GLASILO KOLEKTIVA KOMBINATA LESNE INDUSTRIJE — LOGATEC
Popis prebivalstva od 1. do 15. aprila 1971
LOGATEC, 26. III. 1971 — ST. 3
Tc dni se po desetih letih ponovno pripravljamo na splošni popis prebivalstva.
Po priporočilu OZN naj bi bil popis prebivalstva vsakih deset let in sicer v letih, ki se končujejo na 0 ali 1. Letos bo tako opravljen popis v približno 130 državah.
Popis prebivalstva je najboljši način ugotavljanja trenutnega stanja strukture prebivalcev in gospodinjstev, podatki popisa pa so tudi zelo pomemben faktor za programiranje sprememb v številu prebivalstva. To je še toliko bolj pomembno za takšno občino, kot je naša, saj se nam redno vsako leto bistveno spreminja število prebivalcev v vseh krajih. Število ljudi nam v posameznih krajih močno upada, drugod pa ravno tako ali pa še bolj narašča. V občinah, kjer se razmeroma hitro razvija industrija, moramo vzporedno s tem računati tudi na dotok novega prebivalstva, v zvezi s tem pa tudi na vse druge posledice tega dejstva (šole, zdrav, domovi, trgovine, gostišča, gradnje stanovanjskih hiš itd.).
Popis prebivalstva torej ni sam sebi namen, ampak nam je celo nujno potreben. Zato se moramo zavzeti za njegovo točno izvedbo. V naši občini bo pri popisu sodelovalo nad 70 oseb in upamo, da bo vse delo opravljeno v 10 dneh.
Popis prebivalstva je posebna naloga, ki nam je naložena z zakonom, ki ga je sprejela Zvezna skupščina Ki. julija 1970, objavljen pa je bil v Uradnem li-
stu SFRJ, št. 32, 23. julija 1970.
Da bi občane seznanili z vsebino in nalogami tega popisa, objavljamo najpomembnejše člene tega zakona.
ZAKON O POPISU PREBIVALSTVA IN STANOVANJ V LETU 1971
1. člen
V vsej Jugoslaviji bo opravljen v dneh od 1. do 15. aprila 1971 popis prebivalstva in stanovanj (v nadaljnjem besedilu: popis).
Popis bo opravljen po stanju na dan 31. marca 1961 ob 24. uri.
Takoj po popisu bo izvedena statistična kontrola kakovosti s popisom zbranih podatkov.
2. člen
S popisom bodo zajeti:
1. Jugoslovanski državljani, tujci in osebe brez državljanstva, ki imajo stalno prebivališče v Jugoslaviji, ne glede na to, ali bodo v trenutku popisa v Jugoslaviji, ali v tujini;
2. gospodinjstva oseb iz 1. točke tega odstavka;
3. stanovanja, ne glede na to, ali se uporabljajo za stalno ali občasno stanovanje ali pa so nenastanjena.
Da bi bil ta popis popoln, bodo popisane tudi osebe s stalnim prebivališčem v tujini, ki se bodo v trenutku popisa začasno našle v Jugoslaviji.
S popisom ne bo zajeto diplomatsko osebje tujih diplomatsko - konzularnih   in vojaških
predstavništev in ne člani njihovih družin, kot tudi ne stanovanja, ki so last tujih držav.
3. člen
Od oseb, ki bodo zajete s popisom po tem zakonu, bodo zbrani naslednji podatki: prisotnost v kraju popisa, spol, starost, kraj rojstva, zadnje stalno prebivališče pred doselitvijo v sedanje stalno prebivališče in leto, v katerem so se preselile, zakonski stan, število živorojc-nih otrok in zdaj živih otrok, narodnost ali etnična pripadnost, materin jezik, obiskovanje šole, šolska izobrazba, pismenost, poklic, položaj v poklicu, panoga dejavnosti, stopnja strokovne izobrazbe, sektor, v katerem delajo (družbeni ali zasebni), ime organizacije oziroma organa, pri katerem delajo, kraj dela, razmerje do osebe, na katero se glasi njihovo gospodinjstvo, in razlogi za začasno odsotnost oziroma prisotnost; za osebe, ki so na začasnem delu v tujini, pa tudi država, v kateri delajo, in leto zadnjega odhoda na delo.
Pri popisu gospodinjstev bodo zbrani naslednji podatki: prav-
Dclavski svet je v februarju obravnaval zaključni račun za leto 1970. Iz zaključnega računa je razvidno, da smo uspeli preseči plan in prejšnje rezultate. Znatno smo povečali fizični obseg proizvodnje in uspeli tudi v prodaji. S sodelovanjem celotnega kolektiva smo dosegli pomemben uspeh.
Dohodek se je znatno povečal kljub velikemu povečanju osebnih dohodkov in povečanju amortizacije. Naš izvoz je bil povečan za 20%; tako smo postali največji izvoznik v lesni industriji v Sloveniji, saj smo izvozili skoraj za 3 milijone dolarjev svojih izdelkov na zahodna  tržišča.  Tudi  v  letu 1971
ni naslov za uporabo stanovanja, velikost zemljiške posesti in število prejšnjih članov gospodinjstva, ki sedaj živijo v drugem kraju, ter število goved, ovac, prašičev in konj, ki jih ima v posesti gospodinjstvo.
Pri popisu stanovanj bodo zbrani naslednji podatki: vrsta in površina stanovanja, število in površina prostorov v stanovanju, lastništvo, uporaba in leto zgraditve stanovanja, vrsta stavbe, število nadstropij in material, iz katerega je zgrajena stavba, v kateri je stanovanje, način preskrbe stanovalcev s pitno vodo, način ogrevanja sob v stanovanju, vrsta poda v sobah, električne napeljave in opremljenost stanovanja s kopalnico in straniščem.
5. člen
Organizacijo popisa in sam popis bodo vodili Zvezni zavod za statistiko in republiški zavodi za statistiko, kakor tudi pokrajinska zavoda za statistiko v mejah pravic in dolžnosti avtonomne pokrajine.
V občinah bodo popis izvedle in nadzorovale občinske popisne komisije, ki bodo imele pred-(Nadalj. na 2. str.)
ostajamo še vedno pretežni izvoznik (naš izvoz je bil realiziran več kot 51 % na konvertibilno tržišče). Povečali smo tudi sklad osnovnih in obratnih sredstev in okrepila se je tudi finančna in poslovna moč podjetja. Poleg tega so bila izvršena velika investicijska vlaganja v novo žago in posamezne obrate.
Kljub dobrim poslovnim rezultatom, ki jih izkazuje bilanca se ne smemo zadovoljiti z trenutnim uspehom, saj nam bilanca kaže le neko številčno stanje, ki je ugodno. Neugodno pri tem je to, da so dinarski rezultati našega poslovanja še vedno (Nadalj. na 2. str.)
Koncepti dela za leto 1971 in perspektivni razvoj podjetja
Popis prebivalstva
(Nadalj. s 1. str.)
sednika in določeno število članov. Predsednika in člane teh komisij imenuje občinska skupščina. Predsednik občinske skupščine komisije je predsednik ali podpredsednik občinske skupščine.
