GUNCLJE  NEKOČ
Gunclje ležijo ob prometni poti, kjer prehaja Gorenjska v Ljubljansko kotlino. Kdaj je bilo to področje prvič naselje-no, ni znano, vsekakor pa leži v območju starejše srednjeve-ške naselitve. Prvi pisani vir o Guncljah je iz 15. stoletja. ,,Knjiga fevdov" Franca pl. Luega iz leta 1453 omenja Gunzlerstorff, v matični knjigi iz leta 1705 pa je omenjeno ime  Gunzell.
Najstarejša hiša v vasi, šte-vilka 1 na parceli K. O. Sta-nežiče 394, izvira verjetno iz 16. stol. Vsekakor je nastala v  poznem   srednjem  veku,  na
kar kažejo izredno masivna konstrukcija in posamezni de-tajli. O njenem izvoru kro-žijo različne govorice, ena n. pr. trdi, da je nastala verjet-no kot pristava domnevne bližnje graščine na Dvoru, druga pa, da se je razvila iz prvotne kašče. Zgradba ima ohranjena gotsko profilirana okna in polihromacijo, ki je izpod kasnejših plasti beleža ponekod dobro vidna. Fre-ske desno od vhoda so le delne odkrite, viden je motiv trebušaste vaze s cvetjem. Žal ¦je prav tu sneg v zimi 1965/66 poškodoval velik del ometa s freskami  vred.
Hiša je etnografski spome-nik prvega reda zaradi ohra-njene celotne zasnove in po-sameznih arhitektonskih detaj-lov in polihromacije iz 16. sto-letja.
Druga zanimiva hiša je stavba, ki nosi številko 4. Tudi ta zgradba je nastala v 16. stoletju, o čemer priča gotski okrasni motiv na fasadi - bela štiriperesna deteljica v črnih kvadratih z rdečo obrobo. Le-ta 1712 je bila hiša prede-lana. Takrat je bil narejen le-sen strop z deskami, posnetimi na ajdovo zrno, in baročna siikarija na čelni fasadi stav-be, ki predstavlja sv. Florija-na. V zadnjem delu stavbe je motiv, podoben onemu na vhodnih vratih, vendar je or-namentalno različen. (Nadaljevanje  na  zadnji  strani)
GUNCLJE   NEKOC
(Nadaljevanje s 14.  strani)
Hiša številka 3 je nekoliko mlajšega datuma in je lep primer revnejšega kmečkega doma s skromno oblikovanimi in neposlikanimi fasadami. Tudi portal je običajno zane-sljivo  merilo  skromne  posesti.
Seveda ne moremo mimo še nekaj drugih stavb (predvsem številk 2, 7, 13 in 14), ki predstavljajo del urbane celo-te. Jasno je, da bi bilo var-stvo posamničnih spomenikov ogroženo, če ne bi obenem zavarovali tudi okoija, v kate-rem   žive.
Naselje se je sprva razvijalo le na eni strani ceste in do srede 19. stoletja le počasi naraščalo, v drugi polovici 19. staletja pa se je začelo širiti hitreje, pa tudi bolj neurejeno. V začetku 20. stoletja in po prvi svetovni vojni se je čisto obcestna zasnova vasi popol-noma spremenila. Neposreden povod za naglo rast naselja po prvi svetovni vojni je bilo hitro  naraščanje  prebivalstva,
razvoj industrializacije in bliži-na mesta. Po drugi svetovni vojni je bila gradnja še bolj spontana in v veliki meri izve-dena na črno. Na prideloval-nih površinah se je razvilo pravo novo naselje brez ur-banističnega programa in brez obČLtka za enotnost.
J. P.