napravo. Pri Somers premogovniku je štiri tisoč štrajkarjev ki si pa v .strahu pre»I mlličanji ne drznejo vprizarjati demonstraeij. Premogovnik je la^t (Joodvoar Tier & Ruber Company ter je pri-lo preti njim včeraj do velikih nemirov tekom katerih jo bil neki štrajkar usmrčen. VSTAJA NA NOVI ZELANDIJI Ve!ike izgrede vodij o ženske.—Angleško vojaštvo j e poslano, d a napravi mir.—Podrli so tovarne. Auckland, Nova Zelandija, aprila. — Angleški vojaki so bili naglo poslani v največjo mesto Nove Zelandije. Auckland, ki ima I 21MUMM) prebivalcev, tla zaduši j vstajo, katero votli jo ženske. 1"pomiki so podrli vse hiše v bližini mestne hiše. Ranjeni so bili trije policisti in trije civilisti, več sto pa -o*jih obvezali v bolnicah. j Skoda na poslopjih znaša nad ' ijrtiVMHH). Demonstracija nezaposlenih se; je po ulicah razvila v pretep. Iz-grodniki so pobili mnogo šip tovarn in so jih oplenili. Skoro na razdaljo ene milje so razbili in deloma porušili vse tovarne. I/, skladišč so odnesli žganje in j pijani možje in ženske so navduševale demonstrante, tla so pregnali policijo. PREDSEDNIK PRIPOROČA TEMELJITO VARČEVANJE WASHINGTON, D. C., 5. aprila. — Ko je pojasnil danes predsednik Hoover svoje stališče na pram težavnim gospodarskim problemom, je izjavil, da je predvsem potreben petdnevni delovni teden. Rekel je tudi, da so se približali boljši časi, kar je posebno razvidno iz sledečih znamenj: WM. BURNS JE UMRL Bil je svetovno znan detektiv.—Bi! je načelnik detektivske družbe. — Strah zločincev. JAPONCI ZAPUŠČAJO ŠANGHAJ Ponovem napad na vlak v Mandžuriji. — Kitajske čete so usmrtile na dva tisoč komunistov. MAJNERJI SE VRAČAJO NADELO Shenandoah, Pa., 1"». aprila. — Pet tisoč maijnerjev v okraju trdega premoga, ki so bili skoro celo zimo brez dela. je bilo zopet poklicanih n:i delo. Philadelphia ami Reading- Coal and Iron Co. je odprla rudnik Shenandoah, k.jer je zaposlenih SrtO premogarjev. Vee rudnikov Lehigh Valley Co. in privatnih rudnikov je pričelo z delom. Tokio, Japonsko, 1.">. upr la. — Vojno ministrstvo je naročilo, naj nadakjni japonski oddelki za puste j okolico Šanghaja. V kratkem bo v Sanghaju le mala japonska posadka. k oje naloga bo skrbeti za rod. Harbin, Mandžurija, l.V aprila. Iz kitaijskili virov poročajo. da je general Ala Can Sun otvoril svoj glavni stan na mandžurski meji reke Amur nasproti Blagoveščen-ska. Amoy, Kitajska, 1.1. aprila. — Kitajski1 vojaške oblasti poročajo. da so Kitajci v provinci Kvan-1 un«r pomorili nao<" kitajskih komunistov. To t je bila takozvana 'rdeča* armada. ki je prodirala proti Cang-oovu. DOBILI SO ČRNEGA VOLKA Fort William, Ont., 14. aprila. Stari Indijanci pri povodu jejo mnogo o črnih volkovih, toda ma-lokateri beli lovec je katerega videl. Pred nekaj dnevi pa se je vjel črni volk v zanjko bl'zu me-j sta Savanna. To je prvi, popolnoma črni volk. ki je kdaj Ivil vjet. Saratoga, Fla., 1.7. aprila. — Svetovno znani detektiv William J. Iiurns, je umrl na svojem domu v starosti 70 let. Burns, ki je bil mogoče najslavnejši detektiv v«oh časov, je umrl vsletl srčne napake. V Floridi je bil »hI jeseni in skozi pet let jo bil vsako zimo v Saratogi. poleti pa \* New Yorku. — Pri zločinu ni nobene skrivnosti. — jo imel navado reči (turns. Po njegovem mnenju je mogla zdrava človeška pamet razvozlja-ti skrivnost vsakega zločina. S svojo spretnost jo zasledovati najbolj prebrisane zločince je postal Burns najslavnejši ameriški detektiv. Zasačil je brez števila ponarejevalcev denarja, morilce in t*raf-taiije. Nai manjša sled ga je gotovo vodila do pravega človeka. — Pri vseh svojih zasledovanjih. — je rekel liurn. — sem vedno rabil svY>j razum. Vsak zlo-j čiuec, če je še tako prebrisan, vi V senatu in poslanski zbornici prevladuje splošna želja da bi bi« la zadeva proračuna čimprej re-šena. Večina senatorjev jo zato, da zaenkrat še ne sme priti na površje vprašanje glede boiiusa za vojne veterane. Bančna kriza je končana. V kongresu in upravi prevladuje želja, tla so spravi zvezno gospodarstvo v ravnovesje. Predsednik Hoover je priporočil štedoiije na vseh koncili in krajih. Ako bi štedili po dosedanjem programu, bi bilo treba odpustiti od pot do deset tisoč vladnih lisi užbouco v. Ako bi pa uvedli za vse vladne uslužbence petdnevni delovni teden. bi dobilo od 30.000 do 35.IXM) oseb tlelo, poleg tega bi bilo pa še mogoče prištediti najmanj sedemdeset milijonov dolarjev na leto. Po mnenju predsednika je bančna kriza končana. Devet tednov proti ustanovitvijo rekonšt rakci j-ske finančne, družbe ije bankrotiralo G"i5 bank več kot se jih je pa odprlo. motona obnova dela. rim bodo ».lani go.spodarski pogoji /.a zopetno o-fcratovanjo jeseniških tovarn. Pogajanja so trajala tri dni. V v*-." in i to«" k jo bil ilosožon sporazum. Sklenjena bo nova kolektivna pogodba o nroditvi službenega razmerju delavstva; pogodba. naj bi bila odpovedi ji va do ktmcii tekočega lota. potom pa bi v« fc.-ala trimesečna odpoved. V pogodbo naj pride ludi določba n plačanih dopustili delavstva v smislu osnutka Naveza nietalskib radii i k a. Zastopniki podjetja so i'javili, da -e z ozirom na hudo gospodar- j sko krizo in na. negotovost bodo-1 čega razvoja ne morejo vezati, da J hi oh obnovi obrata zaposlili prav j vso d oso d a nje delavstvo. Treba jo računati, da ho do ."»(KI delavcev j ostalo nezaposlenih, ker se bo delo moralo ravnati po naročilih in gospodarskih razmerah. Za zaposleno delavstvo so bo uvedel šestur-ni delavnik, tako da bo lahko dobilo delo več ljudi. Onim delavcem, ki no hi bili sprejeti na delo. naj bi so dala primerna odpravnina iz sredstev, ki jih bo podjetje dalo na razpolago podporni ak-oiji. Kurivo bo podjetje dajalo delavcem in nameščencem po lastnih delavnih cenah, in sioer fJO di-nanjev za 100 kg premoga in 00 Din za kubični motor dr . l*o*r sr usmili tistih. ki imajo «>«-i, pa ne vidijo, in u šolnonia nič oziral na Ameriko, ki ni člniiiea Lige. Tardieu vztraja pri prvotnem francoskem načrtu, naj se ustanovi mednarodna policijska sila. za katero naj bi prispevale vse države nekaj svojega vojaštva. Ta poliei-ska, sda bi l»il.