Zavodi za statistiko iz prvega odstavka tega člena in občinske popisne komisije so odgovorni za pravočasnost ukrepov, ki bodo potrebni za zagotovitev vseh priprav za popis in njegovo kvalitetno izvršitev.
fi. člen
Za sam popis določijo občinske skupščine potrebno število popisovalcev, inštruktorjev in kontrolorjev.
Delovne in druge organizacije ter državni organi morajo dati občinskim popisnim komisijam na razpolago svoje delavec, ki jih občinska skupščina, ko dobi mnenje omenjenih organizacij in organov, določi za popisovalce, inštruktorje in kontrolorje.
Občani, ki bodo določeni za popisovalce, inštruktorje in kontrolorje so kot takšni dolžni sodelovati pri popisu.
7. člen
Pri opravljanju svoje dolžnosti imajo popisovalci, inštruk-
torji in kontrolorji na območju, na katerem popisujejo, pravico vstopati v stanovanja in od oseb, ki bodo po tem zakonu zajete s popisom, zbrati s popisom zahtevane podatke.
8. člen
Za delo pri popisu morajo imeti popisovalci, inštruktorji, kontrolorji in člani popisnih komisij pismeno pooblastilo, ki jim ga izda predsednik občinske popisne komisije.
9. člen
Vsak, kdor je zajet s popisom, je dolžan dati na vsa v popisnih obrazcih vsebovana vprašanja resnične in popolne odgovore.
Delovne in druge organizacije, druge pravne osebe in državni organi so dolžni dati za svoje delavce iz svojih evidenc podatke o njihovi šolski izobrazbi, poklicu, panogi dejavnosti, strokovni izobrazbi in kraju dela.
10. člen
Popisovalci, inštruktorji, kontrolorji in člani občinskih popisnih komisij ter delavci statističnih organov in organizacij, ki sodelujejo pri popisu, so dolžni varovati kot uradno tajnost vse podatke, ki jih zberejo pri popisu.
Koncepti dela za leto 1971
(Nadalj. s 1. str.) pri naših kupcih. Zato se je povečala vezava sredstev. Prekomerno so narasli dolgovi naših kupcev, vzporedno pa tudi naši dolgovi. Takemu stanju je pripomoglo splošno pomanjkanje sredstev, saj so podjetja več ali manj nelikvidna. Naše gospodarstvo se je pripravilo na devalvacijo dinarja, kar nam je zopet povečalo nelikvidnost, tako da tudi stabilizacijski ukrepi, zamrznjene cene, pologi za uvoz materiala niso bistveno izboljšali stanja v podjetju.
KAJ MORAMO SPREMENITI V STROKOVNIH SLUŽBAH?
Po izvedeni devalvaciji se tržni položaj kljub pričakovanju ni spremenil tako kot so pričakovali načrtovalci. Ta položaj je težji, kot je bil doslej. Posebno imamo pred očmi, da se nam prodaja naših izdelkov v Ameriko trenutno ustavlja, kaže, da je nastopila tudi v Ameriki določena kriza v popraševanju naših izdelkov ob istočasni konkurenci domačih proizvajalcev. Zato je nujno,  da postavimo
osnovne smernice posameznim oddelkom, povežemo njihovo delo in težimo k realizaciji postavljenih ciljev. Kaj naj store posamezni sektorji v letu 1971?
KOMERCIALNI SEKTOR
Izdelati mora koncept izredno dinamične komercialne politike. Pri tem seveda ne gre brez tveganja. Brez tveganja tudi ni napredka. V komerciali bo potrebno še vedno težiti k temu, da bomo prodajali naše izdelke samo tistim kupcem, ki imajo denar. Temu vprašanju moramo posvetiti več časa in pozornosti. Selekcija kupcev je potrebna. Brez denarja ni moč nabavljati materiala za produkcijo in proizvajati izdelkov. Poskrbeti bomo morali za normalen krogotok: denar — material — proizvodnja — prodaja — denar.
Montažo oken, ki je v delokrogu komerciale bo potrebno kadrovsko ojačati z domačo delovno silo in skrbeti za nadaljnje usposabljanje vodstvenega kadra za vodenje zunanje montaže.
Provizoriji se umikajo novim prostorom
TEHNIČNI SEKTOR
Tehnični sektor se bo moral v večji meri usmeriti v vodenje proizvodnje, izboljšanje tehnologije, transporta itd. Strokovno znanje posameznikov bomo morali v večji meri usmerjati v urejanje proizvodnih problemov. Čeprav je bilo vloženo že veliko truda za ureditev transporta, pa delo na tem področju ne sme ostati na sedanji poziciji
PLANSKO ANALITSKI ODDELEK
Oddelek se bo moral posvetiti analizi posameznih stroškov, na podlagi katerih bo možno hitreje in učinkoviteje ukrepati v prodaji ali proizvodni preoricn-taciji oddelkov. Nadaljevati moramo tudi s pripravami za elektronsko obdelavo podatkov v okviru tega oddelka ali pa organizirati samostojni organizacijski oddelek.
ODDELEK TEHNIČNE KONTROLE
V sektorju bodo potrebni nadaljnji organizacijski ukrepi. Pri tem bo nujno potrebno proučiti način kako prevzemati žagan les, ki vzame kontroli veliko časa. Izpopolniti bo potrebno tudi ostale tehnike kontrole, da ne bo prišlo do neljubih reklamacij.
GOSPODARSKO RAČUNSKI SEKTOR
Sodobna tehnologija zahteva sredstva, ki jih mora finančni sektor zagotoviti za uspešen potek proizvodnje. Pripravljen je kreditni zahtevek za mednarodno banko, od katere želimo dobiti ustrezen kredit. Istočasno želimo najeti ustrezne kredite pri Jugobanki in angažirati lastna sredstva, tako da bi lahko pričeli z drugo fazo rekonstrukcije podjetja, TO JE FINALNO PREDELAVO. Po tem planu naj bi se povečala proizvodnja v
obratu drobnega pohištva, podvojila pa naj bi se tudi proizvodnja oken. S krediti pa bi rešili določene probleme, ki so vezani na sedanje stanje in razširitev podjetja.
KADROVSKO SOCIALNI SEKTOR
Napori kadrovsko socialnega sektorja bodo morali biti usmerjeni predvsem v večje notranje izobraževanje in usmer-jenje vodstvenega kadra za našo samoupravno zakonodajo. Izdelati bo potrebno tudi kriterije za uspešnejše samoupravne dogovore na področju medsebojnih odnosov. Informiranosti kolektiva bo potrebno posvetiti še več pozornosti. Zato je nujno, da se angažira Sirski krog sodelavcev iz vrst strokovnega in vodilnega kadra. Znatno moramo izboljšati organizacijo dela ter ojačati strokovne službe s sposobnimi kadri. Kajti le z velikim znanjem strokovnega kadra bomo kos novim nalogam.
Navajamo povzetek naših nalog, ki jih je že sprejel DS kot obvezo na svoji 8. redni seji dne 29. decembra 1970:
povečanje proizvodnje;
izboljšanje prodajne politike;
reorganizacijo dela; '
zmanjšanje proizvodnega časa;
zmanjšanje stroškov; povečanje vrednosti osnovnih in obratnih sredstev;
povečanje likvidnosti podjetja, zmanjšanje števila dolžnikov in upnikov;
organizacija dela na zanstve-ni podlagi;
kadrovsko ojačati podjetje;
vključevanje v tokove integracije in poslovnega sodelovanja.