-i lr n.ividez pod nadzorstvom L/ige narodov, v resnici l>i bila pa jmwI pod fraueoskim vrhovnim povrlj-Ftvom, ; bila zna nn in čislana po vso j okolici zaradi sv«,>je darežljivostl. Vsem pa >o bili znani tudi njeni ljubezenski od noša j i z nekim 2"». letnim možem iz Varaždina. > katerim so jo večkrat sestajala v svojem vinogradu. Tudi pretekle dni sta se zaljubljenca pripeljala ter se nastanila v zidanici. Na veliki četrtek proti jutru pa je -dišal viničar i/, zidanice zapored o-lua dva strela in ko »jo vlomil v sobo, no mu jo nudil strašen prizor. Vdova in njen prijatelj sta okrvavljena ležala na postelji, na tleh pred |>osteljo pa je ležala izstreljena lovska puška. Nesrečna dvojica je zapustila pismo. v katerem pravi, da -i je izbrala smrt. ker jima ni usojeno živeti v ljubezni. Prosila srn tudi. da bi bila skupaj pokopana. Na kraj strašne tragedijo jo prišla komisija in potem so o dogodku obvestili vdovine otroke in ženo nesrečnega moža. Truplo moža so morali ponoči j na skrivaj odpeljati v Varaždin. ker je domačo prebiva I -1 vo protestiralo proti prevozu mrliča zaradi stare vraže, da pobi je toča kraj. iz katerega odpeljejo kakega mrliča proti njegovi volji. Nesrečno vdovo so ob veliki n-deležbi prebivalstva na veliko soboto pokopali nri Sv. Lovrencu pri Križevlanu. Za ta načrt se z vso silo zavzema, čeravno predobro ve, da je za Večino narodov nesprejemljiv ter ga v praktičnem oziru ni mogoče izvesti. Ta načrt je pač sredstvo, s katerim hoče Tardieu nasuti delegatom jwska v oči. Tardieu naj pazi, kajti načrt je poln dinamita Ter utegne pognati v zrak vso konferenco. A ko ne bo ženevska razorožitvena konferenca ničesar dosegla, bo ves svet vedel, kdo je kriv njenega neuspeha. NASI V AMERIKI — V Jolietu kandidira za urad okrajnega coronenja poznani ro-Uafk Anton NVmanieh, Jr. Kot dol-ten izknien pogrebu ik je za popolnoma kvalificiran, kandidira na demo-:«n tiketu. — In drugi od-Slovcnec, ki kandidira na listi je John A. Žel- ko. Kandidira za urad okrajnega inženirja. V Hooper, Minn., je umrla Alary Preiern, rojena Smole. Rojena je bila v Gorjah na Gorenjskem, in je bila stara 78 let. Nekako pred 60. leti jo dospela v Minne-«oto it stare domovine. Podjetje je daljo izjavilo, da jo pripravljeno prispevati razen že zagotovljenih '250.0(H) in za podporno akcijo delavstva enake zh«4- > da hi prispevek družbo znašal 1 milijon dlnai'jev. Te vsoto naj bi so izplačilo krajevni Bratovski sklad-nie.i, ki hi jih uporabl'a doloma za podpore brezposelnim, doloma za nadaljevanje bolniškega in pokojninskega zavarovanja, deloma pa tudi za odpravnine delavcem, ki ne bi bili zopet nameščeni. Končno so zastopniki podjetja sporočili, da namerava podjetje osnovati lastno aprovizaeijo. ki bi preskrbovala delavstvo z vsemi življenjskimi potrebščinami poniŽ jih cenah kakor so sedaj na -Jesenicah. Pretresljiva ljubavna tragedija. Prebivalstvo Za vrča in okolico še vodno razpravlja o tragediji, ki se jo na veliki četrtek odigrala v Križevlanu. dobro pol uro od Za-vrea, na meji savske banovino. Tu je imela svoj vinograd z zidanico učiteljeva vdova Bariea Bančiče-va, stara okrog 40 let. Gospa jo 8 pota. Voo dopisnikov jo že vprašalo po meni. ker .se zadnje čase toliko ne oglašam. Vzrok je boleh-nost. Lani som bil zbolel in ž.* začetkom letošnjega leta se nisem dodobra popravil. Sedaj sem v jo vijak, da ua.^ pritisne, prav k<»t to dela varčni rojak, da dohi d«« zadnjo kaplje soka iz grozdja. Ponosni pa smo le. da imamo linijo. |)a se nam ta ponos no ohladi. nam pomaga plačilna nakaznica dvakrat v meseeii. na kateri Chieagi v oskrbi izbornega zdrav j ^Pi-sano lita nI je v številkah, nika dr. Zavortnika. in reči mo-jIv° i" molimo te litanije. ram. da se po prest a nem trpljenju | °ri- kraj, kjer bo prihodnje leto sve-1 zn;"v'" premngarjevih človeških tovna razstava. J pravic. Posebno ohij.ki premo. Ko sem bil pred letom tukaj. \ L'arji so sr> ^vzoli. da so zopet so še ladje plule po onem delnih0™ l™*1 M^tavo -tare in slavne Miehiganskog-a »jezera. Ic.ier bo Surov fantovski pretep. Odkar vinogradnikom ostajajo doma velike zalogo vina. so po dovoljenih in nedovoljenih vinotočili popiva preko vsake mere in so M rasno množijo pretopi in drugi izgredi v vinjenosti. Tako je zvečer po vstajenju mod večjo družbo fantov, ki jo zažigala kres naenkrat prišlo do prebira, kateremu jo kmalu sledil divjaški pretep. Na bojišču ije obležal mladi Anton Travner. ki je dobil z nožem dva nevarna vhodijaja v hrbet. pa sam ne ve od koga. Tega tudi nočejo vedeti drugi udeleženci pretepa, češ. da so bili vsi močno vinjeni. Ranjenca so prepeljali v ptujsko bolnišnico in je njegovo stalijo zelo nevarno. Pomoč za obisti ali mehurne bolezni Ohistne k I i int-huriie b<»(<-?riii mnogokrat povzročijo no. n-i vstajanj.- Zu jmš*anje I vod*, zgubo spanca in splo.šno osilab^- 1 Uj.^t. t. p<-ko<'-uoftti nastanejo v sled za-(•rtitlc^ in ko ta «.tt|>ravlj.-na boW-ino ercn.-hajo Nus:i-Torie vs«-huj.. zdravilo, ki odpravi zapri ni.In o.'Isti »isit. rn t»-ii nečistosti Ono vr«-.li in oja«'uj»' življenjsko IIIO^-, d:i boljfil ai>etit. pomaffa pre- ' havi in vas napravi, da se .iotir.i rK!r>f.-I rjj^te jk»noči in Vfttunete v julro sveži in močni. Xuea-Tone je izvrsten za starejfe jju-di, ki so oslatM-li. ki>t tUdI za inkwie. ki i so ostareli pred fasom. Xlkomur ni ire-l»a. da »ti prenašal sitnosti slaPejia zdravja, ko lahko dobi dober uspeh v Nugra-Tone Vsi trg-o še poznajo sledovi krvi poštenih in hrabrih boritoljev zanjo; poleg teh sledov s«- pa vidi ugrize požrešnih volkov, ki bi radi zastavo z drogom vred požrli! Kakšen bo konec hoja. -o ne da ugotoviti. Cpanjo v boljše je naša zadnja mast in pa zavest, da *e sprememba vrši neprestano vsak trenotek naprej. .Vajino."ne ša diktatura na sveru ne /anstavi toka teli .sprememb. Se vodno sciii slišal, da v Ameriki ji* vse mogoče, a danes pa že imamo nekak pregovor, da ie dvoje stvari, ki sta tudi noinocoči: John L. Lewisa i/ stolra zriniti in pa bindhorghovega otroka najti! Pozdrav! M. Itnpnik. Chicago, 111. V^i* čikaški ljubitelji lepe .