Z resnim delom in sodelovanjem služb, da bi realizirali program nalog, lahko računamo, da nam ho uspeli zagotovljen.
inž. Anton Antičevič
Kako se podjetje »KLI« oskrbuje z električno energijo
L U: I
Sr
Pogled na del novih instalacij na novi žagi
Z rastjo podjetja KLI je rasla njo daljnovoda 35 KV za želez-
tudi potreba po električni encr- niško napajalno postajo je tudi
giji. KLI dobil možnost večje doba-
Pomanjkanje električne ener- ve električne energije iz jav-
gije smo do leta 1964 reševali nega omrežja,
z lastno elektrarno. Z izgrad- Pri kotlovnici je bila zgraje-
na transformatorska postaja, katere moč naj bi zadoščala za nadaljnjih 10 let. Rast podjetja in proizvodnje pa je presegla pričakovanja. Ako bo plan izgradnje podjetja normalno potekal, bo treba v naslednjih dveh letih misliti na dodatno električno prenosno opremo, tj. na razširitev transformatorske postaje.
Za priklop starih in napajanje novih objektov so bile v zemljo položene betonske cevi, po katerih potekajo električni kabli. Podjetje ima le še en električni prosti vod, in sicer za napajanje obrata za plastično preobleko lesa in stare ža-galnice. Za položitev kablovo-dov so bila porabljena precejšnja sredstva, toda podjetje je dobilo pravo lice, manj pa je tudi nevarnosti za poškodbe z električnim tokom.
V letu 1970 je bila zgrajena
transformatorska postaja v kleti nove žagalnice. Napajala bo le žagarski obrat, ki bo predvidoma izkoristil skoraj celo njeno moč. Za napajanje te trafo postaje smo z delavci KLI položili visokonapetostni kabel prek skladišča rezanega lesa. Samo ta investicija nas je stala kakih 20.000,000 S din.
Za leto 1972 je predvidena gradnja razdelilne transformatorske postaje iz 110/20 K V, ki jo bo gradilo podjetje Elektro Ljubljana-okolica v Logatcu. Celotna investicija bo znašala pribl. 2 milijardi S din. S tem bo področje Notranjske za daljše obdobje preskrbljeno z dovolj močnim prenosnim omrežjem visoke napetosti.
S tem bo zagotovljena logaškemu in notranjskemu območju trdna energetska osnova za nadaljnji razvoj industrije.
Seljak Andrej
Motnje krvnega obtoka v spodnjih okončinah - bolezen današnjega dne
Po najnovejših statističnih podatkih boleha v SFRJ najmanj dva milijona prebivalstva zaradi sprememb na ožilju spodnjih okončin, kar povzroča motnje krvnega obtoka. V naših specialističnih ustanovah in inštitutih za medicino dela so ugotovili, da od tega števila odpade okrog 70 % na delavke oziroma delavce zaposlene v industriji, posebej če njihovo delovno mesto zahteva stoječe delo. S svojo boleznijo je vsak pacient nehote postal član velike družine bolnikov, ki trpijo za motnjami obtoka v spodnjih okončinah. Strokovnjaki se zavedajo, da se ta družina nenehno povečuje. Marsikaj 0 vzrokih te bolezni nam je že znanega, priznati pa moramo, da je pri njej tudi precej nepojasnjenega.
Predvsem si nismo še na jasnem, kako preprečiti nadaljnje naraščanje števila bolnikov S to boleznijo, kako obvarovati že našo otroke, da ne bodo trpeli zaradi teh težav.
Raziskave na tem področju se nadaljujejo. Naše farmacevtske tovarne zelo intenzivno delajo za reševanje lega problema, seveda v najtesnejšem sodelovanju ■/. znanimi jugoslovanskimi in tujimi strokovnjaki s tega področja medicine. Proučujejo najrazličnejše vplive1 na bolezen, ki Jo označujemo kot cir-kulacijsko pretočne motnjo v spodnjih okončinah, načine in možnosti preprečevanja in posebej zdravljenja te bolezni. Da (Nadalj. na 4. str.)
Iz arhiva naših gradenj
Motnje krvnega obtoka
(Nadalj. s 3. str.)
bi se karkoli doseglo na tem področju, je nujno potrebno poleg prizadevanja strokovnjakov v naših zdravstvenih ustanovah in farmacevtskih tovarnah tudi disciplinirano sodelovanje bolnikov. Samo na ta način se bo lahko ustavilo ali vsaj zmanjšalo nenehno naraščanje takih bolnikov. To vsekakor ni samo medicinski, ampak tudi hud socialno ekonomski problem moderne dobe, problem, ki zahteva sistematično teamsko delo, en-tuziazem strokovnjakov in prizadevnost bolnikov.
Raziskave in statistična obdelava motenj obtoka spodnjih okončin so pokazale, da se v Jugoslaviji odstotek bolnikov, ki bolehajo za prevarikoznim in varikoznim sindromom giblje med 10 in 20 %, in sicer med 30 in 70 letom starosti. V nekaterih tovarnah v Sloveniji so v zadnjem času strokovnjaki našli tudi do 50 % članov kolektiva, ki so prizadeti zaradi motenj obtoka v spodnjih okončinah in potrebujejo zdravljenje. To je vsekakor zelo zaskrbljujoče poročilo. Ta bolezen, ki jo nekateri imenujejo minus varianta pokončne drže človeka, je torej resnična in potencialna nevarnost za vse ljudi.
Statistika je pokazala, da so motnje obtoka v spodnjih okončinah bolj pogoste pri osebah, ki dalj časa stojijo in sicer zaradi delovanja sile teže, da je invalidnost zaradi te bolezni večja, kot se sicer misli in da se zaradi te bolezni izgubi najmanj toliko delovnih ur kot pri gripi.
Člani delovnih kolektivov v tovarnah, posebej tam, kjer proizvodnja še ni na zadostni tehnični ravni, morajo zaradi narave svojega poklica pretežni del delovnega časa stati.
To velja tudi za delavce v kmetijstvu, gradbeništvu, komunalnih podjetjih itd. Ce še navedemo, da so ogrožene ose-
be, o katerih smo pravkar govorili, nepoučene o vajah, ki jih je potrebno izvajati v odmorih na delovnem mestu, da bi se preprečile motnje obtoka v spodnjih okončinah, potem je jasno, da je ta problem v naši državi še vedno na mrtvi točki in da ga je potrebno čim prej aktualizirati. Zato mora zdravstvena služba, posebej služba medicine dela, bolj spremljati pojave motenj obtoka na spodnjih okončinah, ker bi pravočasni ukrepi in zdravljenje gotovo pozitivno vplivali na izboljšanje stanja pri nas.
V takih pogojih in pri takih poraznih rezultatih bi zdravstvena služba točno morala določiti organizacijo dela pri tem problemu, kot tudi strokovni profil zdravnikov, ki bi teamsko obdelovali bolnike z prevarikoznim in varikoznim sindromom (zdravnik splošne medicine, dermatovenerolog, kirurg za ožilje itd.).