-]<»-venske pesmi bodo prihodnjo nedeljo dne 24. aprila imeli priliko slišati izredno lep program na spomladanskem koncertu pevskega zbora "Save". Najzanimivejša točka bo gotovo pevski prizor "Na semnju", katerega je sestavil Mr. Jakob Muha. pevovodja "Save", iz 14 mičnih domačih pesmic. Kaj je semenj, vemo vsi. ki smo prišli preko "luže". V starem kraju je vsaj tako važen za fante in dekleta kot "žegnanje'. Pa tudi za otroke in starejše ljudi je tu važen dogodek. "Sava" bo to sta-rok ra jsko institucijo prihodnjo nedeljo predvajala v idiličnem tonu — v okvirju iluzije, ki je lepši- of I realnosti, vendar pa potrebna čustvenim ali duševnim potrebam človeka. Za prijetno uživanje oh pristno domačem prizoru bo Savin "semenj" neka; finega, po-ebno ker bomo videli 11:1 njeni tudi "Ribničane" s svojo ropotijo — suho in mokro! Ne bilo bi prav omalovaževati o-stalega dela programa na račun "semnja". Prvi dol tvorijo lepe »borove skladbe, solo-pevi in kvartet. — Ivlasifnia lierbičeva skladba "Dnčelar" se z naših o-drov v Ameriki še ni velikokrat slišala, ker jr» menda "premuha-sta" za učenje, vendar pa lopa, posebno za ljubitelje bnčolic. Priliko jo boste imeli slišati prihodnjo nedcVo v dvorani S. N. P. J.. 2fi.'i7 S. Lawudale Ave. IVičotek koncerta ob treh popoldne. Vstopnina v pred prodaji .lOe. pri blagajni 7-le. Lahko jo dobite pred koncertom tudi. če pokličete na telefon : IloelcweH Vse- kakor ne zamudite tega koncerta, ker "Sava" vam jo garancija, da po programu rekli: "Lepo je bilo'." Po koncertu bo ples po taktih John ICoehevarjevega orkestra. v spodnji dvorani bo hre-šeala pa harmonika. "Savan". V zadnjih dveh tednih je biJo izgubljenih ua newyorški t>orzj -šest riso."* milijonov dolarjev. Narod, ki si zamoro privolit i take izgube, bi pravzaprav ne smel pritoževati nad depresijo. ^ Komisarji, ki so študirali razmere v kaznilnici, so vprašali moža srednjih let. kaj ga jo spravilo za omrežja Vsi so se zanimali zanj. ker je bil videti zelo inteligenten. — Konkurenca me je -pravila sem. konkurenca. — je rekel. — Kakšna konkurenca.' - -•» -e eudili kom:sai*ji. — Take bankovec sem zaeel izdelovati kot jih dela država * Statistika je dognala, da je med kaznjenci petinsedemdeset oiKti t kov. takih, ki nis-o Hi 1 i nikdar jvvroreni. Najbrž so si mislili: — Raje \ a rest kot pa v zakonski jarem. SflfflEt!!""" ; ' ••-*' I "iffc; Jiilil? niffiSErarJ; :ri rssaEin^"rT?£:sBE!B| „.. ;J. , i1 ill:.!. I !i'.MIJ:i! !ti'iriL.i..'li.."«a...:.•■ .- 'iiLhli-ES =1 Dva trampa sta stala na nio>iu in gledala v vodo. — Kaj bi se Zgodilo, ee bi j»J.i nil uotri: — pravi prvi -vojeinn t ova rišu. — Kaj hi se zgodilo.' Ptonil l)i, če ne znaš plavali. — Ne verjamem, da bi utonil, četudi no znam plavati. tJ-otovo bi prihiteli Ijutkjo, ki bi mi vrgli dolgo vrv in bi me zvlekli na suho. — Motiš so prijatelj. Preslabo poznaš ljudi in o običajih današ j nje človeško družbe nimaš pravil : nih pojmov. Jaz jih poznam. j;i/ j vem. kaj hi se ti zgodilo v takem j slučaju. Lani .se me jo nekoč1 lotil obup in sem se hotel utopiti. Toda mrzla voda me je hitro streznila. Začel -eni klicati na po-moe. Nikomur ni prišlo na ni sol. tla bi mi vrv ponudil, pač so mi pa vrgli dva kosa žajfe. Po dolgotrajnem trudu je bil sestavljen seznam vseh broznic in spikizijev. kar jih je v New Vor-ku. In kaj mislite, kdo ima ta seznam Suhaški uradniki ga imajo. Mi. kar nas jo navadnih ljudi, moramo sami iskati vireke in studen-Čke. Sama sreča, da jih ni težko n.» "ti. ker jih je v vsakem bloku dovolj. * Zdi se mi. d.-i so letošnja rw>-nilail skriva za istim vogalom, <> katerem nam že tri leta zatrjujejo. da so bo pokazala pro^periroia izza njega. ¥ Leta 1!>31 je bilo v Združenih državah usmrčenih nad dvanajst tisoč oseb. Koliko morilcev so prijeli. pa poročilo ne omenja. O tem oblasti precej dosledno molče. ■Dajati spričevala o svoji lastni nezmožnosti, ni prav posebno prijetna stvar. * V starokrajskem listu -ein čital. da jo neka Slovenka porodila te dni že enajstega sina in da 11111 je bil jugoslovanski kralj boter. Knsijst sinov, to ni malenkost' Kako škoda bi jih bilo žrtvovati na 'Vdtar domovine"! * — Ja — je rekel potepuh — sinoči sem se pa prepričal, da po-menja štiriperesna deteljica srečo. Nekomu neznancu sem'izmaknil listnico, v kateri j«1 bilo štiristo dola nje v. Poleg hankovccr je pa tičala štiriperesn:r deteljica. Saj pravim, kakšna sreča . . . * — Oh. — je vzdihovala Mar-janca. — Kaj Hi dala. če bi bila m'oski! ■Njen mož jo nekoliko pomislil in odvrnil: — Pa bi bilo res olrajt. če bi bila moški. Meni bi napravila največjo uslugo, ker bi ^o no poročil s teboj. * Stflfra devica je rekla izkušeni poročeni ženski: v . — < e verjamete ali 110, toda po-praviei vam povem, da vse mo.ške sovražim. — Potemtakem som inž dosti na boljšem — se je glasil odgovor — kajti jaz sovražim edinole le enega. — namreč svojega moža. "m .m. ? i O Li8 NARODA" NEW YORK, SATURDAY, APRIL, 16, 1932 THE LARGEST BLOVM1 DAILY in P. 8. A BELE SENCE NA HONOLULU ODSLUŽENI VOJAK V RAJU IN PEKLU Ukrajinska narodna pravljica Pel in dvajset let je služil vojak carju, odslužil Je in se zamislil: -Kam naj zdaj grem? Najbolje bo. I če grem zdaj pet. in dvajset let v; .lužb" k nebeškemu carju. Prišel Je v raj in Bog ga je j stavil ;a nebeškega stražarja. In r.t '.<- ■ vidi: imrt gre k gospodu in! mu nese porodilo o svojem delu I - Kam rineš, starka? K Bo;»u - Čemu? Da bi izvedela, kakšne ljucii! naj zdaj davim. — Poiakaj tu. ušivka. bom že jaz sam opravil. In Bog je dal dovoljenje, da sme i 'edem let daviti stare ljudi. Voja1: j so je vrnil in se zlagal: — Bo^ je ukazal tole: - Sedem let mora^j Sirizti stare hraste. Sam ni bil v:č tako mlad in morda se je bal. da ne bi nje?*.;' prvega zadavila. Morda so se mu pa ljudje zasmili. Smrt je odšla na zemljo in sedem j leta Riizla hraste, toliko jih je grizla. da jih ni bilo moči prešteti Potem se je iznova vrnila k Bogu — Kim greš. po k veka? — K Boju. — Čemu? - Vpraša; ga grem, kakšne iju- > di naj zdaj davim. - Počakaj tu. ti nebodigafebn. sam grem. Tokrat je Bog dovolil smrti, da i ■-sne sedem let z različnimi boleznimi moriti otroke. Bog ti Je ukazal sedem let i ^rizti mlado bras tov Je. Smrt je šla in sedem let grizla | mlado hrastovje. Ko se je spet vr-j niia k Bogu, jo je vojak takisto u-1 stavil; šel je sam in ko je dobil rso-! vol jen je. da sme sedem k t davit, j ljudi srednjih le;, se je iznova zla-j leti sal: Odpravi bolečine Ne trpite revmatiinih boWin in Ixtiezni. Nabit vite si »tek-lenico linimcntu PAIN-EXPELLER — Bog ti je ukazal sedem grizti srednje velike hraste. Smrt je žalostno šla Ln sedem let grizla srednje velike hraste, po preteku tega časa pa se je vrnila in se komaj, komaj privlekla do Boga, tako je oslabel. Ko jo je Bog ugledal, se je ustrašil: — Kaj si tako upadla? — Kaj ne bi upadla, če sem pa dvajset let grizla hrastovje in nič drugega! — Kaj? Kako? Čemu? Saj sem ti \endar po vojaku sporočil, kakšen ljudi lahko daviš! Prekanil te je. Za ta greh je Bog ukaza? vejr.-ku sedem let nositi smrt na svojin ramah povsod, kamor bo ukaialc. Hočeš, nočeš. Bog je ukazal in u-boaati je bilo treba. Posadil je smrt na rame in jo tako noeil dve Isli. Pottm pa je sedel na pani in izvlc-j kel tobačnieo, da bi malce poniu-hal. Smrt se je sklonila čez njegove rame in vprašala: — Kaj delaš? — Tobak njuham. Daj še meni. Izpremenila se je v muho in zletela v tobačnico. vojak pa je zaprl pokrov — hlop! in smrt je bila zaprta. In tako jo je naslednjih pet let nosil okoli.* Ko je Bos videl, kaj počenja vojak s smrtjo, ga je zapodil. — Pojdi, kamor hočeš, v raj ali v pekel! Sel je v roj in ves čemeren vprašal angele: — Je kaj deklet tu? — Ne. — In žganja? — Tudi ne. — Mogoče pa je tea j tobaka? — Tudi tobaka ni. — Lepa reč! Kaj pa je potem prav za prav lepega tukaj? Pipie-j bom malo prižgal. Zapahi je in na mah so se angeli pred dimom razlezli kakor ščurki na vse strani. Tedaj jo Bog poslal vojaka v pekel. Prišel je in takoj je strogo vprašal: — K-a-a-j je to? — Pekel. — so dejali hudobci. — Nu. nu.... Torej bo tu toplo. Ogledal si je svojo novo stanovanje, prebrskal vse kotičke in u-gledal kotel, kjer so se cvrle gre Vne duše. — Kaj pa kuhate? — Grešne duše. — Galuše -! Aha! Kar sem z njimi, dobre bodo. Pričel je snemati telečnjak in se ozirati okoli, kam bi postavil puško in municijo, da mu ne bi hu dobci česa ukradli. .. Vragi so se pre ustrašili in pomislili: Ubili so mladega hudobca, mu odrli kožo in napravili boben. Ko je vojak zaslišal bobnanje. je pobral svoje reči in pričel kričati. — Naprej! Naprej! In ucvrl jo je iz pekla. Ko je oil zunaj, so peklenščki zapahuili vrata, da je ostal sam dvorišču. Kaj naj zdaj napravi? Vrnil se je k Bogu. ta pa se j" nasmejal in dejal: — Če si že tako neposlušen in nikjer ne moreš zdržati, tedaj pojdi spet k ljudem. Našim čitateljem je znan dogodek. ki je nedavno pomaknil raz-čarani paradiž Havajskega otočja v ospredje svetovnega zanimanje. Trije belokožci so umorili 2Iletne-ga domačina Jožefa Kahahavaja. Zločinci so bili člani ameriške mornarice in pri njihovem podvigu je sodelovala tudi ženska, žen?, ameriškega mornariškega častnika Mladega Kahahavaja so zločinci izvabili v hišo, ga ustrelili in za- To i m ono IZ VSEH DELOV SVETA Zgodovina dežnika # . Če zunaj dežuje, tedaj privleče vsak od vas svoj dežnik na dan. ne da bi pri tem pomislil, kako so si pomagali ljudje ob takih prilikah, ko te praktične iznajdbe še niso Spoznali. Ničesar niso imeli; če je vm v njegovo truplo v rjuho ter ga. dežcvalQ sQ ^^ ^t^, odpeljali z avtomobilom v skriven kraj, kjer so ga hoteli odložiti na tkalo vitem obrežju. Mogoče bi se jim bila nakana posrečila, da jih ni izdalo sredstvo, na katerega so se najbolj zanašli. Avtomobil je brnel tako glasno, da je zbudil pozornost službujočega stražnika, ki je ustavil vozača in mu hotel naložiti globo. Pri tej priliki je opazil v avtomobilu sumljiv zavitek, ki je odkril strašni zločin. V avtomobilu so sedele štiri osebe* — mornariški poročnik Thomas H. Marsie. njegova tašča Granville Forte-cu in mornarja Edward Lord in Albert Jcnes. Vzrok zločina je jasrn od v?ega začetka. Kahaha-vaju so očitali, da je z dvema drugima domačinoma in d""ma Kitajcema v decembru napadel in Afrika — kontinent bodočnosti Prof. Obst, član profesorskega kolegija na tehniški fakulteti v j Hannovru, označuje Afriko za | tropski kontinent Evrope, ki nudi! naši celini zadnje možnosti za o- • olajšanje življenjskih pogojev. Francija dobiva iz Afrike T7r; vseh surovin. Za Anglijo pomen: Afrika ključ in člen na poti v Indijo 'Egipt. Južna Afrika'. Venda.-se ne da tajiti, da se pozicije bole -! ga plemena na črnem kontinent'.* vedno bolj majejo. Iz Azije je prišlo geslo, da pripada vzhodna Af-. -! ka Indcem. Posledica tega g^Ma POZOR, ROJAKI Iz naslova na lista, katerega pre. jemate, je raxrHtao, kdaj Vam- je naročnina pošla. Ne čakajte tora', da se Vas opominja, temveč okno. vite naročnino 'ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov mokri in to se jim je zdelo samo je biJa da SQ ^ za-en Indci . po sebi umevno. Toda nekemu možu se je to zdelo le preneumno. Te je bil Anglež. James Harwey mu je bilo ime, ki se je vedno jezil na londonski dež. Prepotoval je bil že mnogo sveta in tako se je odločil da si napravi dežnik po japonskem vzorcu, samo da ni bil iz papirju, temveč iz bombaža. Tako je nastsi prvi dežnik 1. 