Ko se je davni prednik današnjega modernega človeka postavil na zadnje noge in začel uporabljati sprednje okončine kot bodoče roke, ni mogel predvidevati, kakšne posledice bodo in koliko jih bo. Ena od nezaželenih je poslabšanje krvnega obtoka v spodnjih okončinah, ki se pogosto zaključi kot bolezen z imenom krčne žile, krtice ali strokovno varice. Ta bolezen sodobnega človeka sodi med najbolj razširjene nasploh. Po podatkih različnih avtorjev zboli za njo več kot polovica vsega prebivalstva, čeprav so podatki dokaj različni, glede na starost opazovanih skupin, njih poklice, življenjske navade in druge okoliščine.
Za razumevanje nastanka motenj v obtoku in razvoju krč-nih žil, si moramo najprej priklicati v spomin znanje o normalnem krvnem pretoku.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Ustava SFRJ velja od 7. IV. 1963, a Ustava SR Slovenije od 9. IV. 1963.
Prvih 6 ustavnih (sprememb) amandmajev je sprejela in razglasila ZS dne 18. IV. 1967. a drugih 13 pa dne 26. 12. 1968 leta (Skupščina SR Slovenije pa je 20. IV. 1967 sprejela in razglasila 5 ustavnih amandmajev k ustavi SR Slovenije, a dne 17. II. 1969 pa še 19).
Dne 4. III. 1971 pa je skupna komisija  vseh  zborov zvezne
stva ZKJ z dne 2. marca 1971 predstavlja osnovo za idejnopo-litično aktivnost vseh družbenopolitičnih dejavnikov za bližnjo javno razpravo.
Bistvene spremembe v karakterju in funkcijah federacije izhajajo iz potrebe po nadaljnji krepitvi suverenosti in enakopravnosti naših narodov ter ustvarjanju takega sistema odnosov, ki bo zagotavljal svobo-
den razvoj socialističnih republik in pokrajin.
Poglejmo kratko razlago le nekaterih objavljenih ustavnih AMANDMAJEV. Sicer pa bomo v naslednjih številkah novic postopoma objavili vse ostale osnutke ustavnih amandmajev, predvsem po tem, ko bo o njih razpravljal zbor narodov zvezne skupščino.
(Nadaljevanje prihodnjič)
skupščine za ustavna vprašanja objavila predlog novih 21 ustavnih amandmajev k zvezni ustavi. Kasneje pa bo sestavila tretjo skupino ustavnih amandmajev k ustavi SRS tudi skupna komisija vseh zborov republiške skupščine za ustavna vprašanja. Na tem mestu bomo govorili o tretji skupini amandmajev k ustavi SFRJ.
Predlagani ustavni amandmaji in referat Kardelja kakor tudi razprava na seji predsod-
Otrok pred vstopom v šolo
Loto za letom se nam z vso naglico bliža čas, ko je treba storiti pomemben korak v življenju našega otroka, in sicer vpis v šolo. Starši in vzgojitelji z različnimi občutki spremljamo prve neodločne korak 1 naših varovancev in jim pri tem želimo čim več uspeha. Zc nekako pet let je preteklo, odkar skušamo otroke v zadnjem predšolskem obdobju posebej pripraviti na zahteve šole. Osnovali smo tako imenovano »malo šolo«, katere namen je bil pritegniti čim večje število predšolskih otrok v smotrno, sistematično predšolsko vzgojo in jim s tem olajšati vzgojo v šoli. Psihologi nas opozarjajo na pomen predšolske vzgoje in sicer pravijo, da se do 4 leta otrokove starosti razvije 50 % otrokove inteligence, do 8 leta 30 % in do 14 leta samo še 20 %. Iz tega sledi, da se že v zgodnji predšolski dobi zamujajo temelji otrokove osebnosti in značaja.
Vzgojno varstvene ustanov? imajo namen, da že v predšolskem obdobju, to je na začetku načrtnega vzgojnega in izobraževalnega procesa, omogočajo in pospešujejo normalni telesni in duševni razvoj. Na'žalost pa je v vzgojno izobraževalnem procesu v predšolskem obdobju vključeno zelo malo otrok, in sicer iz različnih vzrokov: pomanjkanje ustanov, pomanjkanje ustreznega kadra za to delo, nizka materialna sredstva staršev, omalovaževanje pomena vzgoje na tej starostni stopnji. Vzgojne pomoči pred vstopom v šolo so potrebni vsi otroci, posebno pa tisti, ki zaostajajo v celotnem razvoju ali kažejo nekakšne pomanjkljivosti in odstopanja od normalne poprečne šolske zrelosti: slabo govorijo, so nesamostojni, so ne znajdejo med vrstniki. Lastnosti, ki naj bi jih imeli otroci pred vstopom v šolo, se zasnujejo že tako zgodaj, da se v (Nadalj. na 5. str.)
3456
Otrok pred vstopom v šolo
Nič več v »Kačje ridc«
Nekaj podatkov o gradnji odseka AC Vrhnika — Postojna
(Nadalj. s 4. str.)
enem samem letu ali še krajšem času ne dajo oblikovati, lahko pa se v tej smeri napravi marsikaj, da se otroku pomaga čez prve težave, ki jih sreča, in se mu pokaže pravo pot, da se znajde in tudi kasneje nanje pravilno reagira. V otroški dobi se hitreje in bolj zanesljivo odkrijejo in odpravijo slabosti, ki jih družina morda ali ni opazila ali ni smatrala, da so vredne pozornosti. Marsikaj je možno privzgojiti, pospešiti in vskladiti. Ne gre za to, da bi v »malih šolah« učili otroke branja in pisanja, temveč da bi z različnimi oblikami iger in zaposlitev razvijali tiste osnovne sposobnosti, na katerih temelji branje, računanje in razumevanje drugih šolskih predmetov.
Za sprejem v šolo je pri nas odločilna starost. V šolo so sprejeti tisti otroci, ki so do začetka šolskega leta (septembra) dopolnili sedem let, in tisti, ki bodo do konca tistega koledarskega leta, ko se vpisujejo v šolo, stari sedem let. Tisti otroci, ki bodo stari sedem let v naslednjem letu do junija, se sprejmejo na osnovi zdravniškega spričevala. Ta starostni kriterij temelji na domnevi, da vsi otroci ob predpisani starosti dosežejo tako stopnjo v duševnem in telesnem razvoju, da zmorejo zadostiti zahtevam šole. Govorimo o tako imenovani zrelosti otroka. Za šolo je telesno zrel tisti otrok, ki je normalno razvit, primerno visok, težak in zdrav. Biti mora telesno odporen, da se brez škode za svoje telesno zdravje privadi na šolsko življenje. Ne sme se prehitro utruditi, ko premaguje napore vsakodnevne hoje, dolgotrajnega sedenja, intenzivne miselne dejavnosti ter napore prilagajanja šolskemu delovnemu režimu. Otrok mora biti gibčen, spreten in hiter. Ce že ima ob vstopu v šolo spretne roke, usposobi jen* za fine gibe, bo brez težav in z veseljem pisal in oblikoval raznovrsten material.
Od šolskega novinca pričakujemo precej samostojnosti. Sam se mora znajti v situaciji, kjer ni pomoči odraslih. Do konca predšolske dobe mora imeti precej izkušenj ter urejeno znanje o tem, kar ga obdaja. Biti mora sposoben svoje
izkušnje in opažanja uporabljati in s pomočjo odraslih še razvijati in poglabljati. Da si izkušnje sam pridobi, mora znati opazovati, usmerjati svojo pozornost k določenemu cilju, premagovati motnje, se zbrati in v pozornosti tudi vztrajati. Za šolo zrel otrok mora znati misliti, razumeti preproste odnose med pojavi v okolju, sklepati in tudi predvidevati. Biti mora sposoben, da si neko vsebino zapomni, da jo kasneje prepozna in obnovi. Razlikovati mora resnični svet od fantazijskega. Svoje misli mora znati izraziti preprosto, toda z razumljivim govorom Svoja čustva in spoznanja mora sproščeno likovno in ritmično izraziti in ne sme se obotavljati pri petju. Zlasti dobro razvit govor in ustrezno razviti besedni zaklad sta neprecenljive vrednosti za uspešno delo v šoli.
V šoli mora otrok razlikovati delo od igre. Vedeti mora. da v delu kakor tudi v igri vlada red, ki se mu je treba podrediti.
Zelo važna značilnost zrelosti otroka je socialna zrelost. Socialno zrel je predšolski otrok takrat, ko ima družbo svojih vrstnikov rad, se med njimi dobro počuti, in se aktivno vključuje v otroške dejavnosti, je sposoben sodelovati v organizirani otroški igri ali delu, delati za skupni uspeh, podrediti svoje interese (želje) skupnim, čutiti se odgovornega za skupni interes. Pripravljen naj bo sprejeti kritiko in se sprijazniti tudi s porazom pri delu in igri.
Otrok mora imeti čut za osnovni red in osebno higieno. Mora se kulturno obnašati med otroki in odraslimi. Svojih želja in hotenj ne sme več izsiljevati z jokom, temveč se mora truditi, da se obvlada.
Naša zadnja misel je: otroci naj se šole vesele! Vzbuditi jim je treba zanimanje, veselje in pripravljenost, da se vključijo v šolsko delo in skupnost. Na splošno se starejši predšolski otroci zanimajo za šolo in si jo želijo. To pa še ne zagotavlja potrebne pripravljenosti za uspešno delo, ki ga lahko pričakujemo le od telesno in duševno primerno razvitega za šolo zrelega otroka.
Vzgojno varstveni zavod Logalec
Trasa nove štiripasovnice od Vrhnike do Postojne je dolga 31.989 metrov.
Ta cestni odsek gradijo: Poslovno združenje »Jugoslavija put« Beograd na pododse-ku Vrhnika—Logatec (9223 m), Gradbeno podjetje »Mavrovo« Skopje na pododseku Logatec —Unec (11 947 m), Poslovno združenje »GAST« Ljubljana na pododseku Unec—Postojna (10 820 m) in most čez Ljubljanico, viadukte Ivanjc selo, Unec ter pri »Ravbarkomandi« in šc navzdol za priključek v Postojno, Poslovno združenje »GIPOSS« Ljubljana viadukt pri Verdu in nadvoz pri Dcrvi-šah.
Predračunska vrednost znaša 438 milijonov dinarjev.
Rok izgradnje je 1. november 1972.
Cesta bo imela po dvoje vozišč v vsako smer. Širina ce-
stišča je 26,40 m, vmes bo zeleni pas, ki bo ločil vozišči.
Najmanjši radij šestih zavojev je 700 m, štirih zavojev pa 1000 m.
Največji vzpon je 4 % v skupni dolžini 2,2 km.
Na odseku Postojna—Vrhnika bodo graditelji predvidoma izkopali 3,2 milijona materiala, v nasipe pa ga bodo vgradili 2,9 milijonov kubičnih metrov. Tampona bo okrog 260 000 ku-bikov, asfaltne utrditve pa 700 000 kvadratnih metrov površine.
Cementa bodo porabili okrog 53 000 ton, betonskega železa nad 4000 ton in lesa 28 000 kubičnih metrov.
Na trasi je previđeno 12 cm stabilizacijskega sloja, nad njim bo 4 cm veznega sloja in povrhu šc 4 cm plasti asfalt-betona z eruptivnim agregatom.
Novi del trase pri Postojni
Razgovor o prispevku za uporabo mestnega zemljišča
Odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča je v občini Logatec naletel na kaj različne odzive: velika večina je odlok spoštovala (80 % zasebnih zavezancev), nekateri so vsebino odloka odklanjali, nekdo pa je sprožil celo ustavni spor. Zadnje dni se o omenjenem prispevku nenavadno veliko govori, največkrat, se zdi celo v napačni smeri, zato smo se napotili z nekaj vprašanji k predsedniku skupščine občine Logatec Vinku Haložanu. VPRAŠANJE: Logatec še ni mesto; kaj menite o primernosti naslova tega prispevka »za uporabo mestnega zemljišča«? ODGOVOR: Tudi jaz mislim, da naslov ni najbolj posrečeno izbran, vendar ga mi ne moremo spremeniti, ker mu je tak naslov določil zakon. Seveda, pri tem ni bistvenega pomena naslov, temveč namen uporabe tega prispevka.
VPRAŠANJE: In čemu je ta prispevek namenjen? ODGOVOR: Prispevek je name-menjen za urejanje mestnega zemljišča na tistem območju, kjer je uveden; v našem primeru je to območje krajevne skupnosti Dol. Logatca brez dela Martinjhriba in Bekove vasi. Prispevek se sme uporabiti za
ALI BO KULTURNA SKUPNOST V OBČINI OPRAVIČILA PRIČAKOVANJA?
V začetku tega meseca je bil imenovan iniciativni odbor za ustanovitev kulturne skupnosti občine Logatec. Iniciativni odbor mora pripraviti vse potrebno za sklic ustanovne skupščine v začetku aprila. Kulturna skupnost je po zakonu dolžna zbirati potrebna sredstva za kulturne dejavnosti v občini. Kulturna skupnost deluje lahko samostojno, lahko se priključi temeljni izobraževalni skupnosti. Opredelitev bo določila ustanovna skupščina.