1731. Ko se je James Harwey prvič pojavil z dežnikom na uiiei. so mislili ljudje, da '"e zblaznel in gruča razposajenih, ijudi. je hodila po ulicah za njim in se glasno norčevala m smejala moma preseljevati v vzhodno Afriko. Samo v Ugandi jih je danes I-e 30.000 in tako dobiva ta dežela če- i dalje bolj indski značaj. Če se Indcem posreči razevropiti Afriko. x> belo pleme kmalu doživelo v Afii ' ki poraz. « Evropi gre pač zasluga, da je odkrila mnege prej nedostopne ;r.x-dele črnega kontinenta, sv e mc",: pa je pri tem mcino razcepila in -tem povzročila prebujanje črnili plemen, katerega ni več mogoč? o-tnejit. z nobenimi sredstvi. i 1-. Močnati cmoki, jo v Ukrajini. kakršne kuha- POZOR ROJAKI Vso, Kar so HrV "Glnsn \ a roda", to jo naročnino, dopim*, vprašanja itd. pošljite na naslov: 44 Ci las Naroda" 21«; WVst J8th Street Now York, N. V. Edinole tako naslovljena pisma bodo zagotovo dospela na pravi naslov. Rojaki, vpoštevajte to! S toni bousto preprečili marsikatero zmedo in zakasnitev. storil silo ženi poročnika Massicja. Stopila je iz hiše baje z namenom.! takega dežnika je da bi se navžila nekoliko svežega zraka. Petorico je prijela policijo, a jih je zopet izpustila, ko so položili 2500 dolarjev jamč^vine. Me šano sodišče iz belokožcev in domačinov ni moglo ugotoviti krivdo na obtožencih. Tedai so se razvnele plemenske strasti in med bele; je šlo od ust do ust ge^.o: "Smrt drugopoltim, ki so onečastili beio ženo!" Sorodniki onečaščene žrnr ~ niso preiskovali, kdo je storil o- studen zločin, amoak so sklenili Pametnih nagibov. Kajti še po n Njegov izum se ni mogel U"e-1 F:ektrizira:ii dirkalni ljaviti. ker je bilo ogrodje p~i nj*- i konj5 govern dežniku leseno in se je pri zapiranju kai rada stric. Tudi y bil dežnik predrag. Za izdelavo bilo potrebno marljivo delo enega dne. Tako umrl izumitelj dežnika v bed5 r ves svet se mu smejal. Krm lu po njesovi smrti pa se našl i trihtna gl va. k si je omislila c-kleno cuiTodjr .va;nestu lesenega I".', dežnik jo k.naiu uveljavil :n ' vi tovarnar postal na- t vmte -ši mož svoje dobe. Pri a v si re >'c v zadnjent času pri-', n jo: krvi pri dirknh n; mučilna -red- va. s k.it-nr budajo konje k večji hitro >kih tek" vrpoa )ujevwi.i . o lin: -inžile večine električne baterije. k imel .-•(. s J - T t :0:•; ar/ san m A cd - asa c;o -t: i; , da otrne žt-i da si a elek:ri>no iskro ;-:.vul k liitrr jšomu toki. V ^rinieiih so ugotovil: na lastno pest maščevanje. arugih jockeyi imeli baterije v secll.h. moru Kahahavaja je šef araerišhe-i Stik je nastal s pritiskom ko>n. ca brotjovja Pratt izjavil, da pri-1 udarec pa je zadel seveda konj,'. Tembolj je postala stvar znan.., stoji belcem pravica linčanja. čel Nekateri jockevi pa so nosili baker ima Havajsko otočje za Amcri-(imajo koga na sumu. da se je* iz-j terije celc v pasu. ko prav poseben pomen. Ta razča-' pozabil nad belo žensko, rani paradiž je namreč preles.en Kar je sledilo po tistem dogorl Knjigarna "Glas Naroda" 216 Weit 18th Street New York, N. Y. MOLITVENIKI SVFTA L'KA > v platno vez..................90 v fino usnje vez ............1.50' v najfinejše usnje vez 1J10 v najfinejše usnje trda vei .................................1.80 SKKBI ZA DUŠO v platno vez. ___________ .90 v fino usnje vez ............l.5i> v najfinejše usnje vez l^f KAJSK1 GLASOVI v platno vpz. ___________ .89 v usnje vez............... v fino usnje vez. ........1.50 v najfinejše usnje vez. 1.00 KVIŠKU SRCA v imitirano usnje vez. M v tisnje vez...................Jt v fino usnje vez. ........1.— v najfinejše usnje vez. 1.20 f najfinejše usnje trda vez ....................................1.50 v bel celluloid vez........1.20 NEBESA NAŠ DOM v ponarejeno..................1.— v najflnejie usnje vez 1.50 v najfinejše usnje trda vez ................................1.80 MARIJA VARHINJA fino vez _________________1.20 ▼ fino usnje ....................130 v najfinejše usnje trda vez .................................1-00 Hrvatski molitveniki: t ijrlia jAtamati. fina m. ............ Klava kUcu. s Mir timišm. timm m IJŠ najfinejila ve« .........................1J0 i i*«: Zvanler erWaW. t lOatiu«______ fina Tri ..........,,,- ............ Vlenar, najfinejša w _______________ Angleški molitveniki: 1.00 < «n»e I nto .Me .............................:t0 fino ve/!UM» ................................ i lic) of llenvrn: rili.« VO/.;|IK» ...................... V l|«J<> ......................... » u..Jfifi«'jM' usnje vezano . (ZA 1 »I »K asu:, Key «f Heaven: v «x'l«iM vejwirn» ................ v i vez ..... V fill.« listi j*' V C'/31 u o ......... Catholic I'orfcet Manual fino iisnjj« vexano ________ A»r .Maria : v fino u«uj<> v<»7..ino _________ POUČNE KNJIGE ^nfilrško »lovcilsko berilo ............2.— Angltiho »Ur. in slov. angl. slovar .90 Amerika in Amerikanr| (Trunk) 5.— AiiKcljska služIm ali nauk kako s« ^ naj M reže k s*, maši .................10 Hoj nalezljivim boleznim ...................73 Cerkniška je*ero................................i •# Oomafi živinozdravnik broširano .1.25 1 tarnati zdravnik po Knaipu: broKirano ............1.25 .1.20 j .1.5«) .1..10 130 1.40 t Domači vrt Govedoreja .................. Gospodinjstvo ............... Hitri ratorar ................. 1.20 ..lJif 140 .....75 JiiCOHlavija (Urlikt L xviek I JO zv«*apk. i Htionie ...........lj« KleUratva (SkaUrky)................. Kralka cgadaviu Slairarer. Dr- * ralov to Stftat .....................JU drtavljan Z. O. .25 aateriiki drtavljan .15 re««n|a ........JO -------------------75 ....................................JO Ljubavna in anuMtnm »iana .........M Materija in eneriljn ..................1.25 lete 4r. Jnnexn Ev. Kreka .79 L tr.............................JO ......JO Mlekurslvo ........................................1-— Nenišbu-anjlrški tulmae ................1.40 Nasveti za hiso in dom................1.— Najlmljša sini*, liuharira, c bili kaznovani z denarnimi glo'ra-mi, poleg tega pa so jim tudi prepovedali udeleževati se tekmovalnih konjakih dirk. NARKOZA Z ELEKTRIKO (No ve*. ................................. liroSIrnno ................................ 1'vod T filozofijo (Veher) Veliki slovenski spiaavnlk: zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike to trgaveo -------- 1'ellkl vsevede! ____________________ VoAčlKna InjHlra ________ Zbirka domačih zdravil Zdravilna zelišča______.... Zel ln plevel, slovar nara zdravilstva .............. 1.50 1.JT. X.50 1.25 ..00 XJ0 150 strani dobrega čtiva Cena 50 centov . i Ni še prepozno, da dobite Vaš izvod Koledarja za 1932. Poiljite naročilo še danes na Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street , New'York VEMO, DA BOSTE ZADOVOLJNI Odkritje narkc-.ičnih sredsv?v spada med največja odkritja moderne medicine, dezinfekcija in narkoza sta tista dva stebra, na katerih počiva ponosna zgradba ncc-debne kirurgije./ Narkoza je bila doslej uganka, ki ie nismo rešili v v=eh podrobnostih dasi smo dobro poznali njene u-činke. Profesor na ameriiki univerzi v Louisville u Beutner pa ie v zadnjem času nastopil s teorijo, nam utegne to uganko rešiti. 