Občinski proračun za leto 1971 je namenil kulturni skupnosti 27.000,00 din, nekaj čez 70.000,00 din se bo kulturni skupnosti steklo iz republiškega prometnega davka na alkoholne pijače. Torej bo kulturna skupnost razpolagala s kakimi 100.000.00 dinarji. Lepo. Celo nepričakovano lepo. In kadar se kaj lepega obeta, je človeka vedno nekam strah, da se kaj nerodnega ne primeri. Denimo
urejanje komunalnih naprav, kot so: javna razsvetljava, pločniki, mestne ulice, kanalizacija, parki, zelenice ipd. VPRAŠANJE: Zakaj odlok ne predpisuje plačevanje prispevka tudi prebivalcem na območju Martinjhriba, Blekove vasi in denimo celo Gor. Logatca? ODGOVOR: Del Martinjhriba Blekove vasi nista prišla v po-štev, ker urbanistično še nista obdelana; enako je tudi z Gor. Logatcem, kjer bi lahko uvedli prispevek le za približno polovico prebivalcev. — Vendar razumem pomisleke občanov, ki sprašujejo, zakaj ne bi tudi prebivalci teh naselij plačevali prispevka, ko prav tako uporabljajo komunalne naprave, za katere se plačuje ta prispevek. VPRAŠANJE: Ali kaže vendarle, da bi odlok predpisoval prispevek tudi za ta naselja? ODGOVOR: Letos bo občinska skupščina sprejela odlok o poimenovanju ulic, trgov in naselij. Tako bosta oba Logatca združena v mestno naselje LOGATEC. Vzporedno s tem bomo najbrž morali sprejeti ustrezne predpise, po katerih bodo vsi Logatčani izenačeni z dajatvami, tako tudi v smislu plačevanja prispevka za uporabo mestnega zemljišča.
kak investicijski rom-pom-pom itd.
Samo da ne bi izvodencla pričakovanja vseh tistih, ki kakorkoli oblikujejo ali pomagajo oblikovati kulturno podobo okolja v katerem živimo!
M. S.
GLEDALIŠKA PREMIERA V ROVTAH
Gledališka skupina prosvetnega društva iz Rovt je uprizorila angleško dramo SVETI PLAMEN. Ob tej premieri je treba zapisati, da je bila pripravljena z veliko truda, veliko žrtvovanja, z veliko dobre volje in z veliko smisla za gledališko ustvarjanje. V letošnji sezoni je nedvomno ta uprizoritev tudi največji gledališki dosežek v logaški občini. Vsak od nastopajočih je svoje delo opravil z vso resnostjo, posebej velja pohvaliti ustvarjalno moč Fani Ko-govšek. ki jo prikazala mater v množici čustvenih razsežnosti. Režijsko je delo vodila Zofija Pretnar, tehnično in scensko je opremil predstavo Viktor Šinkovec.  Gledališčniki so doslej
VPRAŠANJE: Kdaj smemo pričakovati, da bodo asfaltirane ceste in ulice skozi stara in seveda tudi nova naselja? ODGOVOR: Morda imate pri tem v mislih sosednjo Vrhniko, ki je že dodobra polita z asfaltom. Tako bi lahko bilo tudi pri nas, ko bi že pred 10 leti uvedli komunalni prispevek za urejanje mestnega naselja. Ta prispevek bi v preteklih letih znašal od 400.000 do 5.000.000 S din, danes pa bi tak prispevek veljal posameznega graditelja stanovanjske hiše čez milijon S din. Prejšnja občinska skupščina se za tak prispevek ni mogla odločiti, enako se tudi zdajšnja ne more odločiti, ker bi lahko tak ukrep močno zavrl zasebno gradnjo stanovanj. Zato bomo pač morali na asfalt še nekoliko počakati. — Prav kmalu se bomo morali začeti pogovarjati z lastniki hiš, da bodo prostovoljno prispevali del sredstev za asfaltiranje cest, del sredstev bo prispevala občina del pa še delovno organizacije. VPRAŠANJE: Ali lahko napo-veste čas lepih logaških ulic? ODGOVOR: Veliko verjetnosti je v letu 1972.
m. S.
obiskali že več krajev na Notranjskem; prav bi bilo, da bi jih videli tudi v Logatcu.
M. S.
PIHALNI ORKESTER DOSTOJNO PROSLAVIL DAN ŽENA
V dobi tehničnega napredka je vse težje obdržati delovanje naših amaterskih društev. Vsakdo se lahko zabava, kakor mu ugaja, toda koncert našega logaškega pihalnega orkestra bo našim poslušalkam prav gotovo ostal v lepem spominu. Mnogo zimskih uric je bilo potrebno, da je orkester obvladal pripravljeni program. V počastitev dneva žena pa je orkester pokazal svoje znanje. V soboto, dne 6. marca 1971 ob 14. uri je najprej skupno z osnovno šolo Dol. Logatec počastil žene Kombinata lesno predelovalne industrije Logatec in skrbel do 18. ure za njihovo čimboljše razpoloženje. Prepolna dvorana žena je z zanimanjem spremljala izvajanje in   marsikatera se je ponovno
vrnila k večernemu koncertu godbe in pevskega zbora. Pod vodstvom neutrudnega Alojza Velkavrha je orkester ponovil svoj nastop za ostale žene in publiko Logatca. Za vedro razpoloženje in nagradno žrebanje pa je poskrbel Marcel Stcfančič.
V nedeljo je orkester ponovno nastopil v Rovtah. Tudi tu je doživel lep sprejem pri občanih.
Pričakujemo, da člani orkestra ne bodo zgubili dobre volje in da bodo še naprej ostali zvesti »svoji muziki«. Gledalci, pa ki iz kakršnega koli vzroka niso utegnili poslušati koncerta, se bodo drugič verjetno bolj potrudili, da bodo tudi sami lahko poslušali naše godbenike neposredno na koncertu. Velika razlika je neposreden kontakt z igralci, kot pa marsikdaj slabe in neprimerne skomcrcializira-ne oddaje.
Radovednosti je zadoščeno
Kadrovske vesti
V mesecu februarju 1971 je podjetje sprejelo na delo 3 delavce:
— v delovno enoto stavbno pohištvo Staneta Mravljeta in Nikolaja Vranješo;
— v delovno enoto galvana pa Nikolaja Čuka.
Delovno razmerje v podjetju je prenehalo sedmim delavcem:
— na lastno željo, sporazumno s podjetjem: Olgi Gombač, Ivanki Jeraj in Francu Morozu;
— na odsluženje vojaškega roka so odšli: Milan Kune, Janez Brenčič in Gašper Logar';
— umrl je Jože Gantar.
Drobne zanimivosti
FINANČNI REZULTAT PRVE IN DRUGE TOMBOLE V KORIST ŠPORTNIH OBJEKTOV LOGATCA
Prva tombola — čisti dohodek 105.853,60 Druga tombola — čisti dohodek 102.003,00
Skupaj : 207.856,60 din
Pregled investicij v tclesno-vzgojne objekte OZTK Logatec v zadnjih dveh letih
I. Košarkarsko igrišče pri šoli v Dol. Logatcu in Vzgojnem zavodu Gor. Logatec:
Asfalt Gor. Logatec 17.291,90 Asfalt šola Dol. Logatec, košarkaško in odbojkarsko igrišče 33.300,00 Utrjevanje zemljišča in valjenje — asfalt za obe igrišči 4.902,70 800 m'! peska za vsa tri igrišča 24.000.00 Cevi za koše in ograja pri košarkaškem igrišču 6.020,00 Ročno delo pri obeh igriščih — nasipavanje, valjenje, kopanje lukenj za elektriko itd. 10.876,00 780 m'1 gramoza od Smoletove hiše 13.000,00
Skupaj : 109.390.60 din
II. Dom TVD »Partizan*1 Gornji Logatec
Opeka, kvadri, radiatorji, kamenje, deske,
ventili, strešna lepenka itd. 32.606,00
300 m:l peska za beton, malto in zasip 9.000,00
Skupaj: 41.606,00 din
III. Smučarske skakalnice na Sekirici
Popravilo skakalnic na Sekirici — delo, material, prevozi 29.114,60 din
IV. Alpska proga v Širokih njivah
Alpska proga približno 6.000,00 din
V. Razno
Najemnina za nogometno igrišče 3.000,00
Popravilo doma TVD »Partizan« 1.913,80
Nabava samokolnic in dva pekača na žaru 2.950,00
Prispevek za Tončkov dom v Kališah 7.800,00
Skupaj : 15.663,80 din
TUmskl pečatom
Golte 71
Vsako leto priredi Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in industrije za predelavo lesa SRS smučarske tekme v tekih in veleslalomu. Ta prireditev ima 12-lctno tradicijo in se je razlezla že na 250 nastopajočih, v kvaliteti pa predstavlja skoraj miniaturno državno prvenstvo. Nikoli ne manjkajo Gril-čeva, Pristovova, Mulej, Stefe, Klinar, Lakota, Dornik, Kobilica, Kordež in drugi.
To tekmovanje pa je obenem srečanje starih znancev z vseh koncev Slovenije. »Ni važno zmagati, važno je sodelovati« — tega zlatega olimpijskega načela se drži večina udeležencev sodelovati tako, da napneš vse moči in znanje, četudi brez upanja na dobro uvrstitev. Vsak tekmovalec prinese svojemu podjetju določeno število točk, če seveda po vseh pravilih pripelje skozi cilj, kar pa ni tako enostavno.
Golte so mlado smučarsko središče. Do hotela na višini 1400 m te pripelje gondola, od tu pa sta na razpolago smučarju še dve vlečnici in sedežnica do vrha (1572). Tu je bilo 4.-5. III. prizorišče letošnjih tekem gozdarjev, lesarjev in lovcev. Organiziralo jih je — pod pokroviteljstvom ZIT GIPL lesnopredelovalno podjetje GLIN Nazarje.
Ze v petek je bilo v Hotelu Golte, od koder je lep razgled na veleslalomsko progo, vse živo. Najbolj zagrizeni alpski smučarji so trenirali in si ogledovali progo, medtem ko so se tekači borili s kilometri. Posebno je treba pohvaliti naše Jožeta Korlna in Staneta. Brez treninga, brez prave opreme, brez upanja na vsaj predzadnje mesto so se spustili v boj s progo in lastno kondicijo, pretekli 10 km in priborili dragocene točke za KLI.
V soboto se je vreme izneverilo tradiciji. Bril je veter, sneg in mraz —20° C. Na smučišču zgoraj so bili sodniki, zaviti v debele odeje, in tekmovalec, ki
je bil na vrsti. Ostali so čakali na start kar na toplem v hotelu ter skozi steklene stene opazovali dogajanja na progi. Potem ko so se zvrstile tekmovalke (po mnogih padcih in silno previdni vožnji), so se zapodili po strmini največji asi — prvi tekmovalni razred. Ali boljši Klinar ali Lakota? Ali bosta Mulej in Stefe spet premagala kopico mlajših? Bila je prav napeta dirka. Toda tudi ko so prišli na vrsto slabši tekmovalci, gledalcem ni manjkalo zabave. Zanimivo je opazovati znance, kako se motovi-vilijo skozi vratca, ter sklepali stave ali bodo padli ali ne. Malce te sicer* stisne pri srcu ob misli, da tudi tebe še čaka ledena proga, toda korajža velja! Naj se pa še drugi zabavajo na tvoj račun.
Potem ko prismuča skozi cilj še poslednji tekmovalec s startno številko 251, je proga že pravi tobogan, ura pa krepko čez tri. Organizatorji mrzlično računajo rezultate, a tekmovalcem kljub čakanju nanje ni dolgčas, kajti na tako množičnem tekmovanju srečaš kopico starih in novih znancev, sošolcev in vsak ve kakšno novico.
Zaključek tekmovanja predstavlja banket, kjer podele pokale in kolajne najboljšim, sledi pa petje, pitje in ples, tako kot se spodobi za dobro zabavo.
Rezultati:
Moški — veleslalom (tekmovalni razred), 155 tekmovalcev
1. Andrej Klinar, GG, Bled, 2. Peter Lakota, GG Bled, 21. Ciril Zupančič, KLI, 42. Anton Mihove, KLI.
Ženske — veleslalom, 35 tekmovalk
1. Anita Pavlic, GLIN Nazarje, 2. Vilma Vezočnik, GLIN Nazarje, 14. Ivanka Korenč, KLI Logatec, 21. Zinka Brenčič, KLI Logatec.
Moški slalom (I. starostni razred), 35 tekmovalcev
1. Tine Mulej, Kozorog, 10. Andrej Tolazzi, KLI Logatec.
V skupni uvrstitvi smo bili 10, kar je med ekipami primeren uspeh.
26. —28. III. ameriški bv vojni film SIMFONIJA HEROJEV.
27. -28. III. italijanski CS bv kriminalka GANGSTERJI V MILANU.
31. III. japonski CS bv avanturistični INVAZIJA VSEMIR-JA.
3.—4. IV. francoska CS bv vo-hunka AGENT X 13.
V. IV. danska CS bv komedija »F« KOT FLINT.
10.—11. IV. italijanski VV bv vestem PAST V GRAND KANJONU.
14. IV. Jugoslovan, bv IMAM DVA OČETA IN DVE MATERI.
16.—18. IV. ameriška CS bv
glasbena komedija MARY POP-PINS.
17.—18. IV. ameriška CS bv vohunka MAT HALM UREJA RAČUNE.
21. IV. ameriški bv vestem JUNAKI ZAHODA.
24.-25. IV. fr.-šp.-nem. bv kriminalka LAS VEGAS.
28. IV. an.-z. nem. VV bv kriminalka KLUB UBIJALCEV IZ BROOKLINA.
Cenjenim obiskovalkam in obiskovalcem filmskih predstav sporočamo, da bomo od 1. IV. dalje predvajali filme v popoldanskem času ob 17. uri, v večernem času pa ob 20. uri.
2091
Literarni utrinki
MELODIJA SRC
Nad našo vasjo se je razpenjala sinja modrina, le tam za hribi, posejanimi z lepimi gozdovi, je modrina izginila in prešla v najprej svetlo, nato vse bolj temno rumeno, nazadnje v Škrlatno rdečo barvo neba. Tenki dolgi oblaki so bili od zahajajočega sonca nežno rdeči. Tudi stene hiš in dimniki so bili preliti s to veličastno barvo. Zdeli so se kot rdeča žrela zmajev, ki puhajo dim. Ta se vleče kot kača in se, počasi vzpenjajoč, izgublja v zraku. V tišino sončnega zatona so zapeli zvonovi nežno uspavanko tebi, ki te iz izčrpanosti preganja spanec, tebi, ki si nam celo pomlad in poletje rodila in zdaj, ko si nam dala vsega, kar smo zahtevali od tebe, se pripravljaš k blaženemu počitku. Zvok zvonov je plaval, plaval po svežem večernem zraku daleč, tja do hribov, od katerih se je odbijal, z njimi sta peli tudi najini srci. od veselja, radosti, sreče, od veličastnega prizora, ki sva ga zrla s hriba. Stala sva med debli kostanjev, obraza sta nama žarela v škrlatni svetlobi, ki jo je nama dajal košček sončne; krogle. Oči, lica, ustnice, vse telo in duša so se nama smejali. Najini lasje so se prepletali v lahnem jesenskem vetru, para iz ust se je pred nama spajala in izginjala izpred oči, veter nama je mogočno vil svojo nedokončano simfonijo in nama prinašal vonj po počenem kostanju, ki so ga nekje v vasi pekli otroci, dišalo je po pečenem krompirju, ki se je pekel v žerjavici na njivah, kjer so kurili plevel, od nekje je zadišalo po pečenih jabolkih, suhih hruškah in krh-ljih. Veter je pel dalje, in krošnje dreves so med seboj šušljalc s svojimi orumenelimi listi, ki so se počasi ločevali od vejic kostanjev ter zaplesali v mogočni glasbi na krilih vetra. Prsi so se nama vzdigovale. najraje bi jih razneslo, srci sta nama peli, širile so se nosnica, usta so se polnila s slino; želela sva si pečenih kostanjev, toplo kmečke peči. zaželela sva si pesem zvonov in vetra, hotela sva svetlobo zahajajočega sonca; želela sva si pesem zvonov in vetra, hotela sva svetlobo zahajajočega sonca; želela svi si suhega, rumenega, rjavega, listja vseh barv, na katerem bi ležala; rada bi imela gola drevesa, ki bi ječala v nezadržni sili vetra; predala bi se vonju zrelega sadja, koruze, orumenelega listja, ki propada na zemlji; predala bi se vonju črne prsti globoko v gozdu pod krošnjami
dreves, okusu jurčkov, ki narezani plavajo v krožniku med krompirjem.
Se vedno stoj iva med debli kostanjev, veter še vedno pihlja šume in se poganjajo v valove in nama mrši lase, listi še vedno vetra. Zvonovi so že davno utihnili, megla se je spustila k tlom in svetloba je ugašala, mrzlo je postalo. Naju pa so grela srca, ko sva stopala po po steni posuti s peskom in z odpadlimi kostanjevimi listi. Stopala sva lenobno, držala sva se za roke, oba odeta v svojo mrežo zapletenih misli.
KROUPA
PREPAD BREZ LJUBEZNI
Oče, poglej me v oči!
Enkrat naj čutim —
čutim ljubezen
v dosegu tople dlani.
Ne vidiš me —sina,
ko segaš s pogledom
v brezkončne sestanke
v omizje hlinjcnih dni,
da sreči pribiješ na čelo denar.
Rad bi te vprašal o življenju:
o sreči, ljubezni in smrti,
da nejasnim obrisom posekaš
vrhove
in sonce pričaraš uvelemu
listju,
V korazcu vidim svoj obraz,
smeji se, joče, pada, vstaja,
na krilih opojnosti beži
na samoten otok hiti
stran od današnjega dne . . .
Zigon
Obvestilo
Po sklepu delavskega sveta z dne 26. II. 1971 ter skladno s pravilnikom o uporabi sklada skupne porabo se razpisuje
POSOJILO
/a   stanovanjsko   izgradnjo v letu 1971
Do posojila so upravičeni tisti interesenti, ki izpolnjujejo pogoje po pravilniku o uporabi sredstev sklada skupne porabe. Ti pogoji so:
— da je gradnja na področju naselij: Dol. Logatec, Brod, Cc-vica. Martinjhrib, Blokova vas, Gor. Logatec, Gor. vas in Kalce;
— da je zaposlen v podjetju najmanj 5 let;
— da ima dokončano I. gradbeno fazo najkasneje do konca meseca julija 1971.
Prosilci, katerim bo odobreno posojilo, bodo morali po odobritvi in sprejetem sklepu komisije zbrati naslednjo dokumentacijo:
1. gradbeni načrt z vso dokumentacijo,
2. zemljiškoknjižni izpisek,
3. vinkulacijo DOZ-a v korist Kreditne banke in hranilnice Ljubljana,
4. potrdilo o osebnih dohodkih,
5. predračun za dela, ki jih
nameravajo kriti z zaprošenim posojilom.
Tisti, ki imajo zbrano dokumentacijo že pri banki, bodo predložili le predračun za dela, ki jih nameravajo kriti z zaprošenim posojilom. Prosilci naj v svojih vlogah navedejo tudi mesec, v katerem želijo kredit, ker vsota, namenjena za stanovanjsko izgradnjo, ni v celoti na razpolago.
Prosilci naj svoje vloge naslove na Kadrovsko socialni sektor najkasneje do 8. IV. 1970.
Križanka
Vodoravno: 1. letni čas, ki je napočil; 6. zdravnik, ki je odkril cepivo proti otroški paralizi; 10. ribje jajce; 11. Prebivalec največjega Jugoslovan^ skega polotoka; 13. zmrznjena kaplja; 14. mladinski odsek; 15. zakonski tovariš; 16. okamenela smola; 18. solata iz pečenih paprik; 21. izvor; 23. nikalnica; 24. začetnici glavnega direktorja KLI-ja; 25. zavarovalnica; 20. znamka viličarja; 27. začetnici vodje oddelka za obračun osebnega dohodka; 28. založba v Ljubljani, ki izdaja knjige z partizansko vsebino: 30. vodja skladišča žaganega lesa; 33. začetnici vodje priprave stranskih obratov; 34. država (naša soseda) ki ima skupno s Kitajsko največ prebivalcev na svetu (sosedna država).
Navpično: 1. uslužbenec PTT; 2. izdelek KLI-ja: 3. transportno sredstvo gospodinj; 4. neresnica; 5. melona; 6. poklic: 7. 100 m2; 8. vera budističnih Ti-betancev; 9. znamka juh; 12. sveti egipčanski hrošč: 17. čir gnojna rana; 19. obveščevalna točka; 20. del vlaka; 23. moško
ime; 25. ime pevke Belih vran Maroltove; 29. ruski vladar; 31. Narodna banka; 32. osebni zaimek.
VARNOSTNA OPOZORILA IN GESLA
1. Majhna poškodba ima lahko velike posledice! .
2. Odstrani ovire, da ne bo padcev!
3. Ne odstranjuj zaščitnih naprav na strojih!
4. Pri delu vedno upoštevaj splošne, posebne in druge varnostne ukrepe!
5. Uporabljaj pri delu tehnična varovalna sredstva in sredstva za osebno varnost!
LogalkC NOVICE — Glasilo kolektiva Kombinata lesno predelovalne industrije Logatec. Ureja tircdniSkl odbor: Ing. Anton Antičcvić, dipl. ing. Hudi Povfiić, dipl. ing. Marija Horvat, oec. Tatjana Lcskovcc, Marjan T.apajnc, Jožica Pogorelcc, Olga Mihevc. Odgovorni urednik: Albin Cuk. Tisk: Učne delavnice, Ljubljana, Bežigrad 8