2? prej je znani nemški učenjak proi. Nerust našel veliko sličnost med delovanjem našega -živčnega sistema. zato so smatrali živčne reflekse že davno za električne pc-j jave. pri katerih imajo živci ulo^o i elektrovodov. Prof. Be\i:ner ie št", še dalje s trditvijo, da narkotična ! sredstva samo prekinjajo elektro-j motorične nihljaje živčnega s:s:e-j ma. V dokaz, tia je ta trdi:ev pr?„-j vilna je poizkusil narkotizirr-t: r.e-! živo .-nov. Tok. ki ie šel skozi žrčno j napravo je dejansko prekinjal z i uporabo etra . Te nad vse zanimive Beutnerjeve ; ugotovitve le nato razširili francc-! -k> učenjak prof. Ledue z eksoeri-! memi na samem sebi. Njegovi a-] ^i--ten:i so spustili električni tok ; določenega značaja skozi njegovo j telo in v hipu je zapadel v narko-j tično stanje. Ležal je nepremično i na operacijski mizi. žila mu j3 u-I tripala normairo. samo dihar.jc [ mu je bilo težje. Čim so prekinili i tok. se je dvisnil. Izjavil je. da je S električna narkoza nekaj drugac;-| na nego običajna narkoza. Pacijent zavesti ne izgubi, čuje pogovore o-peraterjev in čuti vbodljaje z igl£> mi — ne čuti pa absolutno nobene bolečine. Velika prednost električne narkoze je nadalje v tem, da nastopi bliskovito, čim tok odklopijo. Pri tem ne škoduje absolutr.c nič iseveda mora biti tok primaren), kakor je dokazal prof. Ledue s številnimi živalskimi eksperimenti. Kunci, ki so bili po osem ur v stanju električne narkoze, so se prebudili v popolnoma normalnem stanju. CALIFORNIA Font an a, A. Hochevar Sa:i Francisco. Jac-b Liushin COLORADO Denver, J. Scliutte Pueblo, Peter Cu'.is;. A. Sara* Salid.i. Louis Costel o Walsenburg, M. J Bayuk INDfANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Butchar Ch.cago, Josepn Btlsh. J. Bevčlč. J. Lukanich. Andrew Spillar Cicero. J. Fabian Joiie:. A. Anzelc, Mary Bambich J. Zaieiei, Joseph llruvat L^ Salle. J. Spelich Mascoutah. F. an1: A':.^usiln Nortii C':ii ago. AKobal Springi.tid. M 1 ti'a Barbor.ch Waukegan. .7 če Ztl nc KANSAS Gn.if d. A^nes M jči. £ C :y, Žagar MARYLAND Steyer J. Cerne Kic.'iJiilier, Fr. V- dopivec MICHIGAN Calmr.et. M. F. Kobe Detro.t, Frunic b-jiar MINNESOTA Chi:-h-ini, I-rank Gcuže. Fran* Puce.j Ely. J. Pi >hel. Fr. ^ctula Evcleth, Loj.. Gu lit,-Gi j--rt. Louis Vessel li.ub.n r hn Puvae V.ru-iiia, i uDi llr.a .ci» MISSOURI £:. L uis. A. NabricoJ MONTANA K'ein. John R Rom Roundup, M. M. Pardaii Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha. P. Broderlck NEW YORK Gowanda Karl Straisn i Little Falls. Frank Muaic omo Barberton. John Baiant, Joe H.^ Cleveland, Anton BoDek. Chaa. Karlinger. Jacob Resnik, John Slap-nlk. Frank Zadnlk. Euclid. F. Bajt Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Baiant in J. Kutria N.le«. Frank KOgovAek Warren, Mra. F. Racli^r Youngstown Anton K;kelj OREGON Oregon City, Ore.. J. Kob:*-r PENNSYLVANIA Ambridge, Frank JakS* Bessemer. Mary Hr:baf Braaciuck. J. A. Germ Bridge; i lie, \7 R. Jakobecc Broughton, Ant :\ Iyavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brinovec. V varišeK Craftcn, Fr. Machek Export, G. Previc, Louis Zupan, člč. A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest Cit7. Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank rer.chack Irwin. Mike Pauchek Johnstown. John Polantz. Martin Koroshe:z K:ayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Bailoch Manor. Fr. D^nishar Meadow Lands. J. Koprlvšek Midway, John Žust Moon Run, Frank Pcdmilšek Pittsburgh, Z. Jakshe. Vine. ^rh. J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steelton, A. Hren Unit v s-in okolico, J. SkerJj, Fr. Schifrer .Jtl .. West Newton. Joseph Jovan Willock, J. Feteme] UTAH Helper. Fr. Krebj WISCONSIN Milwaukee. Joseph Tratnik !n Joa, Koren Sheboygan. Juhn Zorman WEST ALL1S Frank Skok WYOMING Rock 3prlnn, Louis Tauch^r DiamondTllle, jo« Rollcb Vsak aastopnik lzna potrdilo a« svoto, katero je. prejel. Zastopnik« rojakom toplo' priporočamo. Naročnina sa "Glas Naroda": Za eno leto $«.; sa pol MU $3.; sa štiri meeece $2.; z« četr* letu $1.50. New York City 1« 1eelo leto. Nartttnin* sa Wfidpb i« ti. m -o ODA** NEW YORK, SATURDAY, APRIL 16, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in TJ. S. A. Naj ljubezen joče ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil I. H. ———» o g g — I 33 i Nodal j«'vanj**.) »Klane pri tem. kar *em rekJa ! t Veil i ja mora /a kožen osta-T i v s<4>i. Ker je bila popoldne neubogljiva in ker je preveč naglas govoril«, innra v š«»Uki si>bi delati p<»d nadzorstvom gospiee Ber-.'< rjeve. Napraviti mora 1'raneosko nalogo, ki sem ji jo dala. Poleg ega pa se mora še naueitoi na pamet, ker ji to razbistri um. — \i ji ne smete |>omagati. gospiea Iterjfer. Vi ste odgovorni za to. da je «'eeilija gotova s .svojim m'enjem d«» ilanes zvečer, ko se vrnem. .Medtem kot jo nadzorujete. Jahko zaaijete moje n«»gaviee; "služkinja ni za mene dovolj natančna. pole«r tpa ima dovolj perila, da ga zlika. Vaše bele bluze so tudi med |terilom — torej ji tudi pri iein lahko pomagate. Do večera boste to dol al i. Tekla ho pazila na otokarja in se ž njim igrala — potem pa *te za zvečer svoje dolžnosti oproščeni. Tako je bila Lori Berger v velika veselje groliee obsojena na zapor v sobi skupno s (Veil i jo. Grof Otokar in Rudolf sta s tiho jezo poslušala ta povelja — toda samo ena beseda proti njej. pa izzvaia bi bila velik vihar. Otokar spremi svojo ženo do voza. Rudolf se obrne k žalostni 4Veilij«i. Otrok je bil tako rad zu-liaj iu je bil tako ^elo potreben svežega zraka m navzlic temu, ta kruta kazen! Itudolf obišče jmzneje Lori in (Vrilijo v šolski sobi. .Lori sedi pri odprtem oknu iu šiva pisane, svilnate nogavico grofice, ki so ležal«' v korbiei pred njo. <'eeiltja pridno ponavlja franeoske besede, piše in se uči. Ljube/njivo pogladi Uudoir bledi obraz male dekliee. — Nikar se toliko ne trudi. Moram biti pridna! Poglej, vse to mi j«' mama dala. da se moram naučiti in prodno bom s tem končala! — Drugoče bo pozneje mama zmerjala gospieo llerger, ako ne bom znala — in to me vedno boli. Kudolf nagubanči čelo. Stisne ustnice in skrivaj pogleda lepo mlado dekle, ki pridno šiva nogavice. Zares primerno opravilo za vzgojit olj i »-o — si misli v svoji to-goti in zgrabi ga I juta jeza na svakinjo. — Otokar in Tekla se igrata, kaj ne? — vpraša Cecilija. — Sedita na terasi iu bereta. — In papa —f — .1 e v ateljeju in »lika. I n ti. stri«-, kaj boš napravil, ako ne moreš iti z menoj na iz- prehod - Mala radovodnica! Malo bom legel, pozneje pa boni zabaval pa pa na. Poljubi jo na čelo in s prijaznim priklonom proti Lori odide. Ali ti smem pomagati. (Veilija Mama ti je dala preveč. Ali •I naj po vi m nekaj bi*sed. da J i jih ne bo treba iskati v slovarju? — vpraša Lori. Ne. gospica. Sama hočem vso narediti. Mama ho zopet vpra->alii. ; K*o ste mi kaj pomagali — in vendar no bova lagali! Tedaj pa Lori vstane, poklekne poleg nje iu jo stisne k sebi. Ljuba nui.ii, mala obro pa ne vem. — Prosim vas, pazite malo na oba. Iz sobe skoro no morem. .Da. vem. Drugače bo komtesa Tekla takoj poklepetala. — Zdaj pa ne bomo več motile (Vrilije. ker ima še veliko dela. pripomni Lori. Pogovor z dobrosrčnim dekJetom ji je bil vendar ne-koUko neprijeten, ker se ni hoteda spuščati v zaupljivosti s služkinjami. pa pri vsem tem jo t je vsakdo imel rad. o. Hog da. uboga Cecilija! S pomilovalnim pogledom na pridno Cecilijo gre Bet i iz sobe. Zopet poteče nekaj časa. Tedaj pa dvigne Lori glavo iu prisluškuje. Ali ni slišala zunaj v parku Teklin glas in Otokarjev veseli smeh * Ceeilra. poslušaj! Ali ni to Teka? V hiši najbrže nista. Drugače hi ju jrotovo slišali. — Nemir se polasti njenega srca. Mogoče sta šla k ribniku. Prod nekaj dnevi je rekla Tekla mami. da bi se rada peljala s čolnom, da vidi. ako povodne rože že ne i-veto. Toda mama ji ni dovolila. T; »k o j vstane Lori in odloži delo. — Pojdi. Cecilija, greva pogledat, četudi naju bo mama zmerjala. Nobenega miru nimam, dokler ne vem. da sta Tekla in Otokar v hiši. Grof Kudolf je udobno sedel v naslonjaču na balkonu pred svojo sobo. Toplota jra je napravila zaspanega. Ka pa odpre oči. zagleda Lori iu Ceciliji, ko ste ravno zavili po ozki stezi, ki vodi proti ribniku. Itudolf se malo zasmeje predse. Glej. glej. gospiea Lori. n<*f»okorna Zdi se mi. da bo iz tega sobni zapor. Lori pospeši korake, da ji je Cecilija komaj sledila. Notranji nemir jo je gonil dalje. * t Kmalu pridete na breg ribnika. Popoldansko solnoe jo ležalo', na gladini iu zlate iskre so pos-kakovale po tenmi vodi. Lori no srce skoro zastane. Njena bojazen je bila resnična. Oba i otroka sodita v čolnu, katerega jo Tekla z nevajenim veslanjem ■ vedno bolj gnala od brega. — Komtesa Tekla, prosim, vas, vrnite se! — Se na misel mi ne pride! Delam kar hočem sama. — Nima-1 te nobene pravice meni zapovedovati, gospica Berger. Pa tudi ma-r mi bom povedala, da ste zunaj. To je vaša pokorščina, — dobro, bo-1 ste že videli! — zakliče Tekla. — Prosim vas, Tekla, bodite saj nekoliko previdni. Kljubovaje udari Tekla močno z veslom po vodi, da se prične čoln zibati v.veliko veselje obeh otrok. Ijori vije roke in svari Teklo. —- O, nikar toliko ne govorite, gospica. Saj nisem več majhen otrok. Da • roje -besede bolj potrdi, pokaže Tekla učiteljici jezik, čoln •e je vedno bolj oddaljeval od brega. Lori »sprevidi, da njene prošnje nič ne zaležejo. Hotela je poklicati očeta, da bi jima rekel kakno resno besedo. Toda po par korakih se zopet obrne; Ceeilijiii boječi glas jo pokliče nazaj. J n Lori zagleda nekaj, kar jo pretrese. Oba otroka se sklonita daleč čez rob čolna, da si oglodata popke in cvete ]>ovodnih rož. Vsa prestrašena pravi Lori Ceciliji, naj gre kar najhitrejše mogoče klicat strica Rudolfa. Strah ji vroče prihaja po žilah. Lahki čoln se zelo nagne na "no stran — in tedaj — groza jo je spreleta. čoln se preobrne dno navzgor — oba otroka sta s strašnim krikom padla v vodo. Diskoma vrže Lori suknjič raz sebe in brez misli skoči v vodo. Klici na pomoč obeh otrok so ji udarjali na ušesa in ji dajali moč. da je napela vse svoje silo. Priplava do Otokarja, zgrabi go in ga drži nad vodo. A' smrtnem strahu so je oklene deček, da jo ovira pri plavanju in Lori kmalu začuti, da ji moči pešajo. Tekla zakliče. da se zasmili v srce: — Pomagajte, pomagajte! (Dalje prihodnjič.) DIPLOMAT IN PES Dosedanji angleški poslanik v re- Iz Jugoslavije. Reka in Sušak. Lista "II Porto**' in "La Vedet-ta d' Italia" se zelo vznemirjata zaradi stalnega napredovanja Su-šaka. ki se razvija po njunem mne nju na škodo propadajoče Reke. Ze pred dnevi je "La Vedet ta d"Italia" objavila daljši članek, v cev. ki so obtoženi, da so v liudimpešti naročili ponarejene plombe priviligirane akciijeskc družbe za izvoz žita. Obtoženi so: trgovec Vladimir Ivkovič. Viktor .Janinik, liajim Pint o. Julij Kertes, Evgen Hubert. Milan Stefanovič in Jovau tiirzing. Prva dva sta naročila publiki Venezueli je odpoklican in se mora takoj vrniti v domovino. Vzrok njegovega odpoklica je bil njegov pes. Venezuelska vlada je iz strahu pred pasjo steklino izdala odredbo da morajo psi imeti nagobčnike, ker jih bo sicer konjač zastrupil. Angleški poslanik O'Reilly je tudi imel psa, pa se ni hotel pokoriti odredbi. Nekega dne j-3 našel svojega psa mrtvega pred hišo. To ga je tako razburilo, da je velel psa odnesti pred vrata zdravstvenega urada venezuelske republike. Zraven je pustil listek z besedami: — "To ste storili vi!** Njegove izjave pa so tudi sicer prekoračile ton mednarodne diplomatske vljudnosti. Diplomat se je namreč tako daleč spozabil, da je opsoval Vene-zuelčane z divjaki. Venezuelska vlada je zahtevala, takojšnji odpoklic poslanika, ki ga je angleški kabinet zaenkrat pozval v London. katerem s trpko besedo in očitki I plombe ponarejati v Uudiinpšoti napram sosedom na out strani Ko-j ter jih dobivala v Bclgrad na ti-čine ter na podlagi številk ugo- hotapski način. Tu pa sta jih raz-tavlja. kako pomorski trgovski' peča vala. Za te plombe je bila promet na Reki stalno nazaduje.' glavna borza v hotelu 'Excelsior', doe i m promet na Sušaku vedno | Ponarejene plombe so prodajali vedno bolj napreduje, tako da je naprej po 7 D".n za kos. Nekateri mnogo manjši Sušak že leta lJlSO.teb kupcev so tudi obtoženi. Vseh dosegel enak promet kakor Reka. J ponarejenih plomb je bilo vtiho- ICljiib svobodni coni. ki jo je fašistični režim ustanovil v Lubur-ni.ji in severnem delu Kvarnem, tapljenih okrog l."»,(M)<). Ivkovič pa jo poleg tega še obložen. češ. da je nekega jutra iz se razmere po letu niso prav j hotelu "Palace" izvabil Elizabeto nič izpremenilc, pa<" pn se je pojavilo tihotapstvo. ki .se je po vsej sevoro-zapadni Istri in v reški pokrajini silno razvilo. "La Vedet t a d' ItaPa" in "II Porto" pozivata spričo teh razmer italijansko vlado, ki se bas pogaja z zastopniki Jugoslavije za sklenitev novih carinskih tarif. naj v čim večji meri upošteva interese propadajoče Reke. Li- j sta navajata dobesedno: išabo. jo s silo vrgel v svoj avto in jo odpeljali na deželo, krjer jo jo posilil. Med zasliševanjem obtožencev so je zgodilo nekaj incidentov, j Obtoženi .lanmik prepričuje, da I je hotel vso zadevo ovaditi obla-. stem, ko je izvedel za trgovino s I temi plombami, o kateri ni prej j nič vedel. Ivo jo govoril z nekimi j "uglednimi, ljudmi", jim je vse I povedal, misleč, da bodo ti spra- j vili zadevo naprej. Ti pa so mu re- "Ileka je s simpatijo pozdravi-j ki i. da bo žitni režim kmalu likvi- la pogajanja z Jugoslavijo. Prijdiran. radi česar bo tudi ta afera tem računa z gotovostjo, da bodo j brez nezgode končana. pri pogajanjih resno upoštevali i ... „ Obtožena kertes m SlotanoviČ njene razmere v odnosu s sosed-! ... , • • G v . . . , , , i sta drug drugega obremenjevala. njim Niisakom in da bodo spet . - V .. .. .. • ,. -ii Nazadnje je steLmovtc pljuni vpostavili pravnovesje mod obe-' . .. . ...... | Kertes 11 v obraz. Kertes ie vpra- ma pristaniščema, ki ]o tudi ns-, . . . „ .„ 1 . . . i sal. ee sme Stefanovicu dati za-novni pogoj za pravo sodelovanje .... u.snieo. V spor se je vmešalo poleg POSLEDICE OBJESTNOSTI Na milijone brezposelnih se z največjimi žrtvami preriva skozi življenje — r.a drugi strani pa se še vedno najdejo izjeme, ki jim objestnost še ni postrigla peroti. Te dni so pripeljali v dunajsko bolnico dva takšna tipa. Prvi se je na veliko noč tako napil, da je začel požirati steklene drobce. Pogoltnil jih je celo prgišče in vmes besecc-val. da bo steklo prebavil kakor drugi velikonočna jajca. Pa je prišlo drugače. Pri neki gotovi količini se mu je "jed" ustavila in so ga morali nemudoma prepeljati v bolnico, kjer so ga zdravniki ope-arirali. Druga takšna trčena izjema se je hvalisala pri postaji Franca Jožefa na Dunaju. Neki 35-letni monter se je bahal, da bc ustavil brzeči avtomobil z eno samo roko. Vozilo ga je seveda podrlo na tla in ga povozilo. Oddali so ga v bolnico s težkimi ranami na slavi. Ah nied narodi". Opijska konvencija med Jugoslavijo in Turčijo. Zastopniki jugoslovanske in turške vlade so sklenili konvon-l eijo. po kateri bosta obe vladi izdali enotne ukrepe v borbi proti ameriškim in evropskim karte-1 lom. ki so so ustanovili z namenom .da bi po najnižjih conah kupovali v obeh državah opij in zagovornikov tudi občinstvo. Sploh obtoženci obremenjujejo drug drugega. SMRT RUSKEGA DIPLO MATA SHIPPING • ~f NEWS ^ 20. aprila: Euro] m. Cherbourg, Bremen 21. aprila: AUm-i t BalUn. Hamburg Ctierl-our* 22. aprila: Kramo, Havre Majestic. Cnerbourg 23. aprila: Cleveland. Hamburg, Oliorhmirjc Sla teinli.m, Boulogne »ur Aler. Hot-terdani 27. aprila: Ai|uilunia, Cherbourg 28. aprila: I hi m I iiirj,. Hajuburg, Cherbourg. 29. aprila: *- Jluiiibu.i, Cherbourg. Bremen Homeric, Cherbourg Saturnia, Trst in Dubrovnik 30. i prha: U® de France, Havre Voleiidam. lioulogne sur Mer, Rotterdam 4. maja: Berengarla, Cherbourg 5. maja: Bremen. Cherbourg. Bremen Ueiitscbland Cherbour«. llumbur« 6. maja: Olympic. Cherbourg /. maja: Mauretania Cherbourg, Itotlerdam, Itoulogne sur Mer. Rotterdam 12. maja: ICuropa, Cherbourg. Bremen tNi'W York. Chet bourg, Hamburg 14. maja: Paris, Havre A*lu>iania. Cherbourg Veendam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam Reliance, Cherbourg. Hamburg Majestic, Cherbomg 17. niaja: Columbus. Cherbourg, Bremen Vulcaniu, Dubrovnik, Trat 19. maja: AJbt-n Ballin, Cherbourg. Hamburg 20. maja: Homeric, Cherbourg 21. maja: Bremen. Cherbourg. Bremen Stat eudn m. Boulogne sur Mer Rotterdam 25. maja: Bertngaiia, Cherbourg 2G.. maja: Hamburg, Clierbi urg. Hamburg 27. maja: Kt ant-e, IliLvr* l»lym|,ic, Cherbourg 28. maja: Ktitopa. Cherbourg, Premen Volt-hilam, Boulogne Sur Mer. Potter- dam St. 1 -r»u is, Chrli'nifg, Hsunb'irg Z^Si_9l VSE LINIJE in PARNIKE Spodaj imenovana slovenska tvrdka zastopa vse važne Trans-atlantske Linije in zato lahko odpremi vsakeqa potnika na kateremko'i p.irniku. V vašem interesu je. da se kadar mislite na potovanje v stari kraj, ali oi tam sem. vselej obrnete na staro, znano in zanes jivo doprače podietj? LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service 1359 Second Ave.. New York. N. Y. 13 LET V TEM POSLU! Do LJUBLJANE in nazaj tretji $iqq PAZREO I03.~ Moderna udobnost*. Ne-prckosljiva služba. Tedenska odplutja iz New Yorka. .. Pripravne in hitre železniške zveze od Hamburga do Jugoslavije. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali Hamburg-American line 39 Broadway. New York CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIZANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER I Stone uma 2. aprila si j<> končal življenj«' emigrant linije opojne !•■ 'l.IT.VX TliAVKI. P.ritKAW 21 ft \\".- »I.LA\I >i-;i: «11!» St .flair Avnii.-, «"'V\.-'ami. « .l-i.i Naročite ca pri Afera s ponarejenimi žitnimi plombami. 2f>. marca je ]>red bel grajskim sodiščem začela kazenska razprava proti sedmoriei obtožen- znano: najbrže je bil todomotožje. KNJIGARNI 'GLAS NARODA 216 West 18tb Street New York City Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE m OGLAŠUJTE i« GLAS NARODA'9 n« čiu umo tu« članstvo, pač pa vsi Slovenci v Vaii okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN _ _