št. 21 (1000) Leto XX NOVO MESTO, četrtek, 22. maja 1969 Tisoč tednov FebrtLarja prihodnje leto bo minilo dvajset let, kar je izšla prva številka DOLENJSKEGA LISTA, takrat najmlajšega glasila okrajnih odborov Osvobodilne fronte v Sloveniji. \ Danes tiskamo njegovo ti- j SOČO številko, in po sta- | rem, menda nikjer zapisa-! nem pravilu le za hipec ■ postojmo ob tej okrogli številki. Tisoč tednov — tisoč številk. Tisoč in več načrtov, kakšna naj bo vsebinska in grafična podoba domačega tednika, ki se je v teh 19 pomladih razvil od nebogljenčka do političnega pokrajinskega časnika z zavidljivo visoko naklado in z utrjenim, dognanim poslanstvom: biti živa medobčinska vez širše Dolenjske, oblikovalec javnega mnenja, demokratična tribuna mnenj in mišljenj o vsem, kar zaobjema splošni družbeni po- | nien. Dolgo pot je bilo treba prehoditi, da postaja \ naš tednik zadnja leta lahko sredstvo javnih razprav delovnih ljudi. Idej, pobud in skoraj neomajne volje za delom mu vsa ta leta Tes ni manjkalo. Materialna podlaga za uresničevanje teh nalog pa je bila vseskozi šibka in je resno hromila prizadevanja njegovih delavcev, da bi bili vedno kos odgovornim in težkim dolžnostim, ki so pred sredstvi obveščanja v socialistični družbi. Tu-di im tem področju je najhuje zdaj verjetno že za nami. Zaradi vse širšega vpliva tiska in drugih sredstev obveščanja čedalje bolj narašča zanimanje Socialistične zveze — in z njim celotne družbe — za probleme teh sredstev in z zaupanjem gledamo v bodočnost. Veliko si obetamo od skorajšnjega dokumenta Socialistične zveze o sredstvih obveščanja, kot tudi od novega zakona o infor-niiranju. Družbeni dogovor o medsebojnih pravicah in dolžnostih ustanoviteljev ter delavcev v sredstvih obveščanja naj po-slej še niso urejene ali odnosi še niso do kraja “Razčiščeni. Tisoč tednov. Mnogi na začetku poti niso verjeli v tako dolgo življenje drobnega okrajnega lističa, kakršen je bil tudi naš tednik pred dobrimi 19 leti. Afi smo. Zaupali smo v spodbude, ki so nam jih zvesti bralci in naročniki nenehno pošiljali. Z njihovo pomočjo in zavoljo ko-^sti, ki smo jih čutili v vsem delu, namenjenem predvsem njim, našim zavednim delovnim ljudem, smo lahko vztrajali. Zato nadaljujemo začeto pot. Da bi bil Dolenjski list še bolj in naš, dragi bralci in naročniki, sodelavci in prijatelji! TONE GOSNIK •. v*-«- \ v< ' , ¥ ^ Vv > < Majda KraSevec, učenka metliSke osemletke, izro&i v Velenju 27. aprila letos predsedniku republike šopek in pozdrave sl^rasldh pdKV nirjev, ki so Sli po poti XIV. divizije (Poto; M. MOsKOrf) Še mnogo zdravih in zadovoljnih let, še mnogo uspehov in veselja pri ustvarjanju nove družbe In boljših odnosov med vsemi narodi!« — kličemo iz srca našemu ljubljenemu tovarišu Titu vsi mladi in starejši Jugoslovani in tako mu iskreno želijo vsi pošteni ter miroljubni ljudje sveta PRED GRADNJO TOVARNE ZA PREDELAVO KROMPIRJA Za končno odločitev - kaže ugodno Izdelan je investicijski program za tovarno, pomembno za vso Dolenjsko ■— Natančen kraj in čas gradnje še nista določena, denar pa je v glavnem zagotovljen — RentabilitetnI račun še ne upošteva vseh neznank »Večji del i>otrebn^ denarja je zagotovljen, tx>vamo bi lahko začeli graditi že jeseni, vendar tx> težko verjamem, ker so tako dolge poti za pridobivanje ra^čndh soglasij. Kje naj bi stala, še xid dokončno odločeno, zgrajena pa bo na Dolenjskem,« je izjavil predsednik občinske skupščine Trebnje po zadnjem sestanku v gospodarski zbornici Slovenije, kjer so sodelovali tudi zastopniki banke, tovarne »Kolinske«, Kmetijske^ inštituta Slovenije, tovarne DANE z Mirne in drugi. Te dnd Je bJI dolkon&an ob- naregene piredhodne študije, sežen investicijisilci program. Zato smo pnipraiviLl izčrpnej-ki se delno rooildilcuije od lani šo dnfonmaclijo o vseb blst- veniih sbvarieih, pomembnih za to tovarno, ki bo izrednega pomena ssa llsmieitijistivo vse Dolenjske, če bo le delala in uspevala talko, looit je predvideno. POSKUS S KROMPIRJEM KNORR Odiveč je znova navajaiti podatke, kd dolkaagujejo, kako Je s pirelbraino v iražviitih de-(Nadailjeivanje na 5. str.) I VARČUJnE j ! ZA HIŠO? : na In S. stra- J |iil v»e o yarčevan|iy gradnjo «tariovan|l | i:/.' ' ' ’ ■ ‘. . -1 I IREBERiTEI | Predsednik Tito pokrovitelj zleta 16. maja se J« v StnarjeS' kili ToplioBih sestal stailni sekretariflft X. ideta bratt:^ va in enotnosti na eni svojih zadnji sej. dpoirtni de-lanncil so se zbrali pred veOiiiko manilestacdjo nUaddne treh reipiUbldlk, ki bo dosegi snrad vrhunec 16. Junija. Tovarn ie Bihaća so po^vedaU, da Je poBovsivlteiljstivo nad Julbiaed-ndm zletom aprejel predsed. nft Tito. Na seji so ugotmili, da zietine pripnatve v vseh večjih zlefanti sredižčih Kariovoo, Sisku, Banjaluki, Novem mestu in Bihaću teko ne* moiteno in bodo nekateri že za dan mladostd imeli loikal-ne šfpoortne nastope. Srečanje slovenskih veterinarjev v Čate-šklh Toplicah v soboto, 34. maja, bo oJ> 9. isrl Y zdmavdliSču Cateške Toplice redna letna sikupšči-na Skupnosti veteniniarskih zavodov Sdovenitje. Na njej bodo govorild predvsem tudi o močnih, dobiro organiziTar nih in finančno neodvisnih veterinamskih postajah. Materialna isčvinstiitev veterinarske stroke bo prav tako v oispredr ju iTTazprav; o tem pa bomo več še poročali Sn^ 20. ma|al: Narasla Mirna v torek ^utraj je začel sneg v debelih kosmih nale- ■ tavati po vsej Dolenjski in Beli kirajini, medtem ko ga na območju Kršk^:a in Brežic ni bilo. Sneg je okoli 9. ure precej pobedil strehe hiš, a je takoj skopnel. V vaseh, ki ležiijo više v hribih, kjer je zapadlo več snega, Je bilo polomljeno nekaj} sadnega drevija, potlačilo Je deteljo in polomdilo mlado trtje, kjer ga Se niso vezali. Sneg ni naredil večje škode, pač pa se ljudje bojijo pozebe. Medtem ko Je bUo pred nekaj dnevi 31 stopinj v senci, pa Je v tor^ ssdrkniila temperar tura na 4 stopinje Celzija. Močno narasla Mirna Je v torek prestopiila bregove na odseku več kMometrov, pri TržiSču pa povsem spremenila tok ter preplavila cesto proti Krmelju in Sevnici, vendar promet ni bil prekinjen. Poplavila Je mnogo obdelanih polj in travnikov, kjer Je Škodo trenutno težko oce-niti. R. B. — M. L. OD 20. DO 30. MAJA Okros 22. maja nestalno s padavinami; v osta-l«n pretežno lepo vreme. Dr. V. M. VRATA OKNA POLKNA NA nbnica KREDIT Inles Tisoe listov?: — Ianimiv&inagra00!^k^ M^r^^^ tedenski mozaik Med nedavno ostro bitko v zahodnonemški vladi, ki se je končala s sklepom, da ne bodo prevrednotili marke, je bilo slišati nekaj zanimivih izjav. Gospodarski minister Schiller, ki je bil za prevrednotenje, je dejal: »Vse je bilo bob ob steno.« Njegov tekmec, finančni minister Strauss: »Ta napihnjeni profesor (Schiller) misli, da sem jaz študentek...« Juž-novietnamski profesor Le Doan Kim je izdelal načrt v osmih točkah za obnovo Vietnama. Po njegovem lahko samo nevtralna vlada v Sai-gonu prinese Južnemu Vietnamu trajen mir. Profesor zdaj razmišlja naprej o svojem načrtu v zaporu ... Ameriški obrambni minister Laird je navedel zgovorne podatke o črncih v ameriški armadi, čmci sestavljajo skoraj deset odstotkov vseh vojakov, imajo pa samo 3,3 odstotka oficirjev v kopenskih silah, 1,8 odstotka v letalstvu in celih 0,4 odstotka v mornarici. »Prednjačijo« pa med padlimi za domovino. Od leta 1961 je med pad Umi ameriškimi vojaki v Vietnamu bilo kar 13,5 odstotka črncev... Na Severnem Irskem se še vedno spopadajo protestanti in katoličani. Na meji med Kitajsko in Indijo v Sikimu je prišlo do nenavadnega »incidenta«. Ve ter je odnesel kos linoleja z indijske na kitajsko stran Kitajci, »ki so jih navdihovale zgolj dobre namere« — je rečeno v kitajskem sporočilu — so dvakrat pozvali indijske vojake, naj pridejo na kitajsko ozemlje po lino lej. Toda »indijski vojaki so odgovorili, da ne bodo prišli po linolej in so uporabili nekaj skrajnje Šaljivih izrazov Indijska vlada je namerno popačila dejstva in klevetni ško obtožila kitajske grani čar je, da izzivajo... Nekega Čeha so vprašali, ali so Rusi bratje ali prijatelji. Bratje — je odgovoril Čeh — zakaj prijatelje si človek sam izbi ra... Američani so na tihem umaknili svoje močno lad jevje, ki so ga poslali proti obalam Severne Koreje, da bi jo nekoliko vstrdhovali ko jim je sestrelila vohun sko letalo. Občanu naproti! Uspešno delo novih skupščin je v marsičem odvisno od uprave Letx)s so ljudje zelo rar^-bano in zavzet» predlagali odbomišlce ter poslanske kandidate. Udeležba na volitvah je bila zelo visoka. Vse to je znova pokazalo, da se vo-lilci močno zanimaoo, kako bodo delale nove skupščine. Dobro, uspešno delo skupščin pa je odvisno — razen od odbomikofv in poslancev — zlastd tudi od uprave. katero prihajajo v neposreden, vsakodneven stik, ko izpolnjujejo svoje državljanske dolžnosti ali ;^uSajo uveljavljati svoje želje, interese in pravice. Največkrat je to seveda občinska uprava, ki je občanom najbližja. Ta uprava se je v zadnjih letih — v splošno vzeto — že precej bolj usposobila in se ljudem tudi bolj pribli- Upravni organi namreč pri- jala. 2Sdaj vsakdo večino ura-pravljajo aa skupšči^ razne opravkov lahko opravi analize, predloge sk^eipov in ^ bližnem krajevnem ura-ukrepov, hkrati pa uresmču- občini mu je v pomoč jejo poUtito, siklepe in ukre* sprejemna pisarna. Poslova-pe skupščin. Zato ljudje nar postalo v marsičem vadno ocenjujejo skupščine enostavnejše, po tetn, kako dela upava, s TELEGRAMI Kljub temu marsikdaj z upravo še nismo zadovoljni. Pogosto zamudi človek, ki mora po opravkih na občino, dosti več časa kot bi bilo potrebno. Zgodi se, da pride na občino, nebogljen tava iz PROTI MESECU — V Cape Kennedyju na Floridi so v nedeljo, 18. maja izstrelili proti Mesecu vesoljsko ladjo Apollo 10. To bi že lahko bila priložnost, da bi človek stopil na naš zemeljski satelit, toda še ne bo — za las. To čast bo imela naslednja skupina astronavtov v Apollu 11, ki ga bodo izstrelili — če bo šlo vse po sreči — že letos julija. Tako se bo izpolnila napoved pokojnega predsednika Johna Kenne-dyja leta 1961, da bo še pred koncem tega desetletja človekova noga stopila na skrivnostni planet. Na sliki; Nasmejani astronavti v Apollu 10 od leve proti desni: Thomas Stafford, John Young in Eugene Ceman. Telefoto UPI HELSINKI — Finski predsednik Urho Kekkonen Je odpotoval v Leningrad na sestanek s sovjetskim premierom Kosiginom. Pogovarjal se bo o predlogu Finske, pi^erne v pisarno, kjer si ga feJtoS^ konferenca p^^ajajo uradniki, pa na2»d- CAPE KENNEDV - Američani nje kljub temu nič ne opravi, so Izstrelili tri astronavte na p<^ ker ne more priti do »mero-(Arog Mes^. To je M^ja pri- dajnega« človeka, čeprav Je uradni dan. Referente in načelnike namreč tu pe BANCiKOK — V glavnran mestu Tajske je bila dvodnevna konferenca zunanjih ministrov SEATO — obrambne organizacije za jugovzhodno Asijo. Konference se je udeležil tudi ameriSki zunanji minister Rogers, ki je pred tem obiskal Sidgon. KUALA LTJMPUR — V glavnem mestu Malezije so se nadaljevali rasni nemiri, ki so doslej terjali tam sklicujejo na razne posvete tudi ob uradnih dnevih, ko bi morali biti na voljo strankam. Le ponekod so za 2sdaj že upeljsii prepotrebno prakso, da upravni organ v dogled- 147 &ivlje^. Vladna ko^cija se nem času vsaj obvesti občana, kaj je z nj^ovo vlogo, če jo že ni mogel rešiti. Negotovost je namreč najbolj mučna in povzroča ljudem dodatna, nepotrebna pota. Razni upravni akti in dopisi so tudi dostikrat še napisani v tako skrotovičenem jeziku. je po volitvah razbila in državi groai razcep. NIKOZUA — Britanska vlada je sklenila, da bo podvojila svoje vojaOce sile na Cipru. Te sile bodo razporejene v britanskih oporiščih na otoku. PJONGKONG — Predsednik Pre-zidija vriiovnega sovjeta ZSSR Podgomi je končal obisk v Se- vwnl ^reji in odpotoval v LR- jjjj dovek enostavno ne Mongolijo. -SANTIAGO — Policija v glavnem mestu Cila je obkolila Solo za politične vede, v kateri se je utrdilo 120 študentov, članov gibanja revolucionarne levice. GAPETOWN — Predstavnik bol niinioe v Ci4)etownu v Južni Afriki je povedal, da se je zdravstveno stanje Filipa Blaiberga izboljšalo. Biaiberg ]e bil prvi človek, ki so mu presadili srce. PRAGA — Po {43rilskem plenumu CK KPC je izstopilo iz partije precej članov. Lani in letos jih je izstopilo 40.000, vstopilo pa samo 4000. more razumeti. Dogaja se, da ta ali oni upravni organ za vsako najmanjšo figo kliče občane v urad, ko bi vendar poizvedbo lahko opravil po telefonu, pismeno, prek krajevnega urada ali pa proučil že obstoječe pod^e. Ljudi takšno ravnanje upravičeno ^x>minja na birokratsko šikaniranje. Skratka, ljudje se še vedno nov din manj. — pogosto upravičeno — pritožujejo: »Kadar občinska uprava kaj zahteva od mene, me zna hitro poiskati. Kadar pa bi jo jaz potreboval, mi ne pride naproti ter posluje togo, počasi, neučinkovito.« Gibčnejša, učinkovitejša pa je uprava lahko le, če je bolj strokovna, ustrezno opremljena ter sodobno organizirana. Usposobiti takšno upravo seveda ni lahka naloga, kd čaka nove skupščine, da bi lahko delale uspešnejše, da bi a ustvarile roke in noge. MIRO ZAKRAJŠEK Prevelik uvozni presežek Poročali smo že, da razno blago in surovine uvažamo v pretirano velikih količinah. Tako smo aprila uvozili blaga v vrednosti 2.185 milijonov din oz. za 12,3 odst. več kakor lani februarja, v 4 mesecih pa znaša vrednost skupnega uvoza kar 8.359 milijonov din oz. skoraj 28 odst. več kot lani v enakem času. Hkrati pa smo v 4 mesecih izvozili blaga v vrednosti 5.161 milijonov din, tako da kaže trgovinska bilanca za ta čas 3.198 milijonov din uvoznega presežka. Lani ta čas smo imeli le 2.110 milijonov din takega presežka ali za tisoč milijo- tedenski zunanjepolitični pregled I tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregib m PREDSEDNIKA M. POPOVIČ in M. RIBIČIČ — Zvezna skupščina je v soboto ponovno izvolila za svojega predsecGiika Milentija Popoviča, podpredsedniki pa so doktor Marijan Brecelj, Peko Dapčević, Blažo Djuričić, Miloš Minić, Gjavid Nimani, Gustav Vlahov in doktor Miloš 2anko. Predsedniki zborov zvezne skupščine so: Mika Spiljak (zbor narodov), Radomir Komati-na (družbeno politični zbor), Vasil Grivčev (gospodarski zbor), doktor Avguštin Lah (prosvetnokultumi zbor) in I^jubiša Popovič (social-nozdravstv^ zbor). Zvezna skupščina je za novega predsednika zveznega izvršnega sveta izvolila Mitjo Ribičiča, podpredsedniki pa so Aleksander Grllčkov, Nikola Miljanič in Mišo Pavičevid. Med člani zveznega Izvršnega sveta sta še naprej tudi Slovenca inženir Marko Bulc in ing. Mitja Mejak. ■ POGOVOR PREDSEDNIKA TITA O KMETIJSTVU — Predsednik republike Tito v spremstvu žene Jovanke in številnih uglednih fimkcionarjev je v petek odprl XIII. mednarodni sejem tehnike v Beogradu. Predsednik Tito je obiskal tudi novosadski mednarodni kmetijski sejem in se ob tej priliki pogovarjal s skupino gospodarstvenikov, direktorjev velikih kmetijsko-iudu-strijskih kombinatov ter tovarn opreme. V pogovoru je Tito med drugim dejal, da ga najbolj zanimajo integracijski procesi. Le-tl ustvarjajo možnosti za večjo aku-mulativnost podjetij in njihovo hitrejšo modernizacijo. V pogovoru Je bilo rečeno, da smo premalo napravili za modernizacijo predelovalne industrije. Tudi zasebni kmet bo videl svojo prihodnost v tem, če se bo lahko naslonil na veliko proizvodnjo in na take obrate, kot so mlekarne, sladkorne tovarne in klavnice v kombinatih. Predsednik Tito pa je tudi omenil, da je zemlja preveč »razparcelirana« na razne kulture; ustvariti je treba velika žitna in druga polja, kar bi omo- Nov ZIS in vodstvo zvezne skupščine gočilo ne le večjo, marveč tudi gospodarnejše pridelovanje. ■ STO LET VI2MARSKEGA TABORA — Dne 17. maja je minilo sto let, odkar se je v Vižmarjih nad Ljubljano zbralo kakih 30.000 zavednih Slovencev. Na tem taboru so med drugim zahtevali zedinjeno Slovenijo in ustanovitev slovenske univerze. Pri organizaciji tabora je sodeloval tudi slovenski pisatelj Fran Levstik. ■ MLADI ZAPOSTAVUENI — Na seji predsedstva Zveze mladine Jugoslavije so pozdravili to, da je zdaj v skupščinah od 60 od 85 odst. novih poslancev in odbornikov. Hkrati pa so poudarili, da je med poslanci in odborniki premalo mladih. Tako Je med slovenskimi republiškimi poslanci vsega le 0,7 odstotka starih do 27 let. Zanimivo je tudi, da je bilo med volivci malo študentov. V Ljubljani ni vo- lilo kakih 4000 študeintov, podobno pa je bilo tudi v Beogradu in Zagrebu. Menijo, da je poleg nezadostne obveščenosti vzrok tudi v neresnosti nekaterih študentov. ■ OZRAČJE JE HUDO ONE-SNAŽENO — Izmerili so, da je dopustna koncentracija žveplovega dioksida v Sloveniji že šestnajstkrat presežena. V Sloveniji so namreč mnoga večja industrijska podjetja in večja naselja v ozkih kotlinah (na pr. Jesenice, Trbovlje itd.), v katei^ vetrovi ne morejo sproti dovolj čistiti zraka. Zlasti kritično je onesnaženje zraka pozimi, ko se hladen zrak z meglo več dni skupaj vsede, recimo v ljubljansko ali celjsko kotlino. K onesnaženju zraka prispevajo tudi gospodinjstva v mestih, kjer ogrevajo prostore s pečmi na olje ipd. Zato bo treba urediti kurilne naprave tako, da bodo omogočale čimvečje izgorevanje in da bo zrak čimmanj onesnažen. ■ »ELAN« — NAJVECJA TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA NA SVETU — Tovarna športnega orodja »Elan« v Begunjah na Gorenjskem se je letos lotila rekonstrukcije, ki naj bi Jo v nekaj letih uvrstila med naJvečJe tovrstne tovarne na svetu. 2e zdaj izvaža »Elan« v 32 držav. Cez nekaj let bodo izdelovali že po 200.000 parov smuči ter po 3.500 čolnov na leto. ■ POŽAR V PREBOLDU — V soboto zvečer Je v skladišču tekstilne tovarne Prebold v Savinjski dolini izbruhnil požar, ki jo povzročil za kakih 5 milijonov Ndin škode. Zadnje dni so si v naglem zaporedju sledile »točke« ene m druge strani na pariških pogajanjih o Vietnamu. Najprej je predstavnik južnovi-etnamske Osvob'dilne fronte (FNO) objavil svojih deset točk, takoj nato pa je predsednik Nixon v govoru sporočil svoje točke. Za e.no in drugo stran so točke nasprotne strani delno sprejemljive. Toda to ni bistvo zadeve. To^e so le diplomatski izraz nečesa, kar se imenuje stvarni položaj in stvarno razmerje sil, a predvsem ne vedno ja.sen odsev odmevov ene in druge strani. Zato »točke« niso tako p3-membne, kakor so pomembni spremni »komentarji«. Tako je vodja delegacije FNO v Parizu Tran Buu Kiem po objavi svojih točk dej^: »Jasno je, da predlogi o o-bojestranskem umiku razkrivajo zahrbtnost ZDA v trenutku, ko se pretvarjajo, da spoštujejo nacionalne pravice vietnam.skega ljudstva. Predsednik Nixon je govoril o nekakšni svobodni izbiri, toda to je še vedno svobodna izbira po ameriškem načinu.« Celo ta komentar potrebuje dodatni komentar. Tran Buu Kiem je mislil predvsem na možnost oziroma prizadevanje vsaj dela urad nih ameriSkih krogov — nihče ne ve, ali je to že politika predsednika Nixona — ki zagovarjajo postopen u mik ameriških sil iz Vietnama. Toda ta umik bi moral biti tako postopen, da bi se sedanji vojaški režim v Sai-gonu politično in vojaško tako okrepil, da bi lahko zatrl sile FNO. Politični opazovalci so že imenovali ta prizadevanja »vietnamiziranje« vojne v Vietnamu. Z druge strani so prizadevanja FNO dobila naziv »vi-etnamizirati mir«. Bistvo stališča FNO Je ta, da Je v mednarodnem pogledu vietnamsko vprašanje treba rešiti z umikom vseh ameriSkih In drugih ne vietnamskih sil Iz Vietnama. Prekinitev sovražnosti in sklenitev miru v Južnem Vietnamu pa je stvar Vietnamcev — S^gona, Hanoja, FNO in drugih političnih sil v Vietnamu. Zanimivo je, da postopen umik Iz Vietnama zagovarjajo predvsem ameri.^ki »jastreb!«, med njimi so najbolj izraziti vojački in civilni funkeiontrji Pentagona na čelu * obrambnim ministrom Melvinom Lairdom. Ti krogi zagovarjajo post pen. celo enostrmski umik ameriških čet iz Vietnama, toda ob zavlačevanju mirovn’h pogajanj v Parizu. Postopen umik naj bi pomiril ameriško jivnost doma, zavlačeva* nje pogajanj pa naj bi o* mogočilo Saigonu, da se politično in gospodarsko tako okrepi, da bo lahko porazil FNO. Razumljivo je, da je FNO natanko spregledala ta namen ui da je tudi s sedanjimi ofenzivnimi akcijami svojih sil pokazala, da se zna i>ogajati tudi z orožjem. Zanimivo je, kaj pravi k temu znani ameriški komentator Joseph Kraft: »Ko je druga stran naposled prišla na dan z novim predlogom desetih točk. so bili »prikriti« ameriški jastrebi vzhičeni. Dokazovali so, da je njihova politika doživela uspeh Vietnamska točke da je druga stran v skrbeh in da je začela popuščati. Za priiiudnost so priporočili še večje zavlačevanje na pogovorih za začetek enostranskega umika ameriških čet. Toda napadi, ki so takoj sledili v Vietnamu, so uničili stališče jastrebov ... Zakaj druga stran hoče mir v okviru političnega sporazuma, in že skrajni čas je že, da bi Nixonova vlada nedvoumno sprejela to dejstvo. Skrajni čas je že, da predsednik neha razvajati prikrite jastrebe, ki so se motili na vsakem koraku. Cas je že, da se osredotoči na pariška pogajanja, kjer je resnična pot do miru.« Pred nekaj dnevi so se razširile novice, ki so jih v Moskvi nekoliko pozneje potrdili, da je prišlo na ki-tajsko-sovjetski meji med Sinkiangom in Kazahstanom do spopada, ki je bil hujši od spopadov na reki Ussuri marca. Slišati je bilo tudi, da so Kitajci zasedli 24 km sovjetskega ozemlja. Ta incident se je zgodil v času. ko Je predsednik vrhovnega sovjeta in član politbiroja KP SZ odšel na uradni obisk v Mongolijo in Severno Korejo. MongiMja je popolro-ma na sovjetski strani, medtem ko je Pjongjang dosti bolj hladen do Moskve. ()-bisk Podgornega je tudi prišel nekaj dni potem, ko so Kitajci odgovorili na sovjetsko noto In predla?;ali razgovore o plovbi po Ussuriju In Amurju. toda šele prihodnji mesec, ko je na programu sklican.ie posvetovanja partij v Moskvi. DOLENJSKI UST * TEDNIK* VES izvodov! ■ ■ ■ ■ ■ I ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ t I ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ I ■ ■ ■ ■ ★ Težje kot v sovjetski revoluciji Nekoč je Tito izrazil misel, da je naši mladi revoluciji težje kot sovjetski revoluciji 1918. leta. »Boljševikom je bilo lažje. Imeli so za seboj svetovno delavsko gibanje,« je rekel tedaj tovariš Tito. Da bi prebili politično in ekonomsko izolacijo Jugoslavije, je bila spr^ jeta dolga vrsta političnih in organizacijskih ukrepov. Tedanji minister zunanjih zadev Edvard Kardelj je v svojem ekspoze-ju v zvezni skupščini označil pet načel jugoslovanske zunanje politike: 1. okrepiti Organizacijo združenih narodov, 2. boriti se za demokratizacijo Združenih narodov, zlasti proti zahodnemu glasovalnemu stroju, 3. razorožitev in prepoved jedrskega orožja, 4. odprava sleherne ekonomske diskriminacije, 5. neodvisnost in suverenost vsake države in nevmešavanje velesil v notranje zadeve manjših držav. ★ Treba je zavreči intrige Naša partija, posebno pa njen kader, je v tem času preživljal najhujšo dramo. Po ni strani je bilo izredno zaupanje v SKP(b) in Sovjetsko zvezo, ljubezen do njenih zvestih ljudi, zavest o velikem vplivu prve dežele s(> oializma in njeni veliki vlogi v vojni in mednarodiih odnosih, pa tudi vera v Stalinovo avtoriteto. Po drugi strani pa čedalje hujši pritisk in prisiljevanje, da sprejmemo tisto, kar je nepravično in neopravičljivo, z nedo-gledno težkimi posledicami za naše revolucionarno gibanje v deželi. Treba je bilo pretrpeti vse mogoče ^letke, ki so zelo pogosto prihajale iz zahodnih virov. Tako je pariški Le monde 29. julija 1948 objavil novico pod naslovom: »Ali namerava Stalin uporabiti silo?« Novico je iz Carigrada poslala ameriška agencija United Press. Po turških virih so se močne sovjetske čete zbirale na jugoslovanski meji, skozi Romunijo pa so prihajale še nove sovjetske okrepitve... Ko so to novico pokazali Moši Pi-jade, si je pomaknil naočnike na čelo, vzdihnil »po beograjsko« — ob vsaki petd besedi je sočno zaklel: »To je maslo njihove črne propagande. želijo nas preplašiti... Le po- glej jih, kako intrigirajo. Ravno o tem ■ sodim, da prihaja iz njihov^a vira, g kar tem zahodnjakom sploh ugaja. Tako podirajo ugled SSSR ...« • ■ ★ Enotnost partije in ljudstva ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ Enostnost vodstva in članstva, enotnost Partije in ljudstva, moč banja in avtoriteta vodstva, ki sta bili skovani v vojni in revoluciji in ki sta prišli do izraza na V. kongresu KPJ — vse to je omogočilo uspešen odpor stalinistični politiki. V tem je izreden pomen V. kongresa za zgodovino našega delavskega revolucdonamega gibanja, pa tudi mednarodnega delavskega gibanja. 1949 je prišla druga resolucija in-formbiroja: »KPJ v oblasti ubijalcev in špijonov«. V nji so bile obtožbe proti KPJ dvignjene na »višjo raven«. Resolucija je trdila, da je naša partija prešla na pozicije fašizma in se vključila v tabor imperializma. Ostali smo osamljeni v svetu, ka je bil razdeljen v bloke. Besnela je hladna vojna. Oprli smo se na lastne moči m iskali svojo pot socialistična razvoja in graditve novih mednarodnih zvez, dasti ekonomskih. Na V. kongresu KPJ še ni bilo mogoče konkretneje določiti te poti. Sprejeta je bHa le orientacija — še bolj se opreti lastni delavski razred in na razvijanje socialistične demokracije. Težak mednarodni položaj, politično in ekonomsko izolacijo je Jugoslavija spremenila v uspeh. Toda za ceno velikih žrtev in naporov. Vsi poznejši, pa tudi naj novejši pritiski v zvezi z dogodki na češkoslovaškem, z namenom, da se na en ali drug način izvrši pritisk na našo partijo, so ostali brezuspešni. ★ Tovarne delavcem Ko smo pred dvajsetimi leti uresničili Leninovo načelo »tovarne delavcem«, je bila ena od najpomembnejših nalog Partije, da bi delavsko samoupravljanje pognalo čimbolj čvrste korenine, da bi delavec-proizvajalec resnično »samoupravljal« s svojim presežkom dela. Pred dvajsetimi leti v tovarnah posejano seme samoupravljanja je danes zajelo vso deželo, napolnilo vse pore življenja, postalo je sestavni in neločljivi del vsakodnevnega življenja. — Tole je pa moja tovarna, sinko! — Očka, raje bi imel, da bi bilo tole tvoje! (Karikatura P. Ivancmda t beograjslcetn JEŽU) ■ ■ ■ ■ ■ ■ I ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ I ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ I ■ Bolj na glas bo treba vpiti! Široke razprave o kmetijstvu so bile kronane z resolucijo republiške skupščine, narejenega pa je bilo malo — Celo skupščina je zamudila rok za obravnavo o uresničevanju resolucije ''' V novih družbenih razmerah, na višji ravni razvoja demokratičnih samoupravnih odnosov in socialistične zavesti se je spreminjala tudi Zveza komunistoVj predvsem zato, da bi bila kos nalogam avantgarde v boju, ki ga bije nas delav.ski razred in vsi delovni ljudje za zgraditev socialistične družbe. S spoštovanjem in neminljivo hvaležnostjo se delovni ljudje ob tem spommjajo tudi vseh padlih in umrlih borcev — revolucionarjev, ki so v temelje ^se domovine vgradili vse, mnogi tudi svoja življenja. —slikij tovariš Tito ob postelji pokojnega Borisa Kidriča, enega izmed naših največjih borcev za socializem. Vedno sem menil, da ni dobro vznemirjati ljudi z željami in zahtevami, ki jih ni moči uresničiti. Torej manj kritike, jeze in vpitja, pa več dela. Pred kratkim pa so me prepričali na skupni seji sveta za kmetijstvo in živilsko industrijo pri gospodarski zbornici Slovenije in republiškega odbora sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije Slovenije, da prevelika potrpežljivost tudi ni dobra. Naloge, ki so zapisane v lanski resoluciji republiške skupščine Slovenije, niso uresničili v večji meri zaradi tega — tako so trdili — ker so kmetijski delavci in kmetje bili premalo glasni. Postavljam stvari, kakor hočem, boljšega odgovora ne morem najti. »Ce bi bili kmetovalci tako glasni kot železarji, bi nas gotovo bolj upoštevali kot zdaj in bi bilo uresničenega več tistega, kar je zapisano v resoluciji skupščine,« je rekel eden izmed diskutantov. Dodal je še: »Verjetno bi tudi v resoluciji skupščine bile naloge posameznih organov zapisane bolj natančno. Nekatere, stvari so preveč meglene ...« Po takih ugotovitvah sta svet za kmetijstvo in republiški odbor sindikata delavcev kmetijstva sestavila svoja stališča in predloge, s katerimi želita opozoriti republiške in druge organe na vse probleme v kmetijstvu in nujne naloge, če naj naše kmetijstvo obdrži svoje mesto v vsem gospodarstvu in bo sposobno tudi izvažati. O tem je pred dnevi razpravljal tudi upravni odbor gospodarske zbornice Slovenije in je ta stališča sprejel skoraj v celoti. Za kaj pravzaprav gre? Kmetijstvo ima v vseh gospodarsko razvitih državah posebne ugodnosti v primerjavi z drugim gospodarstvom. Tega morda niti ne bi smeli imenovati ugodnosti, temveč nujnost, ki jo je prinesel gospodarski razvoj, če se naše kmetijstvo želi vključiti v mednarodno trgovino, ga ne moremo obravnavati drugače kot v sosednjih držamh. Tam ne podpirajo kmetijstva le z direktnimi regresi — npr. pri gnojilih, nakupa strojev in drugimi ugodnostmi pri investicijah — ampak tudi z znižanimi dajatvami družbi. To so neke vrste prikrite subvencije kmetijstvu. Menijo, da je tako bolje, kot z raznimi predpisi zviševati odkupne cene kmetijskih pridelkov in živine. Take subvencije kmetijstvu namreč več koristijo porabnikom živil kot samim kmetovalcem. Tudi naši kmetovalci bi se strinjali s tako kmetijsko politiko. Podprla jih je tudi gospodarska zbornica, ki bo o razmerah v kmetijstvu seznanila republiško skupščino in izvršni svet. Ce odkupnih cen ni moči zviševati — aU ne bi bilo dobro, je treba zniževati družbene dajatve, ki zvišujejo pridelovalne stroške? Za kmetovalce bo učinek enak, za občane, ki kupujejo živila, pa ugodnejši, kot če bi zvišali cene. Zato bo morala republiška skupščina pospešiti ugotavljanje, kaj je bilo že narejenega in kaj bo še treba. J02E PETEK Kmetijski nasveti Redčenje plodov Izmenična rodnost sadnja drevja povzroča našemu sadjarstvu izredno veliko škodo. Zaradi nje nenehno niha cena sadja. Nezjmesljiv dohodek, M iz tega neizc^bno isshaja, jemlje sadjarjem voljo do dela. Kako ne: eno leto je sadja preveč in nima nobene cen, drugo leto pa ga spet primanjkuje. Razen od sorte, podlage, pomanjkljive prehrane in spomladanske pozebe je rodnost odvisna tudi od redčenja plodov. Zimske sorte na močnih podlagah so nagi^eaie k izmenični rodnosti. Protd temu se borimo s pravilnim gnojenjem in obrezovanjem preobilnega in izrojenca rodnega lesa. H Redčenje je važen ukrep predvsem zaradi tega, z njim lahko vplivamo na rodnost, ko je za druge načine že kasno. Spomladi ocenimo rodni nastavek, počakamo, da mine nevarnost spomladanskih pozeb in že ^ lahko lotimo tega pomembnega opravila, ki se je pri nas še premalo uveljavil. Raziskovalci so izračunali, koliko listov potrebuje vsak plod, da pravihio in dobro dozori, če je listov pre-malo, se drevo izčrpuje, plodovi slabo dozorijo in nimajo izrazitih sortnih lastnosti. Če je nastavek bogat, zadostuje, da ostane na drevesu le nekako d^tina vseh plodov "vse druge pa odstranimo z redčenjem, saj bi tudi sicer kasneje odpadli, kar je čista izguba za sadno drevo. Plodove redčimo dva do tri tedne po tem, ko so odpadli cvetovi. Ker je redčenje na roke sila zamudno so v sodobnem sadjarstvu začeU uporabljaiti nekatere hormonske pripravke, ki jih dodajamo drugim škropivom »n hkrati opravljajo dvojno delo. ■ že precej časa preizkušeni dober pripravek je uaN tUocetna kislina. Z njo lahko škropimo že t^oj po cvj^ tenju ali pa šele po dveh ali treh tedmh. V tem primeru se menja koncentracija pripravka. Razumljivo da^ izplača tako redčiti plodove samo v dobro oskrbovanih Ini. M. L. Poročali smo že. da ]e bil 9. maja v Ljubljani izvoljen za novega predsednika skupščine SRS Sergej Kraigher, za podpredsednika pa dr. Jože Brilej in Marjan Orožen. Za zbor narodov zvezne skupščine so poslanci izvolili tudi 20-člansko republiško delegacijo. Za predsednika republiškega zbora je bil nato izvoljen Miran Goslar, za predsednika gospodarskega zbora Tone Bole, prosvetnokulturne-ga Miloš Poljanšek in socialnozdravstvenega dr. Srečko Koren. Potem, ko je dobil mnenja zborov delovnih skupnosti, je republiški zbor nove skupščine SRS izvolil za predsednika izvršnega sveta spet Staneta Kavčiča in še 13 članov sveta. Na tej strani vam predstavljamo vse člane novega slovenskega izvršnega sveta. VINKO HAFNER, podpredsednik izvršnega sveta skupščine SRS Rojen je bil 21. januarja 1920 v Kraixru. Do vojne je bil zaposlen v tekstilni tovarni »Jugobruna« v Kranju. Dofvršil je 8. razredov gimnazije. COan ZK je od leta 1940 in nosilec partizanske spomenice 1941. Ob koncu vojne je bil polit-kcsnisar divizije, zatem predsednik okrajnega narodnoosvobodilnega od bora Kranj in predsednik okrajnegn ljud£fee^ odbora Kranj; 6 let je bil v Beogradu državni podsekretar v setavtariatu ZIS za industrijo ocsi-roma namestnik zveznega sekretar ja za Industrijo in trgovino. Za podpredsednika izvršnega sveta skiq^ine JSR Slovenije je bil izvoren v maju 1967. Dr. FRANCE HOČEVAR, podpredsednik izvršnega sveta skupščine SRS Rojen je bil 16. marca 1913 v Ljubljani. Leta 1937 je diplomiral na p(ravni fakulteti v Ljubljani in bil nato promoviran za doktorja prava. Pred vojno je bil odvetniški pniipravnik. Clan ZK je od leta 1932. Je nosilec partizansKe spomenice 1941; ob kx>ncu vojne je bil podpolkovnik JLA in zatem politični svetovalec vojaške misije ter šef političnega predstavništva FLRJ na EKmaju. Pozneje je bil veleposlanik FLRJ v Romuniji in na Poljskem^ v letih 1963 in 1967 pa zvezni javni’ tožilec. Za podpredsednika izvršnega sveta skupščine SR Slovenije je bil izvoljen maja 1967. MARJAN DOLENC Rojen je bil 15. februarja 1930 v 2ireb nad Škofjo Loko. V mladiiv sko organizacijo se je vključil februarja 1944, kjer je sodeloval v ra. znih akcijah. Lota 1950 se je vpisal na ekonomsko fakulteto v Ljubljani. Diplomiral je decembra 1955. Od 1. decombra 1956 dalje je bil asistent oziroma raziskovalec v institutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani Napisal in objavil je več strokovnih člankov s področja ekonomike. Dipl. inž. IVAN ZUPAN Rojen je bil 17. oktobra 1922 v Belci. V NOV je bil od 1. septem. bra 1944 in nato v JLA do julija 1945, OJan ZK je od leta 1944. Na fakulteti za strojništvo v Ljubljani je diplomiral leta 1965. Med vojno je bil nekaj časa zaposlen v železarni Jesenice, po vojni pa je postal inštruktor v metalurški šoli železarne Jesenice; zatem je bil dalj časa šef mehanskih obmtov železarne Ravne. Za, člana izvršnega sveta skupščine SR Slovenije je bil izvoljen aprila 1968. m STANE KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Rojen je bil 30. oktobra 1919 v Ljubljani. Pred vojno je bil delavec. Clan KP Slovenije je postal 1941. leta. V otodobju NOB je opravljal v Sloveniji in Jugoslaviji pomembne politične dolžnosti. Tudi vse povojno obdobje je bil Stane Kavčič na najodgovornejših družbenili^ političnih in oblastvenih položajih. Od 1963 pa do isBvolitve za predsednik?, izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije maja 1967 je vodil ideološki sektor CK ZKS. Stane Kavčič se je posvetil tudi publicistični dejavnosti. Njegovo delo s tega področja — govori, članki, razmišljanja — je objavljeno v štirih knjigah pod naslovom »Samoupravljanje«. Je rezervni podpolkovnic, nosilec partizanske spomenice 1941 in drugih visokih odlikovanj. m NOVI IZVRŠNI SVET S.R.S. BOJAN LUBEJ Rojen je bil 4. decembra 1921 v LjutJomeru. Dovršil je 8. razredov gimnazije z maturo in 4 semestre pravne fakultete. V NOB se je vključil septembra 1941. Maja 1942 so ga Italijani aretirali in obsodili na 8 let zapora. Iz italijanskih zaporov se je vimil decembra 1943 in bil politih delavec NOB do maja 1945, član ZK je od leta 1945. Po vojni je bil politični aktivist pri pcrfcrajinskem odboru OF za Slovensko Koroško, vicekonzul pri gene. raln«n konzulatu FLRJ v Trstu in nato v državnem sekretariatu aa zunanje zadeve FLRJ v Beogradu. Za člana izvršnega sveta skupščine SR Slovenije je bil izvoljen maja 1967. RINO SIMONETI Rojen je bil 5. junija 1926 v Go. rici. V NOB se je vključil februarja 1942. Novembra 1943 so ga zaprli in odpeljali v Dachau, kjer je bil do osvoboditve, član ZK je od septembra 1945. Na pravni lakulteti v Ljubljani je diplomiral leta 1956. Najprej je bil uslužbenec sekretariata notranjih zadev za Slovenijo, zatem pomočnik glavnega direktorja turističnega podjetja »Putnika v Ljubljani, komercialni direktor Go spodarskega razstavišča, direktor tovarne obutve »Peko« v Tržiču. Leta 1967 je bil izvoljen za člana iz vršnega sveta skupščine SRS Dr. VLADIMIR BRAČIČ Rojen je bil 27. septembra 1919 v Cirkulanah v Halozah. Na učiteljišču v Ljubljani je diplomiral leta 1940, na filozofski fakulteti — oddelku za geografijo pa leta 1952. Za doktorja geografskih znanosti je bil promoviran leta 1965. Pred in v začetku vojne je bil učitelj na osnovni šoli Polom na Kočevskem; z OF je sodeloval od leta 1941, v NOV je bil od junija 1942. član ZK je od leta 1942. Po vojni je bil okrajni šolski nadzornik v Ormožu in Mariboru. Bil je tudi redni profesor in predstojnik oddelka za turizem in gostinstvo pri Višji ekonomsko komercialni šoli v Mari-boru ter redni profesor In direktor Pedagoške akademi.je v Mariboru. V maju 1967 je bil izvoljen za člana izvršnega sveta skupščine SR Slovenije. ROZALIJA-ZORA TOMIČ Rojena je bila 16. avgusta 1929 v Slovenski Bistrici. Takoj p>o osvo. boditvi se je vključila v politično delo s pior/rji in mladino v Mariboru, kjer je vrsto let vodila pionirsko organizacijo, članica ZK je od leta 1943. Na filozofski fakulteti, oddelku za sociologijo v Ljubljani, je diplomirala 1964. Bila je sekretarka okrajne zveze prijateljev mladine v Mariboru, zatem vodja skupine za razvoj in napredek socialnega dela v republiškem sekretaria. tu za socialno varstvo SR Slovenije, nato pa pomočnik republiškega sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo SR Slovenije. Za članico izvršnega sveta skupščine SR Slovenije je bila izvoljena maja 1967 1 »... Posebna skrb naj velja tistim, ki so na spodnji meji socialne lestvice. Delovnim ljudem z nižjim standardom naj se hitreje izboljšuje položaj kot tistim, ki smo že onkraj najnujnejših vsakodnevnih materialnih potreb. Ne more In ne sme biti blagostanja ali celo izobilja za ene in pomanjkanja ali celo siromaštva za druge, čeprav vsi živimo od rezultatov svojega dela. S posebno tankovestnostjo nameravamo še naprej utrjevati našo socialistično demokracijo, samoupravljanje ter osebno svobodo in pravice državljana. Ne bi pa pomišljali niti trenutek, da ukrepamo zoper vsakogar, ki bi poizkušal delovati proti zakonom ali z nasiljem ogrožati druge ...« (Stane Kavčič v govoru ob Izvolitvi za mandatarja novega izvršnega sveta) Dipl. inž. MILOVAN ZIDAR Rojen je bil 6. avgusta 1931 v Lembergu pri Šmarjah, član ZK je od 1949. Na biotehnični fakulteti — oddelku za ^ronomijo v Izubijani je diplomiral leta 1956. Prvo stopnjo visoke šole za politične vede v Ljubljani je napravil 1962. Bil je 5 mesecev na specializaciji v Švici in Zahodni Nemčiji. Od oktobra 1958 do februarja 1961 je bil zaposlen kot agronom - referent v kmetijsko- proizvajalni poslovni zvezi Slov«i-ske Konjice, potem je vodil oddelek MHkV jIHHB za ekonomiko in proizvodnjo v Kmetijski gozdarski zbornici Celje, od januarja 1962 dalje pa je bil glavni direktor Kmetijskega kombinata 2alec. JOŽKO ŠTRUKELJ Rojen je bil 31. decembra 1928 v Solkanu. V NOB se je vključil 15. septembra 1943. Od maja 1944 do junija 1945 je bil v koncentracijskem taborišču Buchenwald. Clan ZK je od leta 1946. Na pravni fakulteti v Ljubljani je diplCHniral 1951. sodniški izpit pa je opravil leta 1959 Najprej je bil zaposlen kot sodni ški pripravnik pri okrožnem aodi šču v Novi Gorici, zatem sodnik okrajnega sodišča in samostojni odvetnik v Novi Gorici. Za predsed nika skupščine občine Nova Gorica je bil izvoljen junija 1963, za člana izvršnega sveta skupščine SR Slo v«iije pa maja 1967. Dr. ERNEST PETRIČ Rojen je bil 18. novembra 1936 v Tržiču, član ZK je od 1955. leta. Na pravni fakulteti v Ljubljani je diplomiral 1960. leta. Za doktorja pravnih znanosti s področja mednarodnega prava je bil promoviran leta 1966. V letih 1963/64 je bil na Izpopolnjevanju v Avstriji s področja mednarodnega prava. Dr. Pe-trič je bil najprej asistent, nato višji strokovni sodelavec v inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani in zatsm docent na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani Za člana izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije je bil izvoljen maja 1967. BORIS VADNJAL Rojen je bil 3. februarja 1930 v Ljubljani. Diplomiral je na višji ekonomsko komercialni šoli v Mariboru. član ZK je od 1948. Tega leta je bil imenovan za inšpektorja v komisiji državne kontrole LR Slovenije, zalem je bil gradbeni tehnik v »Gradisu«, GP »Primorje« v Ajdovščini, Upravi za vodno gospodarstvo v Brežicah in v »Gradisu« v Mariboru. Dalj časa je bil direktor GP »Stavbar« v Mariboru, zatem pa izvoljen za predsednika skupščine občine Mairibor-Center ter za podpredsednika začasne skupščine Maribor. Za člana izvršnega sveta skupščine SRS je bil izvoljen maja 1967. Dipl. inž. FRANC RAZDEVŠEK Rojen je bil 13. oktobra 1928 v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, V NOB se je vključil februarja 1944. Član ZK je od decembra 1947. Na gozdar.ski fakulteti v Ljubljani je diplomiral leta 19.58. Leta 1958 se je zaposlil pri Koroškem gozdnem gospodarstvu Slovenj Gradec, GO čma na Koroškem, zatem je postul direktor Koroškega gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec. Konec 1962 je bil izvoljen za predsednika skupščine občine Slovenj Gradoc in v maju za člana izvršnega sveta skupščine SR Slovenije. DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! Za končno odločitev - kaže ugodno X’^‘ v/ (Nadaljevanje s 1. strani) želuh. Čimbolj se prebivalstvo urbanizira, tembolj se to kaže tudi v prehrani. Lj’^iclje v mestih vse več uporabljajo vnaprej pripravljena jedila, ki zahtevajo malo dela, so praktičaia in higienična. To je dokazal tud: poskus, ki so ga opravili, da bi videli, kako bi pri nas spreji^li krompirjeve kosmiče, iz katerih j€ mogoče v zelo kratkem času brez kuhanja pripraviti pire kromipir. Vzorčni poskus — vključeval je gospodii^jstva in gostinsJce obrate iz vse Jugosiavije — aa katerega so uporabili izdelek svetovno znane •ivrdke KNORR, je pokazal, da že sedaj več porabnikov izdelek sprejema, kot pa odklanja. Pri tem je bila upoštevana tudi cena. Ne oziraje se na zagotovilo zvezne direkcije za prehrano, da je vsaik čas pripravljena odkupiti Spletno proizjvodnoo tovarne za predelavo krompirja — po svetovnih rienaih, ter na velike možnosti za iz- Prva dražba za INIS ni uspela Prva dražba za prodajo osnovnih sredstev novomeškega INISA je bila 20. maja. Udeležili so se je predstavniki DOMINVESTA iz Novega mesta ter predstavniki Komunalne banke in hranilnice iz Ljubljane in Dolenjske banke in hranilnice iz Novega mesta kot upniki in opazovalci. Izklicna cena za INI-SOVE stanovanjske objekte je bila 1,240.000 din, za INI-SOVA osnovna sredstva brez stanovanj pa 19,760.000 din. Ker ni bilo nobenega ponudnika, bodo dražbo ponovili jutii, 23. maja. Na sejmu v Novem mestu 19. maja je bil na novomeškem sejmišču precejšen promet. Naprodaj je bilo 721 pujskov, prodali pa so jih 660. Za manjše prašičke so zahtevali 140 do 200 din, za večje pa 210 do 300 din. Še kar dobra k ) ^čija v Brežicah Na tedenski sejem so preteklo soboto pripeljali kmetje v Brežice 600 živali, starih do 3 mesecev, razen teh pa 6e 35 nad tri mesece starih prašičev. Prodali so 522 ple-mjenskih prašičkov po ceni od ko je šlo 16 starejših živali 9,50 do 10 dinarjev, medtem po ceni do 6 dinarjev aa kd-U^am žive teže. voz je dober sprejem pri porabnikih izdelka zelo velikega pomena. Dosedanje izkušnje namreč kažejo, da je prodaja tovrstnih izdelkov zahtevnejša od same proizvodnje. POMEN TOVARNE ZA DOLENJSKO KMETIJSTVO Tovarna ima predvideno zmogljivost 5.000 ton krompirjevih izdelkov, od tega 4.500 ton krompirjevih kosmičev za pripravo jedi ter 500 ton krompirjeve moke za peko kruha. Za to bi bilo treba zagotoviti 27.000 ton krompirja, ki bi ga kmetovalci Dolenjske lahko prodali. Tovarna bi veljala 2,6 milijarde starih dinarjev in bi dajala ob 100-odstotni izkoriščeni amogljivostd 6 milijard starih dinarjev celotnega dohodka. Zajposlovala bi 160 ljudi. Nobenega dvoma ni več, na katerem območju naj bi tovarno gradili. Po ugotovitvah Kmebijsk^ja inštitura ima Dolenjska vrsto prednosti, z njo se lahko primerja le še Gorenjska. Dolenjska dosega v sfvojih najiboljšah pridelovalnih območjih krompirja najboljše pridelke, pa ima velik odstotek suhe sn-Dvi, kar je za predelavo izrednega pomena. Ce bi pridelek od dosedaiixjih povprečnih 150 stotov na hektar povečali na 220 stotov, kair je mogoče doseči in preseči, je v trebanjski, novomeški in grosupeljski občini zagotovljeno dovolj trančh presežkov, če upoštevamo še druge porabnike Precej je mogoče povečati tu di pofvršine krompirja. »KAJ PA CENA IN SOR TA?« že sedaj povpraš’jijejt kmetovalci. Predvideno je da tovarna plačevala po odstotku sušiine, kar poaneni da bi sedanji kromipir plače vali po 38 do 40 par kilogram. To resda ni veliko, toda gre za velike količine in za zagotovljeno prodajo, kar je zelo važno. S i^ovečanjem pridelka lahko pridelovalec bt'lj poveča dohodek kot s stalno špekulacijo, v katero je prisiljen. Izmed mnogih kr>m-pirjevih sort sta za predelavo najbolj primemd igor in dobrin; posebno prvi se je zaradi svojih odličnih lastnosti že močno razširil po Dole:ij ski. TEŽKA ODLOČITEV, KJE NAJ STOJI Glavni investitor bo tovarna prehrambenih izdelkov KOLINSKA ia LjtiTj-jane. V programu je zapisano, da bo uvoženo opremo dobavila tvrdka HENSCHEL iz Zah. Nemčije, del pa bodo prispevali tudi domači izdelovalci Tovarna bo poitrebovala 10 litrov vode na sekundo, v pro izvodni ceni ^ dmajo pre URADNO OBVESTILO Ustavnega sodišča SR Slovenije Sekretariat Ustavnega sodišča SR Slovenije obvešča, da sprejema stranke vsak dan — razen sobote — od 10. do 12. ure, ob sredah pa tudi od 17. do 18. ure v prostorih sodišča, v Ljubljani, Erjavčeva ul. 18. Razen pismenih vlog sprejema ustavno sodišče od strank tudi na zapisnik pobude in predloge za postopek v zadevah, v katerih Je pristojno odločati. Stranke lahko dobijo najnujnejše informacije o postopku tudi po telefonu 22-345. V ustavnosodnem postopku se ne plačujejo takse. Iz pisarne sekretariata Ustavnega sodišča SRS cejšnjo vlogo tudi prev:>zni stroški. To sta dve važni stvari, ki jih je treba upoštevati, ko se odloča, kje naj tovarna stoj-i. Trebnje ima boljše prometne zveze, Mirna pa dovolj tekoče v*de in tovarno DANO, ki je pripravljena sodelovati pni gradnji nelsa-terih skupnih naprav ter ima tudi ljudi, ki že delajo v živilski stroki, to organizirano prodajno službo. Po mnenju investitorja to pretehta slabše prometne zveze. Dokončno odločitev bo dal dodatni izračun, ki bo upošteval še nekatera dejstva. KAJ PA DONOSNOST? NikoU ne smemo pozabiti, kako lahko prvotno navdušenje ob odpiranju novih tovarn hitro splahni ob kasnsj-ših proizvodnih neuspehih. Samo tehten ekonomski izračun, ki ni prilagojen iskanju posojil Bh čemu drugemu, lahko pripelje k dobri odločitvi. Iz različnih izračunov je mogoče ugotoiviti, da so stroški in prodajne cene realne. Račun praivi ceilo, da bd bdJa proizvodnja sposobna kriti vse stroške, četudi bi bili izkoriščeni le dive tretjini proizvodnih janc^ljivosti ali če bi se prodajna cena ol: povsem izkoriščenih zmoglji vosti zmanjšala za 15 odstotkov. Zanimivo bd bilo tudi vedeti, kako bi bUo z donosnostjo torvame, če bi bMe na primer oene krampirja večje^ kot je predvrideno, aii če bi se spremenile cene embalaže, ki je pri nas zseOo draga. To dvoje obSi^a vedik del stroškov in že raszmeroma majhna sprenaamba lahko bistveno spremeni rentabilnost poslovanja. Izguba ali prenehanje obratavanja pa bi bilo seveda najmanj, kar si Dolenjska želi od te tovarne. MARJAN LEG.VN DELOVNE ORGANIZACIJE! z vplačilom v kreditni sklad Dolenjske banke in hranilnice, brez zahteve po vračilu, dobite 200 % posojila za zidavo stanovanj! Poslužite se ugodnosti takega načina kreditiranja stanovanj! ^ r ;• POGIN RIB — Takole je bilo v ponedeljdk, 19. maja dopoldne, v potoku Sušica, ki teče skozi Dolaske Toplice. Ribiški delavci so pobirali mrtve ribe, ki so poginile zaradi zastrupitve. Domnevajo, da je prišlo do nesreče zaradi neke kemikalije, ki se je pojavila v vodi. Ta dan so našli mrtvih 7 ščuk, 41 platnic, 22 podusti in 1 mreno. Storilcu so že na sledi. (Foto: Slavko Dokl) JIjT 60,60L,60 variant 75L,75variant,S90 7I>I 100,100S,100LS AUDI 60, 60 U 60 variant 1496 ccm, 65 KM, poraba goriva 8,7 I na 100 km — navaden bencin, pospešek od O—100 km/h 16,2 sek„ največja tii-Uosl 144 km/h AUDI 75 L, 75 variant 1696 ccm, 75 KM, poraba goriva 8,9 I na 100 km — navaden bencin, pospešek od 0—100 km/h 14,5 sek., največja hitrost 150 km/h AUDI S 90 176C cctir, 90 KM, poraba goriva 8,9 I na 100 km — super bencin, pospešek od C—100 km/h 12,2 sek., največja hitrost 163 km/h AUDI 100- 1760 ccm, 80 KM, poraba goriva 8,9 I na 100 km — navaden bencin, pospešek od C—100 km/h 13,5 sek., največja ht-trost 156 km/h AUDI 100 S 1760 ccm, 90 KM, poraba goriva 8,9 I na 100 km -- super bencin, pospešek od 0—100 km/h 12,5 sek., največja hitrost 165 km/h AUDI 100 LS 1760 cm, 100 KM, poraba goriva 8,9 I no 100 km — super bencin, pospešek od O—100 km/h 11,9 «ek., največja hitrost 170 km/h sprednji pogon majhna poraba -hitri pospeški - visoka potovalna hitrost - odlična lega na cesti skratka varna in ekonomična vožnja IN PREIZKUSNE VOŽNJE PRI —-k J—^ r—% /—1 »— I I ^ INFORMACIJE £ LJUBLJANA, TRDINOVA 4 in pri predstavništvih Autocommerce: Beograd! Kataničeva 18 — Zagreb, Varšavska 4 — Sarajevo, Kralja Tomislava 19 — Novi Sad, Bul. M. Tita 9 — Skopje, Orce Nikolov 29 — Rijeka, Račkog 28 — Split, Ulica prvoboraca 101 — Koper, Verdijeva 2 it. 21 (1000) ^ ' ~ DOLENJSKI LIST 3 s praporom po stopinjah XIV. divizije Več kot tisoč pionirjev se je preteklo nedeLjio zbralo v Velenju na proslavi ob za-klj^ufiku pohoda hrvaških in slovenskih pionirjev po poteh XIV. diviaije. Vsaika skupina je imela tudi svoj prapor in ime kraja preko katerega je divizija šla. Oglušujoče ploskanje je zadonelo, ko je bivši komandant tov. Viidmar-Lvika sprejel prapor pohoda od pionirjev in ga predal Velenjča- nom. Udeleženca proslave so dobili spominske plakete, vsak pionir pa še značko v obliki zastave. Več kot 100 pdonirjev je nastopilo z deklamacijami, pesmimi in narodnimi plesi Hrvatske, naijbolj pa je prisotne navdušil Rafko Irgolič, ki je zapel ob spremlja- vi pevskega zbora. Po okuisnam partizanskem golažu so nas prijazni Ve- Športni dogodek leta v nedeljo, 25. maja, bo v počastitev dneva mladosti v Novem mesta pod pokroviteljstvom lesnega kombinata Novoles iz Straže velik mednarodni atletski miting;, na katerem bo razen n^caterih odličnih slovenskih atletov na.stopilo tudi 40 atletov TSV 1861 STRAU* BING (Zah. Nemčija). Novomeščani se bodo z gosU srečali ▼ posebnem dvoboju, ki bo t^el istočasno z ostalim tekmovanjem. Za reprezentanco Novega mesta bodo nastoiuli: mofiki — 100 m: dlajkovec, Penca, Hribernik, Hočevar, Pekolj, Svener, Verček; 400 m; Jazbec, Knzma, Istenič, Rahne; 1500 m: Popovič, Košir, Kolenc; ■ 3000 m; Kovačič, Bučar; 4 z 100 m; Slajkovec, Slak, Penca, Hribernik; 3 z 1000 m: Šimunič, Za zdravo zobovje naših otrok Pretekli petek je začela delati dolgo pričakovana ambulanta za oitodontijo na Siobnd polikildndikd v Noa’em mestu. Elrtkrat na teden bo delal v n(jej specialist Iz Izbijane, asistent dr. Ivo Pavšič. To področje ot)rošk<3ga zobozdravstva je žal bilo dolga leta zapuščeno oz. neobde-ilaino; le rediki otrocd so hodili po pomoč v Lo-ubljano. 2inaino pa je, da je tireba prav v naših brajih mnogim otrokom pomagati pri uravnava. nQU zob. Zato bo imel speci> alist dovolj, deila, da bo rešil v začetku vsaj najimijnej-še primere zobnih in čelju-stivih napak v iBstd aob pri otrocih. O novi am^bulantd in nje-nem deHu bomo v kratkem poročaili kaj več. I. SAB prevolafkim pionirjem v soboto, 24. maja, bo na Prevolah slovesnost, ki bo !r®®veseldla vse pionirje tamkajšnja Sodskega pionirskega odreda. Tega dne bodo predstavniki I.SAB (sioven-efce tjopndške boigade) slavnostno podeliU Ime I. SAB pl-cnirskemu odredu, ki bo la njihovih rok sprejel tudi nov piooirs&j paiapor. Zatem bo spregovoril komandant I. SAS polkovnik Miha Mišič. Pionirski odredi osnovnih gol Prevole, Polom in Struge se bodo potem pomerili na športnih In kidtumih tekmovanjih. Polovic, žužek; višina: Fene«, Slak, Kristan; daljtm: Slajkovec, Suhy, Slak, Somrak, Hribernik; krogla: Sega, Virant, Smodej; kx4>j«: Spilar, inž. Kostelec, Suhy, Snoodej. 2enske: 100 m: Jakše, Gazvoda, Jurečič, Bojanovič, Radanovič; 400 m: Perše, Vene, Hraigman, Lavrih, Bratkovič; 4 z 100 m: Saje, Bojanovič, Gazv<^, Jakše; v^-na: Mervar, Pučko, Lužar, Savnik, Gostiša; daljina: Saje, Bojanovič, Ferfolja, Bajc, Jurečič; krogla: Zagorc, Zagorjan, Mejak, Facja; dlfik: Humer, ZagOrc, Fac-ja; Zagorc, Šmalc. Glasilo počitničarjev Na zadnji seji izvršnega odbora Počitniške zveze so sklenili začeti izdajati glasilo »Obveščevalec«. Z njim bodo seznanjali člane o organizacijskih in drugih zadevah iz življenja Počitniške zveze. Letos bodo objavili kar največ takšnih sestavkov, ki bodo vsebovali stvarne napotke za delo ter spodbujali članstvo k ust-varijaJnemu lazmišljanju o razvoju zveze. Pozneje bodo lahko v glasilu objavljali svoje prispevke tudi Člani organizacije. R. S. lenjčani popeljali po mestu in nas seznanili z njegovimi znamenitostmi. Bilo nam je žal, da morar mo že domov. Z avtobuscan, ki smo ga lepo okrasili, smo se odpeljali proti Novemu mestu. Med potjo nas je tovariš Niko spet seznanjal ta pigodoviinfiklimi znameni-tostmii, z gradovi, rekami, s-starimi naseljrl in z naravnimi lepotami. Ni nam bilo dolgčas: peli smo, deklamirali in tudi jaz sem recitirala svoje pesmi. Seveda smo dolžni zahvalo tudi šoferju in vsem, ki so pazili na nas ter nam omogočili to čudovito doživetje. Vojni dopisnik MARJANA ŠALEHAR 7. a razred osemletke v Dol. Toj^cah Stroj, ki nadomesti 20 delavcev Komunalno podjetue Novo mesto je prejšnji teden do-bUo dolgo pričakovani sodobni ^oj, ki bo veliko pomagal pri zemeljskih delih. Dobili so angleški ICB bager aa .kopanje jarkov, zja zasipa-vonije in nakladanje in sn odrivanje aenđje. Veljal je okoli 20 milijonov din. Ba-gerist je že pi^ dan z novim strojem, ko se je še privajal nanj, izkopal okoli 100 m dolg jarek, globok poldrugi meter in širok 70 cm. V enakem času bi to delo dvajset ljudi komajda opravilo. Novi stroj z lahkoto koplje jarke tudi na zemljišču III. kategorije, 2 malo več napora pa tudi na zenijjišču IV. kategorije. j TrufeUa Nova presenečenja na Znančevih njivah Arheološka izkopavanja na Znančevih njivah v Kandijl se nadaljujejo. Doslej so ugotovili v novo odi>rti gomili že 17 grobov. V tretjem grobu so v soboto dopoldne našli pol^ železnih predmetov, orodja in oro^'a tudi bronasto situlo. To je adaij že peta situla, najdena v kandijskih gomilah, kar Je vsekakor najdba izrednega pomena. Odkrivanje gomil prinaša skoraj vsak dan nova presenečenja, zanimive In dragocene izkopanine pa dajejo hkrati tudi docela nova spoznanja o vlogi, ki jo je imel naš kraj v prazgodovini dolenjske pokrajine. Arheolog Dolenjskega muzeja Tone Knez je trenutno v Mainzu na Nemškem, kjer tamkajšnja evropsko znana restavratorji delavnica kon-servira In restavrira najpomembnejše najdbe Iz Novega mesta. O njih je tudi že predaval v arheoloških seminarjih imiverz v Marburgu ob Lahni in v Mainzu. NeipričakovaiK) nas je zapustila naša sodelavka MAJDA KOLENC roj. MIKLIČ Pogreb bo danes, v četrtek, 22. maja 1069 ob 16.30, na polkopaildšću v Šentrupertu OhraniJd jo bomo v trajnem spominu ■ Kolektiv tovarn« DANA — Mirna na Dolenskem Sporočamo žalostno vest vsem zmancem in prijateljem, da je tragično preminul ljubljeni mož, očka, brat in stric ANION BAŠEU VODJA NABAVE V IMV Pogreb dragega pokojnika bo danes, maja 1969 ob 16. url na pokopališču Ločna v Novem mestu žalujoči: neutolažljiva žena Marjanca in hčerka Irena, bratje Jože, Lojze in Janez, sestoe Marija, Ana, Zalka, Slavka, Tinca, družina Miler ter drugo sorodstvo Prosdmo tihega sožalja! ZA NABIRALCE ZDRAVILNIH ZELIŠČ V SLOVENIJI razpisujemo VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE s sledečimi dobitki: 1 AVTO »ZASTAVA 750« 1 PRALNI STROJ »GORENJE« PS 653 1 MOPED »COLIBRl« 1 MOTORNA ŽAGA »STIHL« 050 1 TELEVIZOR »ORION« tip 848 1 KOTEL ZA ŽGANJEKUHO 80 I 1 ŠOTOR ZA ŠTIRI OSEBE tip Kola 2 ŠIVALNA STROJA »BAGAT JADRAN« 2 HLADILNIKA »HIMO« 80 I 3 RADIO APARATI »SIMFONIJA« 2 KOLESI »PONY« I 2 GRAMOFONA »EMONA« 2 TRANSISTORJA »KOJO« in še 180 PRAKTIČNIH DARIL V VREDNOSTI OD 100 DO 150 DIN (10.000 do 15.000 starih dinarjev). Zdravilna zelišča in gozdne sadeže oddajajte VASI KME2TIJSKI ZADRUGI ALI ODKUPNI POSTAJI »KRKE«, NOVO MESTO, kjer vam bodo prevzeto blago plačali po najvišjih dnevnih cenah. Poleg plačila za oddano blago vam bomo izročili za vsakih zasluženih 50 din (5.0U0 starih din) še nagradni kupon (s katerim boste soudeleženi pri nagradnem žrebanju 23. 11. 1969), ki bo takle: KRKA TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO ODDELEK ZA ZDRAVILNA ZELIŠČA, Novi trg 9 Nagradni kupon N9 Potrjujemo, da smo prevzeli za račun Krko, tovarne zdravil. Oddelek za zdravilna zelišča, Novo mesto od tov. — pošta ............. r I iz --------------------------------------------------------------- — h. »L .. .......................... Zdravilnih zelišč In gozdnih sadeSev v vrednosti din S0.» {starih dinarjev 5000^»). ?icsradno žrebanje »3 v Novck oiafctu dne 23. 11. 190 ob navzočnosti 20 naj« bolJSih nabiraiccv i« 5lc>voni]e. Nsgradni kuponi sc .sdojajo od 1. maja do 31. oktobra 19£9. .................................. dr.C 1949 *>t ii M»is MLADmm Misllte, na stahovfinje že , zdaj,; ko nastopite prvo delo ih sklenite < takoj z Doienjsko ban* : ko in .hranilnico' v Novem 'mestu pogodbo •p varčevanju za stanovanje! Podrobni pojasnila doijite- pri DBH V N6ve^ mestu, pri njeni •podružnici v Krškeirt jih pri ob^h njenih ekispoziturali v Metliki in Trebnjem. XI. PORABA POSOJILA 64. ^*’en Posojilojemalec lahko začne porabljati posojilo takoj po sklenitvi posojilne pogodbe oziroma takrat, ko postane posojilna pogodba veljavna, in ga mora porabiti v enem letu. Banka lahko v izjemnih primerih na pismeno prošnjo posojilojemalca podaljša rok porabe posojila. Posojilojemalec začne odplačevati dolg prvega dne v naslednjem mesecu po izrabi posojila. 65. člen Banka nadzira namensko porabo posojila; zato mora posojilajemalec p^redložiti k vsakemu virmanskemu nalogu ali gotovinskemu čeku ustrezno izplačilno dokumen taci jo. V času porabe posojila zaračunava banka na porabljene zneske interkalarne obresti po obrestni meri, ki velja za posojilo. Interkalarne obresti obračima banka v breme posojila ali pa jih posojilojemalec v celoti plača v roku 8 dni od dneva, ko prejme obračun za interkalarne obresti. 66. člen V primeru, da posojilojemalec proda nepremičnino, ki je obremenjena s posojilom, mora poplačati preostali dolg. Tudi v primeru smrti posojilojemalca zahteva banka praviloma od dolžnikovih dedičev poravnavo vseh obveznosti. V izjemnih primerih, lahko sklene banka z dediči novo posojilno pogodbo za neodplačan dolg. 67. člen Banka izda na željo občana ali pravne osebe garancijsko pismo po posebej določenih pogojih. XII. DRUGA DOLOČILA 68. Člen Banka nudi pravnim osebam finančne storitve in sklepa v ta namen: a) pogodbe o poslovanju po pooblastilu in b) posojilne pogodbe. člen Za opravljanje storitev po fK>oblastilu sklene banka s pravno osebo pogodbo o takem poslovanju, na podlagi katere opravlja v svojem imenu in za račun pravne osebe tele storitve: — sklepa posojilne pogodbe s posojilojemalci po sklepih pravne osebe, — zbira dokumentacijo za posojila, — zavaruje posojila na način, ki ga zahteva pravna oseba, — nadzira namensko porabo posojil^ — opravlja vse v zvezi z odplačevanjem posojil in obresti in izterjuje zapadle anuitete vse do zastavne tožbe. Za posojila, ki so že v odplačilu in za katera sklene banka pogodbo o poslovanju po pooblastilu, mora predložiti pravna oseba banki vso dokimientacijo, potrebno za preostalo redno odplačevanje dolga. Plačane anuitete vrača ban-Ka pravni osebi letno. Pravna oseba lahko plačane anuitete ponovno veže v banki ali da iz teh sredstev svojim članom delovne skupnosti nova poso->ila. Za opravljanje storitev po pooblastilu, zahteva banka od pravne osebe provizijo po veljavnem ceniku. DELAVSKI SVETI! Ali že veste, da lahko delovne organizacije z združenim varčevanjem pri Dolenjski banki in hranilnici uspešno rešujejo stanovanjsko vprašanje svojih delavcev? Zahtevajte brezplačna pojasnila pri banki in pri njenih ekspoziturah ter podružnici v Metliki, Trebnjem in v Krškem! 70. člen Banka sprejema od pravnih oseb posojila, iz katerih daje po predlogih pravne osebe posojila članom delovne skupnosti. Za ta posojila plačuje banka pravni osebi 1 odstotek letne obresti, članom delovne skupnosti pa zaračunava za posojila obresti po 2 odstotni letni obrestni XIII. SKLEPNA DOLOČILA Tl. člen V primeru spremembe zakonitih predpisov o višini obrestne mere za vezana in privarčevana sredstva si banka pridržuje pravico uskladiti višino obrestne mere tako, da bo znašala za posojila 1 odstotek več kot obrestna mera za vezana ali privarčevana sredstva. 72. člen S tem pravilnikom prenehajo veljati do sedaj veljavni pravilniki o posojilih za stanovanjsko graditev, razen določil za varčevanje v konvertibilnih valutah, ki izjemno ostanejo v veljavi še do 30. junija 1969. Za pogodbe sklenjene do 31. decembra 1968 veljajo določila prejšnjih pravilnikov. 73. člen Ta pravilnik, ki ima značaj razpisa, so sprejeli izvršilni odbori podpisanih bank v mesecu decembru 1968 in velja od 1. januarja 1969. Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto STARŠI! Varčujte že danes za svoje otroke, da bodo imeli lasten dom, ko bodo začeli živeti samostojno življenje! Vse podatke o posojilih za stanovanjsko gospodarstvo dobite pri Dolenjski banki in hranilnici v Novem mestu ter pri njenih ekspoziturah oz. podružnici v Metliki, Trebnjem ali v Krškem! Nekaj primerov za uporabo določil tega pravilnika Sedaj, ko ste prebrali pra- primeru, za vas, ki se odlo-vilnik, vprašujete, kaj pome- čate, da bi začeli varčevati za nijo njegova določila v vašem nakup stanovanja ali za zida- VARČEVANJE Z RANIMI |Vt£$£ČNtMi varčevalni polog varčov^ni :'a;neself Mesečni:;! ,' f<1Polletno obrok Zne$ek ' odpla^ro' polleto^ po8o)iia ' ^avn^e ' #‘E6sb|tfđ ^ 30% privarčevane^^ Rok vračan|a: 4 leto ^ >79,—' I0:d00r i.OOO,*—: I3.000r 1.200/t^ ^tS.fiOO.-I.SOd.-r- 19,50Or "iooo,— 26.0^0;- ; 393,— : ^,3.9bo,-4: 510,— r" 4.680,— ^ 612,— , 5,850;— : 762, ^ 7.800,-^ 1.020, ' 65,Srt 86JOJ 102,-^07y ^ ^ t17p,*~?| 18-MESEČNO VARČEVANJE " • Posojilo smaša 50 % pirivarčevanega zneskaii^ Rok vračanja:* 7 let 461,50 6000r- 3.000,— 231r~ 38,50^ 500,— 9.000,— 4.500,— 347,— 57,80 750,— 13.500,— 6.750,- 520,— 86,701 1.000,— 18.000,— 9.000,— 693,— '115,501 1.500,— 27.000,— 13.500,— 1.039,— 173,20] 2.000,— 36.000,— 18.000,— 1.385,— 230,801 2-LETNO VARČEVANJE • Posojilo znaša 80 % privarčevanega zneska;: Rok vračanja: 12 let 156,25 3.750,— 3.000,— 142,— 23,701 200,— 4.800,— 3.840,— 181,— 30,20^ 500,— 12.000,— 9.600,— 452,- 75,301 750,— 18.000,— 14.400,— 678,— 113,—1 1.000,— 24.000,— 19.200,— 904,— 150,70 1.500,— 36.000,— 28.800,-- 1.356,— 226,—' 2.000,— 48.000,-^ 38.400,— 1.808,— 301,301 _^ >l[:EtNO VARČEVANJE ^ • Posojilo znaŠ.9 130)% privarčevane^ zneska| |in0k Vra^iiJdf 18 let ' ‘ v v i 64,19 Qf00r^:: 500,-" 1 500,— 2.000,— 2^307^ : 3.600;-i8,OOOr 27.000,- 36.000,- 54.000,' 72.000,- T's.odo'j^ 23.400^ 46,800,— 70.200,— ;.^"-778;— 3.109.— ,16,7(r 26,— 129.70 194,30 259.20 368.70 518.20 X 4-LETNO VARČEVANJE ^ • Posojilo znaša 160 privarčevanega zneska. Ro|( vračanja: 24 let 40,— 1.875,— 3.000,— - 79,- 13,20 J 100,— 4.800,— 7.680,— 203.— 33,80 500,— 24.000,— 38.400,— • 1.012,T- 168,70 750,— 36.000,— 57.600,— 1.517,— 252,80 1.000,— 48.000,— 76.800,- 2.023,— ‘ 337,20 1.500,— 72.000,— 115.200,- - 3.034,— 505,70 2.000,— 96.000,— 153.600,- - 4.045,— • 674,20 5-LETNO VARČEVANJE • Posojilo znaša 200 % privarčevanega zneska. Rok vračanja: 30 let 25,— 1.500,— 3.000,— 67,- ■ 11,20 100,— 6.000,— 12.000,— 267,— - 44,50 ^ 500,— 30.000,— 60.000,— 1.335,— • 223,50 i 750,— 45.000,— 90.000,— 2.002,— - 333,70 1.000,— 60.000,— 120.000,— 2.670,— ■ 445,— : 1.500,— 90.000,— 180.000,— 4.004,— - 667,30 2.000,— 120.000,— 240.000,— 5.339,— - 889,80 ; IN HRANILNICE V NOVEM MESTU vo družinske hiše zase ali za svoje otroke. Da bi sami našli odgovor na razna vprašanja, kako bi si zagotovili ves denar, potreben za uresničenje namena, smo pripravili za posamezne dobe varčevanja — tako za varčevanje z rednimi mesečnimi pologi kot za varčevanje z velikim enkratnim pologom — razpredelnice podatkov, s katerimi boste zlahka ugotovili; — koliko boste morali varčevati vsak mesec, da boste po določenem času dobili pri nas posojilo, ki ga potrebujete, — kolikšno bo polletno odplačilo dobljenega posojila in obresti, oziroma kolikšen bo mesečni obrok tega odplačila. Razpredelnice so sestavljene tako, da boste v njih našli vse podatke, ki vas zanimajo, in sicer: — mesečne varčevalne obroke, od najnižjega do 2000 din, — privarčevane zneske po koncu varčevalne dobe, — višino posojila, ki je od- " -- Znesek' i' £. pologa I: din ^po&ojiii Izletno;, odpiačftd'^ glawifce;» ifiobrčs^ din Mesečni obrok 't 'poiietne^l odplaSKia i glavnice In obresti din '^.rl 13-ME$EČNp VARČEVANJE Posojila Iznaša 60 % pologa. Bok vračanji: 653,50^5 "m' 50.000; 00.000, 30,000, 60.000, 00.000, idoooo, ‘♦ 'Posojilo inaša 80^/a pologa^ ftok .vranja-* s3.750i^ 5.000,-‘loJdibo;^ :26,000,-I 50 000,- 1.000/ fW.000r 1200.000,- 308,t3<:> , 'S' 616,-r*' i:23i,-t' 3.077,^ 6.153,— 12.305,— 3i5<^.j ;i02,67 205,17 512*85: 1,025,50 2.050,83 40.000,-r K 80.000,-160.000,- I 2-tETNO VARČEVANJE I* Posojilo znaša 120 % pologa. Rok vračanja: p2 let '■ < 2.500,— 3.000,— 142,— 23,67 5.000,— 6.000,— 283,— 47,17 10.000,— 12.000,— 565,— 94,17 20.000,— 24.000,— 1.130,— 188,33 50.000,— 60.t)00,— 2.825,— 470,83 100.000,— 120.000,— 5.649,— 941,50 150.000,— 180.000,— 8.474,— 1.412,33 3-LETNO VARČEVANJE • Posojilo znaša 160% pologa. Rok vračanja: 111 la* 1.875,— 3.000,— 100,— 16,67 2.500,— 4.000,— 133,— 22,17 5.000,— 8.000*— 266,— 44,33 10.000,— 16.000,— 532,— 88,67 25.000,— 40.000,— 1.329,— 221,50 50.000,— 80.000,— 2.658,— 443,— 100.000,— 160.000,— 5.315,— 885,83 4-LETNO VARČEVANJE * Posojilo znaša 200% pologa. Rok vračanja: s24 let 1.500,- 3.000,— 79,— 13,17 ; 2.500r- 5.000,— 132,— 22,— 5.000,— 10.000,— 264,— 44,— f 10.000,— 20.000,— 527,— 87,83 ? 25.000r~ 50.000,— 1.317,— 219,50 50.000,— 100.000,— 2,634,— 439,— ; 80.000,— 160.000,— 4.214,— 702,33 5-LETND VARČEVANJE ^ ♦ Posojilo znaša 250 % pologa. Rok vračanja: 30 let i 1.200r- 3.000,— 67,— 11,175 5.000r- 12.500,— 279,— 46,50^ 10.000,- 25.000,— 557,— 92,831 l 50.000,— 125.000v— 2.781,— 463,50. 70.000,— 175.000,— 3.893,— 648,83. L10<).000.— 250.000,— 5.561,— 92633i visna od privarčevanega zneska in varčevalne dobe, — polletne obroke odplačila posojila in obresti, — mesečne obroke polletnega odplačila posojila in obresti. Poglejte, prosimo, primer: Namen imate varčevati tri leta po 1.000.— din mesečno. Zvedeli bi radi; — koliko denarja skupaj s posojilom boste imeli na voljo po končanem varčevanju, — v kolikšnih mesečnih obrokih in koliko časa boste odplačevali prejeto posojilo in obresti? Vzemite razpredelnico s podatki za triletno varčevanje z rednimi mesečnimi pologi. V peti vrsti razpredelnice so vsi odgovori na vaša vprašanja; — v treh letih boste privarčevali 36.000.— din, dobili 46.800.— din posojila in tako imeli na voljo vsega skupaj 82.800.— din, — polletno odplačilo posojila z obrestmi bo znašalo 1.555.— din, mesečni obrok pa 259.20 din. Posojilo boste odplačali v 18 letih. Na enak način najdete pojasnila t*adi za druge primere. Ce pa ne najdete odgovora v razpredelnicah, se obrnite za pojasnila na našo najbližjo poslovalnico. Naj dodamo še primer za združeno varčevanje. Nameravate varčevati po 500.— din mesečno 48 mesecev, tako da boste ob koncu varčevalne dobe imeli prihranek 24.000.— din. Vaša delovna organizacija se vam pridruži 'in sklene po 35 mesecih vašega varčevanja z banko pogodbo za 13 mesečno varčevanje z enkratnim vplačilom 30.000.— din. Kolikšno posojilo boste dobili, koliko vsega denarja boste imeli na voljo ob koncu varčevalne dobe, kako dolgo boste vračali posojilo in kolikšno bo mesečno odplačilo posojila? Po 34. členu pravilnika si izračunate vse posojilo ta-kole- a) 24.000 X 160 «/o 38.400 din b) 30.000 X 60 ®/o 18.000 din c) posojilo v višini privarčevanega zneska delovne organizacije 30.000 din Skupno posojilo 86.400 din Vsega denarja boste imeli na voljo 86.400.— din posojila in 24.000.— vašega prihrar^a, skupaj 110.400.— din. Delovna organizacija je vezala svoja sredstva za 3 leta, ker je varčevala 13 mesecev tn ste zato vi dobili posojilo za 4 leta. Poprečno dobo vračanja združenega posojila izračunate takole: a) 38.400 din X 24 let 921.600 b) 18.000 din X 4 leta 72.000 c) 30.000 din X 4 leta 120.000 86.400 din 1,113.600 1,113.600:86.400 = 12.89 let Združeno posojilo boste morali vrniti v 13 letih z mesečnimi obroki 631,70 din. Ce je ta obrok za vas previsok, vam delovna organizacija lahko pomaga, tako da ; ustrezno podaljša vezavo svo- < jih sredstev. Recimo, da po- i daljša vezavo zneska 30.000.— i din od 3 na 21 let, kar pome- ; ni, da bi morali vrniti ta zne- 5 sek v 30 letih. Dobo vračanja I združenega posojila izračuna- i te kot zgoraj: a) 38.400 din X 24 let 921.600 b) 18.000 din X 4 leta 72.000 c)30.000din x 30 let 900.000 86.400 din 1,893.600 1,893.600:86.400 => 21,9 2klruženo posojilo boste morali vrniti v 22 letih z me< sečnimi obroki 404,25 din. 7 *. ! .<5, ji ' Nič ni prepozno! Tudi vi se lahko odločite še danes: za dopust bomo varčevali pri Dolenjski banki in hranilnici ''■■■■■BaaamBigaff———————————— v NOVEM MESTU ali pri njenih poslovnih enotah v KRŠKEM, TREBNJEM ali METLIKI! OBČANU Na hranilno knjižico DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE Novo mesto, ki jo dobite pri banki In pri vseh poštah na območju banke, lahko vlagate neomejene zneske pri vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji In pri vseh poštah v Sloveniji. S tako hranilno knjižico lahko dvigate dnevno do 3.000 din pri vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji in poštah na območju Slovenije. Če želite dvigniti večjo vsoto, bo banka ali posta sama vprašala za soglasje glede izplačila pri banki, ki vodi vaš račun. - če vlagate samo pri eni pošti, lahko dvigate pri njej vsak dan neomejene zneske. NAJVIŠJE OBRESTNE MERE vam nudi samo DBH Novo mesto: za navadne vloge 6.5 odst. in za vezane vloge 7 do 8 odst.! TAJNOST HRANILNIH VLOG JE ZAJAMČENA! Za hranilne vloge jamči država. In nikar ne pozabite: vezane vloae prinašalo večje obresti! fit. 21 (1000) P0I.BMJSE1 LIST fl VPOGLED V LETNO POROČILO DOLENJSKEGA LISTA ZA 1968 Kako smo delali v lanskem letu Zaradi visoke naklade ter še povečanih naporov celotnega kolektiva je Dolenjski list lani dosegel razveseljive finančne uspehe in znatno okrepil svoje sklade, naročnina pa zavoJjo vedno večje režije in raznih podražitev spet pokriva komaj 49% dejanskih stroškov, potrebnih za redno izhajanje tednika Na podlagi 33. člena za< kona o tiska ia drugih obliki informacij ter v zvezi z 49. Členom temeljnega zakAoa o časi^isnih podjetjih ia časopisih zavodih objavljaoM) UETNO POROČILO DOLENJSKEGA LISTA ZA 19«g. DOLENJSKI LIST je imel tnadi lani tak pravni položaj kot vsa prejšnja leta; bil je »oddelek za tisk in propagando pri občinski konferenci SZDL v Novem mestu«, vseh 9 občin, izdajateljic lista, pa je imelo enake soitetanovitelj-sOce pravice in dolžnosti. DOLENJSKI LIST je redno izhajal ter je v letu 1968 izdal 50 številk časnika, od t^a 2 dvojna številki. Skupna letna naklada je znašala 1,502.600 izvodov aU 5 odstotkov več kot predlanskim, skupni obseg tiskanih strani letnika pa je dosegel 1388 strani ali 14 odstotkov več kot v letu 1967, ko smo tiskali 1266 sta^. Za tisk lista smo porabili 160.639 kg roto papirja (leto dni prej: 138.712 kg). StaJnim naročnikom: 96,25% naklade Pov]»rečna tedenska naklada DL je izmašala lani 29.463 iavodov, leto dni prej pa 28,645 izvidov. Od skupne naklade so dobili stalni naročniki 1,446.206 izvodov ali 96^ odst., v kolportaži pa smo prodali 56.394 izvodov ali 3,75 odst. — Naklada lista se je lani na področju 9 občin povečala za 1357 izv. ali za 5 odst. Vseh novih naročnikov je imel list lani 4959, list pa je odpovedalo 3098 starih naročnikov; čisti prirastek v enem letu je znašal torej 1861 naročnikov. V 1967 je prišel 1 izvod Dol. lista na 7,42 prebivalca v 9 občinah, leta 1968 pa se je povprečje povečalo na 7,10 prebivalca. Štiri občine ‘so bile pri tem nad pokrajinskim povprečjem, pet občin pa^ pod njim. En izsrod lista Je prišel konec 1968 v občini Bilanca Dolenjskega lista za poslovno leto 1968 AKTIVA Osnovna sredstva 111.210,71 Popravek vrednosti osnov, sredstev 48.054,52 Sedanja vrednost osnovnih sredstev m567l9 Stanovanjske hiše 183.706,78 Popravek vrednosti stanov, hiš 3.522,72 Sedanja vrednost stanovanjskih hiš 180.184,06 Banka 97.194,96 Denarna sredstva sklada skupne porabe '3:874,05 Denarna sredstva sklada iz stanov, prispevka 7.378,85 Blagajna in porto blagajna 1.420,40 Kupci 170.032,25 Dvomljive in sporne terjatve od kupcev 5.557,80 Dobavitelji 501,70 Drobni inventar 5.947,88 Deleži 20.000,00 Dana posojila 101.297,23 Plačani časopisi za 1969 96,00 Odtegnjeni davki 58,80 SKUPAJ: 656.700,17 PASIVA: Predplačila 7.552,69 Popravek vrednosti dvomljivih terjatev od kupcev 2.332,00 Dobavitelji 64.112,25 Popravek vrednosti drobnega inventarja 2.973,94 Ostale obveznosti (Skopje) 3.011,15 Odstopljeni del soc. zavarovanja 865,61 Razne druge obveznosti (sind. podr.) 55,80 Razne druge obveznosti (za DNP) 2.282,87 Sklad skupne porabe 155.171,28 Sklad skupne porabe — stanovanj?^’ ' prispevek 7.378,85 Poslovni sklad 150.779,67 Sklad stanovanjskih hiš 170.458,46 Dolgoročni krediti za gradnjo stanovanjskih hiš 9.725,60 Rezervni sklad 80.000,00 SKUPAJ: 656.700,17 Knjigovodja: Glavni urednik: METOD BELTRAM, 1. r. TONE GOŠNIK, 1. r. I ««© saloye so mrtev kapital v skladiščih! Razprodajte Jih in pomagajte si z denarjem, ki ga boste dobili na ta načini Obvestite javnost in kupce, koliko odstotkov popusta ste namenili za blago iz zalogi Pri tem Vam najbolj učinkovito pomaga oglas v loka!*, nem tedniku!" v' Vsak četrtek DOLENJSKI UST Novo m.: Metlika: Trebnje: Črnomelj: Krško: Sevnica; Kočevje; Ribnica: Brežice: na 5,97 preb na 6,40 preb. na 6,44 preb. na 6,82 preb. na 7,38 preb. na 7,67 preb. na 8,47 preb. na 8,77 preb. na '8,80 preb. Redna tedenska naklada je znašala konec 1968 že 30.900 izvodov ter je še naraščala zaradi velike akcije zbiranja naročnikov v zimi 1968/69, medtem ko je DL leto 1967 zaključil z redno naklado M.110 izvodov. Lani: dve brezplačni prilogi za naročnike Kot priloga, ki so jo vsi redni naročniki lista dobivali brezplačno, je lani izhajal V. letnik Skupščinskega DoL lista. V 29 številkah je na 192 straneh malega formata izžlo 408 občinskih odlokov, odločb, sklepov in drugih samoupravnih aktov 9 ObS ter delovnih organizacij našega področja. Glede na obseg tednika je bilo porabljenega za SDL 6,92 odst. skupnega prostora. Bralci so bili tako tudi lani na najbolj ustrezen način 'seznanjeni z vso občinsko zakonodajo. Od oktobra do decembra 1968 so izšle tudi prve tri številke DOLENJSKIH RAZ GLEDOV, razširjene kulturne rubrike našega lista; kot bretzrplačna priloga tednika so namenjeni vsem našim rednim naročnikom, jk) možnosti pa naj bi se iz občasne priloge raavili v stalno prilogo lista. Dobro gospodarjenje - večji skladi Poslovno leto 1968 sodi nedvomno med doslej najuspešnejša obdobja Dol. lista. Njegov kolektiv je lani dosegel 2,086.084,98 din celotnega dohodka (29,07 odst. več kot leto dni prej), pri tem pa je imel 1,355.267,38 din poslovnih stroškov (23,23 odst. več kot v 1967). S tem je ustvaril 730.817.60 din dohodka ali 41,50 odst. več kot leto dni prej. Vseh dohodkov od prodaje lista (naročnine in kolporta-že) je imel DL lani 933.924,57 din (44,77 odst.), dohodka od vseh o^asov 611.451.89 din »KARLOVAČKI TJEDNIK« - poslej glaallo 6 občin v Karlovcu že 17. leto izhaja »KARLOVAČKI TJEDNIK«, glasilo SZDL občine Karlovac in širšega področja nekdanjega karlovškega okraja. List, ki je prikupno in zanimivo urejen, poroča 8. maja letos, da se mu je pred dnevi pridružila še občina Slunj, lako da posluje zdaj za celotno območje nekdanjega okraja Karlovac. »KARLOVAČKI TJEDNIK« pokriva zdaj občine Karlovac, Duga Eesa, O-zalj, Vrglnmost, Vojnič in Slimj. To je hkrati tudi ozemlje, ki ga pokriva lokalna radijska postaja v Karlovcu. (29,31 odst.), od pogodbenega sofinanciranja 9 ObS za stalne komunske strani pa je prejel 310.000,00 din (14,86 odstotka). Drugih dohodkov je bilo 230.708,52 din ali 11,06 odstotka. Izdatki lista: za roto papir 291.352,15 din (15,58) za tdsk in odpremo lista (tiskarni DELO in PTT) 630.551,31 din (33,72 od'st.) oz. skupno za TISK LISTA; 921,903.46 din (49,30 odst.). Za osebne dohodke stalnih delavcev in hon. sodelavcev DL je bilo i25Jla-čanih 514.619,05 ddn (27,52 odstotka), ostali stroški (PTT, režija, vsi drugi uredniški in upra-mi stroški lista) pa so znesli 301.563.45 din (16.13 %). VSEH DOHODKOV je imel lani Dolenjski list 2,086.084,98 din, VSEH IZDATKOV PA 1,8^.886,43 din. Pozitivna razlika znaša 216.198,55 din in je bila razdeljena takole; v poslovni sklad 38.032.06 din (za stalna lastna obratna sredstva), v neobvezni rezervni sklad 80.000,00 DIN in v sklad skupne porabe 108.166,49 din (za stanovanj-•ske potrebe delavcev DL ter za pokritje sklada). POVPREČNI OSEBNI IX)-HODEK delavcev pri Dol. Id-stu je znašal lani 1591,11 din (oz. 2 odst. več kot v 1967); osebni dohodek novinarjev je znašal 2026,52 din (8 odst. več kot v 1967), osebni dohodek delavcev v upravi lista pa 1086,63 din. Primerjava uspehov z letom 1967 v primerjavi s poslo\-nim letom 1967 je Dol. list lani dosegel naslednje uspehe: — naročnina in drobna prodaja lista 'se je povečala skupno za 35,46 odst.; — skupni dohodek vseh ob-javijenih og'lasov se je v tem letu povečaj za 37,56 odst.; — celotni dohodek lista se je povečal za 29,07 odst.;, — dohodek za razdelitev se je povečal za 41,50 odst.; — sktipni znesek za osebne dohodke se je pK>večal za 20,64 odst.; — v 'sklade je vložil kolektiv 140,43 odst. več kot v letu 1967; — delitveno razmerje med Oisebn, dohodki in skladi je znašalo lani 70,42 ; 29,58; — število zaposlenih pa se je v povprečju povečalo od 13,75 v 1967 na 16,20 zaposlenih v 1968. Pogodbeno sofinanciranje 9 ObS za stalne komunske strani se je lani glede na konkaretne zneske znižalo za 1,21 odst., v skuipni stn^u-ri dohodkov DL pa je dosegalo samo še 14,86 odst. (v letu 1967 je dotsegalo 19,41 odstotka vseh dohodkov lista). Naročnik še vedno ne prispeva niti polovico stroškov Zaradi večjih stroškov v tiskarni, povečane režije, povečanega obsega lista in nara- Tovariš Tito o tisku, radiu in televiziji V našem tisku, radiu in televiziji smo dosegli zelo pomemben napredek. V zadnjih letih se je občutno obogatila vsebina dnevnega časopisja, dobili smo nove izdaje dnevnikov in tednikov, povečal in obogatil se je program naših radijskih postaj in televizijskih študijev, čutiti je, da nam je uspelo vzgojiti soliden časnikarski kader. Napredovali smo tudi pri krepitvi in modernizaciji grafične baze in teliničnih sredstev radia in televizije. V naši državi obstoje zelo dobre možnosti za delo časnikarjev. Svoboda pisanja pa zahteva tudi večjo odgovornost časnikarjev, zlasti časnikarjev —komunistov, časnikar ne sme tekati za senzacijami tudi ne sme sprejemati nedokazanih informacij od vsakega posameznika; uporabljati mora samo dokazana dejstva, ker bo to pomagalo odstranjevati razne deformacije. Zavedati se moramo, da absolutiziranje in stihijsko delovanje tržnih zakonov na področju tiska ter boj za naklado za vsako ceno — tudi tedaj, če postaja to samo sebi namen — nujno vodita k vdoru stihije, slepega komercializma, malomeščanskega senzacionalizma, plaže, kiča, nekulture in popuščanja primitivnema c^usa. Ne za omejevanje delovanja tržnih zakonitosti v škodo naklade na področju tiska, temveč za zavestno druiSljeiM obvladanje teh zakonitosti. Gre za odgov«raest časnikarjev^ predvsem časnikarjev—komumstev, in njihove dolžnosti, da vse-Uiio časopisov, izdaj in oddaj izpolnijo s tako kvaliteto, ki bo povsem v skladu s potrebami naše sankoopravne socialistične družbe. Bistvo je torej v zavestni s^eiji časnikarskih kolektivov, zliusti kommiistov v njih, za zagotavljanje jaime idejne in politične usmeritve v tisku, na radiu in v ieievizijskifa oddajah. Potrebno je urediti tudi razmerja med sredstvi obveščanja in njihovimi ustanovitelji, da bi bile njihove pravice in odgovornosti jasno določene. Podpirati in spodbujati je treba kvalificirano, poglobljeno in deknmentirano obravnavanje aktualne družbeno-ekoooBiske, politične in mednared-ne preblmiatike. To bo mogoče doseči, če se bo tudi na tem področju razvijala integracija in če se bo časnikarsko-publicistična obdelava posameznih pomembnih problemov opirala na solidno razvito dokumentacijsko službe in če bodo vse oUt-ke časnikarstva — tudi analitični komentarji in študijski čbuaJd — sistematske negovane in materialno stimulirane. časnikarski kolektivi se nikakor ne bi smeli zapirati v svoje okvire. Ena od njihovih glavnih obveznosti bi morala biti organiziranje širokega, kvalitetnega sodelovanja z ljudmi zunaj časnikarstva. Ponekod se dogaja, da plavajo z vodnim to-Loiu, popuščajo nerealnim zahtevam, delajo kompromise z nenačelnimi stališči, podlegajo nekulturnemu okusn in podobno. Imame tudi pojave demagogije, ko dobe podporo stališča, za katera vemo, da so nerealna s stališči naših materiainib možnosti, časnikarski kolektivi, zlasti komunisti v njih, bi morali odločno nasprotovati vsem takim težnjam. Pri pisanju in urejanju časopisov ter radijskih in TV oddaj bi morali dosledno zavzemati načelne pozicije. (Iz uvodnega poročila tovariša Tita na 9. kciagresu ZKJ) ščanja raaličnih drugih stroškov se je lani podna lastna cena za 1 izvod lista povečala na 124,M Sdin. Z ledino naročnino 3200 Sdin je prirspe-val naročnik za kritje stroškov ene številke 61,54 Sdin (oz. 49 odst.), uprava liSita pa je morala dodatno k temu zbrati s pomočjo oglasov, so-finanoiranja občin in z drugimi laJstnimi dohodki še manjkajočdh 62,90 Sdin (oz. 51 odst.). Naročnina se lani ni povečala, čeprav predstavlja ko-maij 49 odst. dejanskih stroškov za redno iztojanje do- mačega tednika. S$>ričo nadaljnjega povečevanja različnih stroškov tako razmerje ne more predstavljati tirajne rešitve za nemoteno financi-ranje lista. ZAKLJUČNI RAČUN za 1968 z vsemi prilogami vred je DL 14.4.1969 predložU ObK SZDL v Novem mestu, te dni pa je raadeUl \!»em lasitni-kom in*iadajateljem lista, kakor tudi drugim občinskim činiteljem obsežno poslovno poročdio za 1968. UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA Dvajset samorastniških let »Dvajset let in nekaj številk čez je minilo od takrat, ko je izšla v Soboti prva številka Ljudskega glasa. Bodrilne besede uredniškega uvodnika iz tiste prve številke so se ohranile. Dve desetletji so jih na tak ali drugačen način izpolnjevali številni sodelavci lista, ki mu ob rojstvu nihče ni mogel prerokovati kolikšen bo njegov življenjski vek. »Vi niste navadni otroci, vi ste samorastniki...« se je izpolnjevalo kot po izročilu, ki je menda enako za vse pokrajinske liste. Bili so očetje, toda očetovstvo je bilo vedno sporno. Ne samo tradicija, tudi ne samo naključje, temveč veliko idealizma vseh onih, ki so se odločili, da bodo vztrajali nastaviti družbi zrcalo, to je bilo tisto, kar je list ohranjalo pri življenju. Bil je odraz razmer, trdoživ, s hotenji za več kot je vsak te- den pokazal, močnejši v idejah, vedno slabokrven pri denarju. Pa ni bila to slabokrvnost kolektiva, marveč slabokrvnost posameznikov, ki naj bi in ki bi pravzaprav morali razumeti, da časopis ni mogoče prodajati ali dajati naročnikom za 0,60 dinarjev. V dvajsetih letih je domači list zabeležil marsikaj, kar bi sicer šlo v pozabo. Na videz drobna novica, ki pred tolikimi in tolikimi leti pravzaprav ni imela nobene teže, postaja danes vse težja: dobiva nove razsežnosti, kaže nam podobo časa, spominja, opominja, bodri. V tem je vsaj delček priznanja, ki daje smisel opravljenemu delu...« JIJS MAKOVEC glavni urednik VliJSTNTKA v Murski Soboti (iz uvodnika ob nedavni 20-letnici iTiiajanja Vestnika) DOLENJSKI LIST št 21 (1000) čestitke mladih potujejo v Beograd... 5 / »DOPISNICA« Upravi DOLENJSKEGA LISTA, NOVO MfiSfO V 999 tednili je izšlo fk>»lej skiipno___________ icvodov Dolenj|sk«ga list Ime in priimek; _____________________________ Točen nasio¥ji___________________________________ — TUKAJ ODREŽITE IN NALEPITE NA DOPI8N4CO! _________J Ali uganete? Ob svoji tisoči številki vabi DOLENJSKI LIST vse naročnMie in bralce k reševanfu spodnje nagradne uganke: KOUKO ZNAŠA DOSEDANJA SKUPNA NAKLADA POKRAJINSKEGA TEDNIKA ŠIRŠE DOLENJSKE? — Za 20 na^Joljših odgovorov: 20 denamlii nagradi ištutclu mladosti s pozdravi predsedniku Titu za 77. rojstni dan je letos v eneni dnevu (24. aprila) obšla vso širšo Dolenjsko (slike od zgoraj navzdol): zjutraj ob 8. uri so jo svečano sprejeli v Kočevju (foto: F. Brus), šla je skozi Črnomelj m še dopoldan so jo Metličani na Jugorju predali Novomeščanom (foto: S.l^kl). Vojak Janez Kroflič iz novomeške garnizije jo je po slovesnosti na Stadionu bratstva in enotnosti odnesel proti Prekopi, kjer so jo prevzeli Krcani. V Brežicah je letos tabornike odreda Matije Gubca doletela ta čast, da so nesh stafetiw palico skozi mesto {foio: J.Teppey), v Sevnici pa so jo na tribuno prinesli mladi telovadci (foto; F.Pavkovič) Danes je izšla tisoča številka DOLENJSKEGA LISTA, ki je začett jz-hajati v Novem mestu IH. fetoruarja 1950 kot takrat najml jaše glasilo Osvobodilne fronte za okraje Omomelj, Novo mesto in Trebnje. Ob tej prilsebno privlačna ze gledalce. Nič čudnega če je skupina večkrat povabljene ne nastope tudi v dru^h krajih. Doslej so razen na jurjevanju v Črnomlju že dvakrat nastopali v Kamniku, na Kmečki ohce-ti v Ljubljani, letos pa pridejo ceLo na Ohrid. Najprej bodo 31. maja spet nastopili na ohceti v LjubLjani, v začetku junije bodo sodelovali na Jurjevanju, julija pa bodo pleisaili na balkanskem folklornem festivalu na Ohridu. To je zanje še posebna Čast, saj pri nas ni diofiti tako kvalitetnih skupin, da bi lahko nastopile na mednarodni prireditvi. Ivan Beznik raz> stavlja v Novem mestu v mali dvorani Dolenjske galerije v Novem mestu razstavlja svoja slikarska dela Ivan Beznik, profesor filozofije na novomeški gimnaziji. Rastava obsega 28 del, ki jih je Beznik ustvaril v svojih dijaških letih, sprva v Bohinj, ski Bistrici in kasneje v Ljubljani. Razstava v Dolenjski galeriji bo odprta do 10. junija in bo obsegala izbor olj, g^'ašev, litografij in risb. ^van Lacko vic: NA SEJMU Kettejeva novomeška „Zadru^a“ Dragocena razstava v novomeški Študijski knjižnici Kregar in senatni večer v Kostanjevici je odprta retrospektivna razstava del akademskega slikarja Staneta Kregarja v okviru XIV. Dolenjske- je udeležilo veliko domača- ga kulturnega festivala so 13 maja v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici odprli retrospektivno razstavo del akademskega slikarja Staneta Kregarja. Umetnika je predstavil in spregovoril o njegovi bogati likovni ustvarjalnosti Aleksander Bassin, umetnostni kritik iz Ljubljane. Zatem sta imela koncert slovenska umetnika iz Italije, flavtist Miloš Pahor iz Vidma in čem-balistka Dina Slama iz Trsta. Aleksander Bassin je razdelil Kregarjev umetniški razvoj na tri glavne postaje: nadrealizem, prehod v miselno fantazijski svet, optimistična fantastika. Prehod iz enega v drugo razvojno obdobje pri Kregarju ni naznačen z značilno prelomnico, marveč je novo obdobje logična posledica prejšnjega. Pri ogledu razstave malce bolj pozorno oko to tudi opazi. Flavtist Miloš Pahor in čembalistka Dina Slama sta na koncertu izvajala Benedet-tove, Bachove, Marzolove, Merkujeve, Ramovševe in Vrabčeve skladbe, pretežno sonate. Koncert ob prižganih svečah je izzvenel v čudovito sozvočje čembala in flavte, za obiskovalce pa je bila prireditev res enkratno doživetje. Umetniškega večera v Lamutovem likovnem salonu se Jutri razstava v Krškem v krški gaJeriji bodo jutri, 23. maja, ob 19.30 odprli tretjo skupinsko razstavo krških ustvarjalcev, članov krškega kluba likovnih amaterjev. Okoli 20 avtorjev bo razstavilo 40 likovnih del, predvsem olj in pastelov. Na otvoritvi bo budi recitacij-ski večer večjega izbora pesmi Ančke Salmič iz Leskovca. Mali kulturni barometer ■ (;ANK.\RJEV^ RAZSTAVA V PR.AGI — V baročni knjižnici samostana Strahov v Pragi so razstavili 204 i/daje del Ivana Can. karja S tem so na Češkoslovaškem lepo počastili pol stoletja smrti velikega sloven-skeca pisatelja. ■i šOI>»KA RAZSTAVA — Ob 100-letnlci obveznega šolstva na Slovenskem je Slovenski šolski muzej v Ljubljani priredil posebno razstavo. Pokrovitelj je dr. France Hočevar, podpredsednik republiškega izvršnega sveta. Muzej je ob tej priložnosti natisnil obsežnejši zbornik o slovenskem šolstvu. ■ »SKOMINA« ŽK XA 1'LATNU — Jugoslovanska kritika je dokaj ugodno ocenila naJnovejSi sloven-ski celovečerni film »Sedmino«, ki ga je po istoimenskem roma’ nu Bena Zupančiča posnel Matjaž KlopCič. Kritiki hvalijo predvsem glavno vloge v filmu. Upamo, da bo film kmalu dostopen tudi SirSl Javnosti. ■ 1Z.^LA JE NOVA REVIJA — Pri založbi Obzorja v Mariboru je iz.-roJzeta Spacala. V drugi polovici avgusta bo v Krškem razstavil svoja dela Maksim Gaspari, za njim pa v prvih dneh septembra v Prancdji živeči češka umetnik JaroHil-bert. Septembra ali oktobra bodo razstavišče krške galerije zasedla novejša dela brežiškega slikarja Mira Kuglerja. Za konec leta bodo raz- majhnih težav. Z mladostno zagrizenostjo, z dobro voljo in s prizadevnostjo je v režiji Zorana Ašanina ustvarila dobro amatersko predstavo. Adaičev lik Ehišarva Haj-dukoviča je bil pravo zrcalo notranjih razpoloženj te vloge, imenitno je oblikoval dilemo strahopetca in slabiča, ki se v zadnjih trenutkih svojega življenja spremenil v človeka. Plastična je bila tudi vloga policijskega agenta Džukanovica, ki ga je včasih z malce nerazumljivo dikcijo upodobil Aleksander Ze-čevič. Slobodan Cahič Je spretno in s prizvokom črnega humorja odigral stražarja, Dinko Lažeta pa z iskreno čustvenostjo dijaka Momčila. Kot policijski agent je nastopil Emil Primec. Domiselna scena pa je bila delo Vladimira Pengova. Nemara bi bilo prav, da bi v tem jubilejnem letu mladi vojaki ponovili svojo LEKCIJO tudi za novomeško mladino, saj včasih ni odveč povedati: NIHČE NI NIKOLI VPRAŠAL, KOLIKO BO STALA SVOBODA . .. ALENKA BOLE-VRABCEVA Borut Pečar razstavlja v Dolenjski qa< leriji Jutri, 23. maja ob 18. url, bo v veliki dvorani Dolenjske galerije odprta razstava stavljali fotoamaterji uspele karikaturista Boruta Pečarja, fotografije. Razstava bo ob Razstavljenih bo nad 120 ka- 25-letnicl obstoja krškega fo- rikatur vseh vidnejših ljudi iz slovenskega kulturnega. toamaterskega kluba. »Tri sestre« v Kostanjevici A. P. Ceho\'a dramo »Tri sestre« je v soboto, 17. maja, uprizorilo mariborsko-gledali-š& v Kostanjevici. Za Kostanjevico, ki je s prireditvami XIV. dolenjskega kulturnega festivala že močno razgibala kulturno dejavnost, je bilo gostovanje mariborskega gledališča pomemben kulturni dogodek, umetniškega, znanstvenega in političnega sveta. Sedanja razstava je široko zajet pregled In hkrati eden prvih širših obračimov avtorjevega dela, katerega zorenje že p)ol-drugo desetletje spremljamo p>o vseh slovenskih časnikih in mnogih periodičnih publikacijah. Razstavo bo odprl in avtorja predstavil ravnatelj ljubljanskega mestnega muzeja, umetnostni zgodovinar Janez Mesesnel. V počastitev 70-letnice smrti modernista Dragotina Ketteja in novomeških »zadruža-nov« ter v spomin dr. Rudolfa Moleta, ka je ohranil zapisnik in arhiv novomeške dijaške »Zadruge«, so v študijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu postavili razstavo dokumentov o novomeški »Zadrugi«. ^ Razstava vsebuje ohranjene rokopise novomeških »za- Prvič na festivalu s filmom »Frača« bodo sodelovali člani foto-‘kino krožka osnovne šole Kočevje na festivalu pionirakega in mladinskega filma, ki bo 24. in 25. maja v Laiškem. Končujejo tudi film »Jaz kolesar«, s katerim se bodo predstavili na zveznem festivalu pionirskega filma v Skopju. Film bodo odposlali na festival do 25. maja. NOVI KNJIGI »SPRIJENE 21VALI« — Pisatelj Vercors, s pravim imenom Jean Bruller, rojen Parižan, po poklicu elektroinženir, je v romanu »Sprijene živali« obdelal zanimivo vprašanje, ubrano na misel, »kaj smo ljudje«. Vseskozi je v romanu iskal odgovor na vpraSanje, Icaj je pravzaprav člov^, kaij ga loči od živali. Roman je v prevodu Lojzeta Uršiča izšel kot 101. z\’ezek zbirke Ljudska knjiga, ki izhaja pri Prešeroovl družbi. »NA DUCAT CENEJE. — Povest iz sodobnega ameriSkega življenja, napisana sila lahkotno, zanimivo — »Na ducat ceneje«, izpod peresa Franka in Ernestine Gilberth — je pravzaprav groteska in vodič skozi malenkosti, s katerima je preobložen sodobni človek z nove celine. Knjiga je vedro branje, branje za zabavo Iz angleščine jo je prevedel Avgust PetriSič. izdala pa Prešernova družba v zbirki Ljudska knjiga (zvezek 102). Nova akcija metliških pionirjev Pionirske organizacije me tliških šol so v okviru JPI in gesla »Ljubimo svojo domovino in njene bratske narode« navezale pismene stike z 20 šolami iz vseh republik. Pionirji metliške občine so pisali njihovim tovarišem na več šolah v glavnih mestih republik in tudi na nekaterih oddaljenih šolah razne narodnosti. Poslali so Jim prospekte Metlike in Bele krajine ter opisali svoj rodni kraj. Iz Otočca v Liki so že dobili odgovor in prav tako kup razglednic. družanov«, urejene po sejah tako, da dobi obiskovalec dober vpogled v dejavnost te skrivne organizacije. Dokumenti sodijo v šolsko leto 1896/97. Predsednik »Zadruge« Je bil Bojan Drenik, gonilna moč pa Dragotin Kette. Od štirih članov se je novomeška »Zadruga« povečala na enajst in lahko začela uspešno delovati po zaslugi prejšnje literarne skupine na novomeški gimnaziji, ki Je v poletnem semestru šol. leta 1896/97 izdala dijaška lista »Ilirijo« in »Vigred«. Duhovni oče teh literarnih prizadevanj je bil prezgodaj umrli Fran Sešek, ki je postal kasneje tajnik Kettejeve »Zadruge«. »Zadruga« je poleg pisane besede gojila tudi govorništvo in debato, pri književnosti pa kritiko. »Zadruža-ni« so se shajali v Kettejevem kandijskem stanovanju, kjer je pesnik bival pred preselitvijo pod Marof. Dr. Rudolf Mole, znani slovenski kulturni delavec, se je v času visokošolskih študij družil s Franom Seškom, ki Je hranil zapisnik in arhiv novomeške »Zadruge«. Po zgodnji Seškovi smrti v Novem mestu Je dobil v varstvo arhiv in ga skrbno hranil. Zapustil ga Je novomeški študijski knjižnici. Razstave v avli knjižnice je dopolnjena še s Kettejevimi knjižnimi deli in rokopisi. PETER BREŠČAK Redna knjižna zbirka Prešernove družbe za leto 1969 1. PREŠERNOV KOLEDAR za leto 1970. 3. Mimi Malenšek; BALADA O STAREM MLINU, roman. 3. Kamen Kalčev: DVA V NOVEM MESTU, povest. 4. Smiljan ^zman: LOV ZA UKRADENIMI MILIJONI, mladin- 5. Prof. Branko Boiič; ZGODOVINA SIjOVENSKEGA NARODA. 6. France Verbinc; SLOVARČEK TUJK IN KRATIC. 7. Pr Karl Sumenjak: DA BI OSTALI MLADI IN ZDRAVI. Vseh sedem knjig bodo prejeli člani Prešernove družbe za članarino 30 din; v platno vezane (razen koledarja) pa bodo veljale 15 din PREŠERNOVA DRU2BA Ljubljana, Praiakovaul. 1 p. p. 41/1 VSI NAROČNIKI BODO SODELOVALI PRI VELIKEM NAGR.\D-NEM ŽREBANJU! RAZPIS festivala narodno-zabavne glasbe, ki bo 26. in 27. septembra 1969 v Ptuju Radio Ptuj bo v letošnjem letu v okviru praznovanj 1900-letnice mesta Ptuja priredil festival narodno-zabavne glasbe oz. srečarvJe že znanih in neznanih narodno-zubavnih luisamblov Slovenije in Hrvaške. Festival bo 26. in 27. septembra 19fi9 v Ptiiju. Zanj veljajo sledeči pogoji; 1. Vsak ansambel bo lahko nastopil z dvoma skladbama, od katerih mora biti vsaj ena vokalna. 2. Skladbe, ki jih bodo Izvajali posamezni ansambli, morajo biti izvirne, še neposnete In prvič javno Izvajane. Besedila so zaželena v naročjih prleSko, prekmursko, kajkavsko itd.) 3. Skladbe bo ocenjevala strokovna komisija, kt jo sestavljajo; Vilko Avsenik In Boris Kovačič iz Ljubljane ter Mirko Gamlovič In Pero Gotovac od Jugotona v Zagrebu, en član komisije pa bo iz občinstva. 4. Nagrade, ki Jih bodo podelili organizator, delovne in družbene organizacije, so: a) 2000 din ansamblu za najboljšo izvedbo; b) 2000 din avtorju za najboljšo melodijo; c) 2000 din p>evcu (pevki ali pevcem) za najboljšo izvedbo. Posebna strokovna komisija bo ocenjevala tudi besedila. Podeljene bodo tri nagrade. In sicer; 1. nagrada za najboljše splošno besedilo.. 1000 din 2. nagrada za najboljše besedilo o Ptuju.. 750 din 3. nagrada za najboljše besedilo v narečju .... 500 din Poleg teh nagrad bodo Se številne praktične nsigrade, kj jih bodq prispevale delovne organizacije Sirom po Jugoslaviji. 3. Ansambli morajo poslati svoje prijave za sodelovanje na festivalu do 15. junija 1969. Notni material z besedili pesmi, s kikterimi želijo niustopitl na festivalu, morajo poslati do 1. avgu.Kta 1969. Skladbe, ki bodo izbrane za festival, bo Jugoton odkupil in posnel na plošče. Radio Ptuj bo organiziral ta festival narodno-zabavne gla.sbe v sodelovanju z riidijskimi pontajaml Murska Sobota, Čakovec, Varaždin, s tovarno gramofonskih plošč Jugoton Zagreb in z odborom za proslavo 1900-letnice mesta Ptuja. OnCJNSKA KONKICRF.NCA S/.DI KADIO l*Ti;.I Novomešćanom gre po načrtih Tričakovali smo, vendar iie tuko trdno, da bodo novomeški košarkarji zlahka odpravili z vsemi ekipami. Njihove zmage so gladke in od solidne ekipe lahko bret 2, Zajc 1, M. Kreutz 6, J. Kreuzt 1, Riedel, Medved, Vardi-jan, Markovič in Lazorico 5. L. HARTMAN NOGOMET Zmagali vsi, razen CELULOZARJA Zadnja nogometna nedelja je bila za dolenjske nogometaše uspešna. Vsi so zmagali, razen Celulozar^, ki mu nikakor ne gre, zlasti na tujih tereni. Novomeščani .so v tem tednu osvojili kar 4 t«wke. Po.sebno vredni sta tisti iz srečanja z Domžalami, Belokranjci so Ihancem nasuli v nu^o kar 5 zadetkov. Mirenčani pa so premagali solidno ekipo iz Medvod. Najbolj so presenetili Brežičani, ki so porazili vodilnega Papirničarja in se mu tako pridružili v vodstvu. Sever (Sladki vrh) lulozar 2:1 Nogometaši Olulozarja so odpotovali v goste z desetimi igralci; na cedilu so Jih pastili kar štirje nogometaši. Domači so igrali s srcem, ker so se le tako lahko rešili izpada iz lige. Zadetek za Ge-lulozarja je dosegel Klaič v 82 minuti. V vrstah Krčanov že dalj časa nekaj škriplje. L. HART.MAN Elan : Domžale 2:0 Bela krajina : Ihan 5:0 Ce- Mirna : Medvode 3:2 Brežice : Papirničar (Radeče) 2:1 Celulozar : Fužinar 3:2 Boč (Poljčane) : Brežice 1:4 Dob : Elan (Novo mesto) 1:3 Od tu in tam ■ KRMELJ — Krmeljski nogometaši so v dveh prijateljih srečanjih premagali Sevničane, obakrat s 5:3. Fantje, ki igrajo za zabavo, se bodo verjetno kmalu vključili v tekraovaxxje- (B. D<). ■ BREZICE — V okviru proslav 25. maja so se pomeiili naj-mlajSl rokometaši in rokometašice iz brežiške občine. Nastopilo Je 11 eWp. Rezultata: moški — 1. Brežice 9 točk, 2. Pišece 7, 3. Dobova 7, 4. Cerklje 5, 5. Artiče 2 tn 6. Globoko, ženske — 1. Pišeoe 8, 2. Brežice 6, 3. Dobova 3, 4. Ceridje 3, 5. Globoko 2 (P R) ■ ŽUŽEMBERK — V drugem kolu podmočnega tekmovanja v malem nogometu so bdiU doseženi pričakorvanl rezultati. Soteska A je gladiko odpravila Dvor, Dolenji Toplice pa Sotesko B. Vodeča eidpa Žužemberka pa :je v Soteski s težavo premagada borbene Stražane. V vodstvu sta Za-žembeifc in Soteska A. ReraiUaifc Straža — ŽAižeaibeA 4:5, Soteefoa A — Dvor 4:1, Dolenji ‘Tc(piUce — Soteska B 2:0. (P. S.) ■ DC»OVA — V prveortveni rokioinetnt teikmi zosavidce ata se arečeOi ekipi Dobove is Cer> keU. Zmaeall ao donmčdDi z r»-auMatotn 22:11. S to anacgo ao Dobovčend postaii reenl kanriid« bič — Mrzlak (LUkmJa) 3204, 3. Turic — Fabjan (Pionir) 3139^ 4. Bratož II — Bratoi Ul (Zetac-nifiar) 3050, 5. Jara — Moro (Krka) 2994, 6. Mdile — Dravl-nec (Zeleeničar) 2968 itd. (J. M.) ■ BREŽICE — Atietska sekoi< Ja na osnovni SoU bratov Rab«r-Jev Je izvedla atleisko prvenstvo Sole. Beauttati: moSld — 60 m — 1. Blatnik 8,0, 400 m — 1. Sko«aJ 52,6; daljina — 1. Bošič 5 m; krc^ — 1. Kolar 10,80^. akloic v. vlSiiio: 1. Zagode 1,60. Zenske —^ 60 m — 1. Germoviek 8,7; 300 m — 1. Germovick 52,6; damina — 1. Germovšek 4,10; krogla — U Blatnik 10,10; viSina — 1. lUsi* nac 1,25. (P. B.) ■ ČRNOMEU — Občinski kx>-mdte ■ ZMS je v počastitev dne/i mladosti pr^pravtt športna tekmo-vat>Ja v petih panogah (naaM nogomet, rokomet, košarka, odbog-ka in kros). Največ ekip ae je prijavilo za mali nogomei. Odiera-ae so že vse četrtfinalne tekme. I^esenečata dva reradtata: visoka anaga diuge ek%>e giimnaBide nad eki|x> PKS in zmaga gimnarJJrice prve ek^ nad BELTOM. Reeul-tati: ginuiaeija B — FKS A 6:0, gimnazija A — BELT 2:1, FKS B — Kanižarica 3:1, AdMUH — osnovna šola 4:0. (A. L.) ■ KRMELJ — V nedeljo pO' poddne je Ula t Knnetju slovesna otvoritev novega asfaltnega rokometnega ignšča. Na slav* nosU, kjer se je sibraJo več kot 200 gledalcev. Jo predsednik ObZTK Sevnica Vlado Kozamernik im>čtt športni oto^jekt nJegovenMi namenu. S tem je kronan trud vseh, ki so prispevaU k izgradnji objekta. KnneAJČani so ponosni na novo igrišče in ae z^vadju-jejo vsem, ki so kakorkoli nK>{^ k izgradi^ji. Poseixia zahvala gre občinski skugpščini, občinski zveai 2» telesno kuMuro in METALNI. Po otvoritvi je bdi rokometni turnir, kjer so sodelovale tri ekipe. Zmagala je prva ekipa iz Krmelja, dniga je bila Senica, tretja pa diviga eki|» Krmelja. Resultafti: Krmelj II — Sevnica 12:19, Krmelj I — Krmelj n 25:10, KiroeOj I — Sevnica 15:15. Naouspešnejši strelec je bii Damjan z 11 zadetki. Sedijo: Svažič 10, C. Logar 9 itd. (B. D.) ■ CERKUE — Okrog 250 učencev osnovne šole ae je pomerila v krosu. Tekmovali ao po skupinah. Dečka — 1. in 2. razred: 1. Močnik, 2. Vldenlč, 3. Kovač; 3. in 4. razred: 1. Jabuka, 2. Zlobko, 3. Hustnjak; višiJi razredi: 1. TurSič, 2. Pleterfnik, 3. J. Pleteršnik. Deklice — 3. in 4. razred: 1. Zlobko, 2. Retelj, 3. Baznik; višji razredi: 1. Zurko. 2. Tomše, 3. Jurman. Zmagovalci so dobili lične medalje, drugo In tretje uvrščeni pa diplome. (K. D.) ■ CERKLJE — Šolsko šport^ društvo Letalec je priredilo ekipno namiznoteniško prvenstvo šole. Zmagal Je 8. a razred (Dejak, Ajster, Valičič), drugi je bil 7. a itd. (K. D.) ■ KRŠKO — 16. maja so .se sestali člani plavalnega kluba Celulozar na letnem občnem zboru. V novo vodstvo so izvoljMii: Zofka .Arnšek, Jože Boltin, Janez Breskvar, Danica Čargo, Vladimir Oradiiiek, Jože Habinc, Ivan Jen-kole, Peter Markovič, Matko Matjan, Stane Nunčič, Marjan Prf-skar In inž. I^ojie Škrabi. (L. H.) St. Zi (1000) DOLENJSKI LIST 13 OB PRAZNIKU NASfH LETALCEV GALEB, JASTREB in KRAGUU so naš ponos • v 'ir^nlriironr* Jugoslovanska letalska Industrija se je uveljavila v svetu Letalska indiistrija v Jugoslaviji je po vojni napredovala vzporedno z ra2svojem letalstva. V tem obdobju je došola zavidanja vreden uspeh celo v svetovnih okvirih. Jugoslovanski konstruktorji in podjetja so napravili več kot 20 prototipov let^, od katerih so jih nekaj začeli izdelovati serijsko. Med njimi so se najbolj izikazali GALEB, JASTREB in KRAGULJ. Razen šolskih dn borbenih e/vionov jie največji uspeh nafte ind.ust(ni|je in naših t>tro-hovnijakav reaMivni prvenec GALEB. To je avion izrednih (leihEuičndih spoGoIbnostd, Id Je namenjen 2» vaoe letal- oev. Oborožen je z raznovr-stnin^ pripomočka in opremljen BB let v teižknii vremen sikih pogojih. Zaradi kratke vzleitne in pristajalne steze je nadvse primeren aa obrambo naše domovine. ČJe je po- tmebno, VBletd tudd s trave ali snega. Po GALEBU je naša iiidu-stirdja izdelaila enosedežna JASTREB s podobnimi lastnostmi in oborožitvijo. Oba modela aavzemaita vidno mesto v oborožitvi naše države. Sveitovni sloves je dobil najprej GALEB na razstavi v Parizu, 'kjer so ga pred 'esli proglasili aa naij'boljšd a/icm na svetu v tej kategoriji. Skupaj s svojim potomcem JASTREBOM je lan: na razstavi v angleškem mestu POČITEK »GALEBA« MED DVEMA POLETCMfA Parlborougihu v Konkurenci najivečjih letalakih mamk Anglije in ZDA potrdil svoj sk>ves. Oba sta dobila izredno laslkan^e ooene svetovnih stookovnjaikov. Raaen tega se je nekaj tmam ssammalo za kupoprodajne pogodbe, ki bi jugoslovensiki industriji lahko pfrinesle velilk ix>sloaTti-zanskemu bojevanju. To letalo se lahko povzpne 4000 m visoko. LeM s hitrostjo 250 km in se pri nizkem letu prilagodi terenu ter se tako izogne radarski kontroli. Njegova prednost je v tem, da aa vizlet in prnsta)janje ne potirebujo steze. Ta razdalja je iziredno kratika in avion se lahlko ■vzdigne oelo z nogometnega igrišča. Njegova posebnost je opravljanje borbenih nalog v nizkem letu. Avion lahko takoj izgine prav tako nizko na zemltjo. S seboj nosi različno municijo, bombe, rakete in napalm bombe. Zaradi vseh teh la-stnosrtd je dobil lasikav naziv nParttizan neba«. Zaradi iasrednega prilagajanja terenu, izogibanja radarjem in protiavionsMm topv> vom je pirav tako kot prej omenjena aviona aelo cenjen. Tuji strokovnjaki se v tej ocend poidružujejo našim letalcem, konstmikitoirjem in prodjmnajaloem. M. JARANOVIĆ UUBLJANA JE PRIPRAVLJENA NA KMEČKO OHCET Zaploskali bomo dolenjskemu paru Vinko in Jejena v svatovskem sprevodu - Poročilo se bo deset parov -Slavnost bo trajala tri dni - Na Švedskem in v Ameriki bodo posvetili veliko pozornost našemu folklornemu prazniku Nai>veC|jtt slovenska turi»ii£. no-foUcloma pstreditev »Kme-Mcb ohoet« bo konec maja poi-taenrids T gilavno mesto Slovenije Meivdlne domeće otoiako-ndoe in goste le Merilnih vviropGAah dmžav. »Kmečki ohoeti« ae bo poročilo 10 perov: ia Svlce, Peter Bicfceil lin Veoia Dreher, te Italije Bnanoo Erigen in IkfaaiB Ameded, la Avstrije He-kno — V>odkeir Aufliinger in Stefanie Penz, iz Tunisa Tao-ufik Nemmami fn Naila Ghe-nkn, iz Zahodne Nemčije WcQter Kietasman in Helga-litezigarete Kirech. iz Slovenije NovomeSčana Vinko Dež-fenan in Jelena 2ic ter pari is Svedake, Holandije, CSSR, in Norveške. IPirognim letotaije turisitiC-oo^oLkloane pmimeddibve, nad kateoD Je pretvssela pokrovd-toljBbvo pdvovBffne UNION le l^juiblijane, bo ieoveden po posebnem pro^remu. ■ iiOhoeit se bo mčela ie T četortek, 29. maja, ob 20. uri v veidkii dvorand hale »Ti-Toli« z glajrt>eno-folklomo ptriredditv^Jo POZDRAVLJE-iNI, MLADOPOROČENCI. ■ V peteik, 30. maja, bo za neveste piiknLik bUoM Ljubljane, za ženine pa ftunitovščina v motedu Medno. Zvečer bo dekld&čina za neveste, na ka-teši bodo peli znani sloven-cfci zabavni ansamibli. ■ V soboto, 31. maja, ob 11. uri bo svatovski spre- Pred Sesttoo bo sme- jem nevest, Nfiranganije« pa bo oa Trgu revolucije. Po kratkem pmograrou bodo Sid pairi ne Metstni megistrat, k]jer se bodo pomoAUi. Nato bo 2Bbaivno v veiLUd dnroroni TbvoU; tam ae bo r kuatumem ptrognunu, ki bo tekel nepretrgano, zvrstilo kar 11 folklomih 8kup(in in 11 glasbenih ansamblov. Razen ženinov, nevest dn pirlč bo ohoetd p(rifioativovei]D Se okoli 2000 gostov. Ne tet) zabavi bodo po^pnvvlli 8 tone nvesa, tX)no potic, 90 hi vina, 30 hd piva iitd. *I\a turdstdčni dogodek, U Je te prasegel evropske ok-vioie, bo flgpimnljailo okoli 300 dnmaičdh dn tu(}dh novinfirjev. Veldiko poeoonost so posveti-U pmLreditvil zlasti ne Švedskem, kjer bo znand dneviuk Bsspresen, ki izhaja v nakladi 750.000 iajvodov, imel oelo posebno izdajo, posvečeav) )»0(hoetd«. Ameiifcanod bodo letos posneli barvne filme za svojo televifzijo in Jih predvajali v oelotnd TV mreža ZDA. Računajo, da bo slav- Kraja kokoši in orodja Mariji Selak iz Dobrove pri Otočcu Je nekdo 15. maja med 14. in 15. uro ukradel 9 kokoši. Ivanu Zorcu z Zagrebške ceste v Novem mestu pa Je neznanec v noči na 15. maj vlomil v delavnico in odnesel za 300 din orodja. nost tokmait videlo blisu 100 miildtionoiv Idudi. Prdireddtev ne bo pooend; staile bo 35 mUdgonov, orga- ndzBtorjd pa bo razočatrand nad slabim odzivom trgovine, gostincev in ostalih delovnih ofrgandzacaj, kot da bi bsl pireznik slovenske folklore namenoen samo pinizadevnim argandzatorjem, ne pa nam vsem. S. DOKL Kmfella V nedeljo prvič Velika nagrada Loke Dirka v počastitev dneva mladosti - Revija dirkačev in strojev fiknvače pa svinjsko meso pri Ribnici. Minilo bo točno in košso^ klobase, katerim sto let, odkar se je rodila v Gorenoi vasi, pri Jaikopoviih. To bo drugi stoletnik / ribniški občini; pred d''/ema letoma je prvi slavil visoki Saša Zajc je bila kronana za lepotico Evrope na lepotnem tekmovanju v Maroku (Telefoto LFl) Lepotica Evrope je ribniške krvi Oče Saše Zajc, lepotice Evrope, je doma iz Goriče vasi pri Ribnici — Hailo, tovariš Primc! Senzacijo imam za vas. Lepotica Evrope Saša Zajc je ribniška kri. Tako imate v Kočevuu lepotico Jugoslavije, pri nas v Ribnici pa lepotico EJvrope! — mi je v ponedel,j2k popoldne telefoniral iz Ribnice Franjo Ma-tđh, vodja turističnega ur^ da in prodajalne spominkov. — Saša je vendar Ljubljančanka. — Rodila se Je res v Lju-bfijani, i^jen oče p>a je doma iz Gorične vasi pri Ribnici. Po domače se Je pri r^jih reklo pri Komatovih. Oče se je pres^il v Ljubljano, žal pa sem pozabil poizvedeti katerega leta. — Kje ste vse to izvedeli? Je vir zanesljiv? — Popolnoma zanes’.jtiv. Dopoldne Je bil pri meni sorodnik Zajčevih, Nace Starc iz Goriče vasi in meni prvemu povedal, da Je lepotica Evrope Ribničanka. Vso zadevo mi Je najmanj desetkrat razložil, zato sem prepričan, da drži. JOŽE PRIMC Ciganom zaplenili orožje, necepljene pse pa pobili 15. maja v zgodnjih jutranjih urah 90 kriminalisti in miličniki na območjih uprav jarme varnosti v Ljubija, Celju in Novem mestu pretresli ciganska taborišča in odvzeli Ciganom večje količini strelnega orožja, ki so si ga nezakonito lastili in ga tudi uporabljali pri strahovanju prebivailstva ter pri medsebojnem obračunavanju. Akcijo so -izvedli povsod v istem času in po prejšnj^em medsebojnem dogovoru. Čeprav so tokrat odvzeli Ciganom p>recej orožja, menijo, da Je uspeh le delen, saj je saiano, da so samo na območju novomeške občine oboroženi skoraj vsi odrasli Cigani. Zato kaže, da bo potrebno take akcije ponoviti. Na območju UJV Novo mesto so v akciji sodelovali tudi lovci, ki so postrelili vse necepljene cigansks pse. je kos, ćeprav nima več zob. pečico^ mama pravi, da ne drži da človek, ki vse gara in slabo J« jjiivi amvii vta/n-* živi, staiosti. Sa- jubilej stari Tcmšič, vendar ma ^ nasprotno, po rodu ni bil pravi Ribnj- KljulJ jd je duh zdrav, čan. »Jaz pa sem prava Rib- torepa**^ pogosto rada bere, n:ranka,« ponosno trdi Peč- saj v adosti za to ni bilo k f A-a mama iz Hrovače ... Zgodba njenega življenja ni le dolga, pač pa polna ovinkov, nevarnih zavojev, trpljenja, odipovedovanja. Njen odlični spomin sega daleč nazaj, do naijnežnejšiih otroških let, čeprav v njenem otrošt\ii o nežnosti sploh ne moreano govoriti. Tedaj so ai'vino vse leto pasli na gmajni, seaa so napravili mialo, ker pa živina ni bila v hlevu, tudi g?io-ja ni bilo. Pridelki so bili zato slabi dn nemalokrat so se težko prebijali skozi življenje. Tudi živina je pogosto stradala, kakor ljudje. Prenekgtero butaro bukovega vejevja je na pomlad znosila na hrbtu z Male gore, prav od Selana, da so krave imele hrano. Pri šestnač'i'tih se je poročila v Breže. Po dveh letili je ovdovela, tudi ctrok je umrl. Morala je spet domov v Gorenjo vas, mlada vdova za katero je kazalo, da bo vse življenje ostala doma. Vendar se je ponovno poročila, stara 29 let, s 65 let starim Pečkom v Hrovat. Rodila je sedem krepkih fantov, od katerih je v otroških letih umrl le eden. Mož ji je pri 85. letih umrl in ostala je sama s številno družino. Spet __________ “ »™v.če pri Ribnici nje s trdim delom, odpovedovanjem, pogosto tudi s pomanjkanjem. »JedJa sem glogov kruh,« se pohuduje, »danes pa se mladi norčujejo iz bele^ kruha. Mi se nismo, ker ga skoro nismo poanali. Ob koruznem kruhu sem ves dan okoi)evala krompir. V moji mladosti nismo poznali 3blek, čevljev. Hodili smo bosi ve-Cino leta, obleke pa so bile iz domačegct pletna, F>a še tedBko smo pirišli do njih ...« Sedemdesetletni sdn Janez se spominja, da je bila iiuiti nelkoč velika, krepka ženska, vajena trdega dela in poshiS-nosti pri sinovih. Delali so in se je bali, vendar je bila vedno ipravična. Do petdese-setega leta je bila šibkega zdravja, kasneje pa se je popravila. Danes jo največ ovira sluh, kd Jo je skoro povsem zapustil. Nad devatde-set let je imela, ko si je zlomila kolk, ven^r se je pozdravila kar doma.Skoro vsako zimo ima pljučnico, pa je v nekaj dneh dobra. Rane se ji neverjetno hitro celijo. Krepko hodi naokrog, cek) skuhati si koj poskusi. Naj- časa. Bere vse, časopise in knjige, najraje pa ima Ijabe-zenske zgodbe. Častitljivi jubilej Pe6kove mame je svojevrstna ^animi-vost za Ribniško dolino in slovesno ga bodo počastili. Stoletnica je živ dokaz o trdnosti in čdJosti ribniškega rodu. Materi ob njenem vi-soikem prazniku naše iskrene čestitke. 18. maja okoli 15. ure je Bivan Gavrič, nosilec drv pri gozdni upravi Grčarice, nadaljeval s selitvijo svoje delovne skupine iz Jelendola v Glažuto. Med vožnjo pa je z voza ušel v gozd petelin. Fanta Mladen Gavrič in 16-letni Dušan Tovilovič sta ga začela loviti. Komaj 20 do 40 korakov nad cesto ju je nar padla medvedka. Najprej je skočila proti Mladenu, ki se je skril za drevo, nato pa še na Dušana, ga zbila po tl^ in mu stopila na prsi, da je obležal nezavesten. Mladen je medtem začel bežati in vpiti na pomoč, zato je medvedka Dušana pustila in jo ubrala za njim, vendar ji je ušel. Ljudje, ki so prišli na pomoč, so nezavestnega Dušana odnesli, nato pa ga je rešilec odpeljal v ljubljansko bolnišnico. Dušan ima po pripovedovanju ljudi rane na glavi, rami in roki. Kako nevarne so poškodbe, se ni dalo zvedeti, ker ljudje v Ribnici niso mogli dobiti zdravnika, da bi ga pregledal, zato ga je rešilec odpeljal v ljubljansko bolnišnico. Druga nesreča v vinjenem stanju F, GRIVEC Filip Bilobrk, strojnik iz Novega mesta, obsojen na 9 mesecev zapora - po prestani kazni bo še 1 leto brez vozniškega dovoljenja Občinslko sodišče v Novem mestu je obsodilo Filipa BUobrka, strojnika z Mestnih n^iv v Novem mestu, ker je 24. maja lani povzro- Najstarejši Semičan prvič pri zdravniku Najstarejši Semičan M wer nov ata iz Vavpče vasi, ki bo kmalu star 100 let, J3 pred kratkim pn ič iskal zdravniško pomoč. Doslej možakar še ni zaiužil zdravila in nikoii ni bil pri zdiravniku, ko pi ga je pred nedavnim zadela kap v desno stran, so poklicali dr. Kvasiča. Zkiravnik je b:>j njku hitro pomagal, tako da se Movemov ata že bolje počutijo in tud: že vstanejj s postelje. Dobra in vestna nrr. ga sinove žene Micke je k t«^nxu veliko pripomogla. Movemov Prane, bobiikov sin, je povedal, da se z žono že pripravljat^ na atovo 100-letnico. Domači bi radi-vide li, da bd bili ata tedaj spet pokonci, ker se jim ne zdi prav, da bi tako slove;»n dan preležaJa v postelji. J02E HUTAR čil že drugo prometno nesrečo, ko je vozil avtomobil v vinjenem srtanju. Medtem ko mu je tekla pogojna kazen zaradi prometne nesreče, v kateri je bila ena oseba hudo poškodovana, je opet zagrešil kaznivo dejanje ogrožanja javnega prometa. Usodnega dne je iz središča mesta vozil avtomobil proti Bršlinu in v križišču za Bučno vas zavijal, hkrati pa prehiteval dva osebna avtomobila. Ker n(i imei preg’eda nad cesto, je z avtom zadel Ivanko Štepec in Rozalijo Dvojmovič, ki sta bili ob nesreči laže telesno poškodovani. Analiza Bilobrkove krvi je pokazala po nesreči 2,12 prodnila alkohola. Sodišče je ugotovilo, da je obtoženec na cesti nevaren voznik, zato mu je s sodbo izreklo tudi varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljeiija za 1 leto. Ukrep začne veljati šele po prestani zaporni kazni. Obtoženec se je zoi>er sodbo pritožil, vendar je bila pritožba zavrnjena. Sodba Je že pravnomočna. ■ r s BS aUElIKSSHiKliriJa m ■■ ■ ;UWIM.M|lfllilHn J (Nadaljevanje in konec) = g Pa-Go-To-Wah-Puikketekiwis (silni bojevnik s svinjskim 1 I očesom) Twain Je krasil sredino osemnajstega stoletja in | I |e bil generalu Bradocku vdan 2 vso dušo v boju proti 1 m trmogu Washingtonu. Ta ded je bil tistd možak, ki je izza | 1 nekega debla sedemnajstkrat ustrelil na našega Washin- | I gtona. Do sem je ta lepa, romantična pripovedka v naših 1 I moralnih 2^odovinskiih knjigah pravilna; toda ko se na- 1 1 daijuje in pravi, da je prestrašeni divjak po s^emnajstem i I strelu svečano rekel, da je sam Veliki duh izbral t^a | I človeka za veliko poslanstvo to da se ni dr27nil še enkrat 1 J nameriti nanj svoje prezbožne puške — tukaj pripovedka | 1 ne ufKDšteva zgodovinske resničnosti. V resnici je mož 1 J rekel: I I »Saj se sploh (kolcanje) ne splača. Ta človek je tako i 1 pijan, da ne more niti toliko časa stati pri miru, da bi I I ga Jaz zadel. Moja (kolcanje) sredstva mi ne dovoljujejo, | s da bi zanj potrošil še več streliva!« = I Iz t^a razloga je pri sedemnajstem strelu prenehal. | J Ta razlog je vsakomur jasen in razumljiv, zgovoren in | I preprečljiv. i I Ta zgodovinska prigoda me je vedno zabavala, ven- | I dar sem hkrati slutil, da je pri porazu generala Bradocka | J vsak Indijanec, ki je dvakrat streljal na sovražnika in ga 1 m zg^il, brž sklepal, da je Veliki duh izbral tega in tega = I vojaka za veliko poslanstvo. | J Mimogrede omenjam, da so nekateri moji predniki 1 ■ tako znani v zgodovini po svojih vzdevkih, da se mi ni | I zdelo potrebno ukvarjati se z njimi, zato jih bom samo i 1 I avedel po vrstnem redu, v katerem so se rodili.. Med 1 I njimi so: Richard Brindsey Twain alias Guy Fawkes, John | I Wetworth Tvvain alias Ivan s šestnajstimi vrvmi, Willam j m Hogarth Tvvain alias baron MUnchausen, John CJeorge | 1 Tvvain alias kapitan Kydd. Potem so še: C3eorg Francis j I Tvvain, Tom Peper Nabukadnezar in Balaamova oslica — j i vsi gredo v našo rodbino ali vsaj v njeno stransko vejo, | I ki se je od poštene, ravne linije precej oddaljila — j i ampak to so popolnoma postranske reči. Poganjld se | I razločujejo od stare trte le po tem, da so se zaradi slave, = I po kateri smo vedno hlepeli, navzeli grde navade, da so g I se zaprli v kaznilnico, namesto da bi se dali obesiti. | I Pri pisanju življenjepisa ni dobro, če se preveč pri- j I bližaš svojemu času, pač pa je priporočljivo, da zelo m^ | i gl eno govoriš o svojem dedu, od tega pa drzno preskočiš g i nase, kar bom storil tudi jaz. | I Toda prav zdaj mi je prišlo nekaj na misei. Moja g i lastna zgodovina bi bila v primerjavi z zgodovino mojih | 1 dedov vse preveč pohlevna in je zaradi tega najbolj pa- j I metno, da je ne napišem, preden me ne obesija eo/ bi j I mnogi drugi življenjepisci, kolikor sem jih bral, ostali j i pn prednikih, dokler se ni zgodilo kaj tak^, bi bili = I bralci lahko zelo srečni. Kaj pravite na to? | OB ZAKLJUČKU NATEČAJA »STE IZKORISTILI VSE SVOJE SPOSOBNOSTI?« „Tudi žuljava roka kmečke žene še prime za svinčnik..." ^^7 prispevkov in zgodb, zajetih iz vsakdanjega življ'enja, je bil ''azveseijiv odgovor naših bralcev in naročnikov na razpis na-9^adnega natečaja našega lista — Med nami je veliko skritih ^.,^^^ntov, predvsem pa ljubiteljev lepe slovenske besede »Naslov v Dolenjskem Ustu: »STE IZKORISTILI Vse svoje sposobnosti?« me je zadržal, da sem ^ Ustavila ob vrsticah vašega vabila. Res je, mlada so za nami, ne pišemo več šolskih nalog, ki so bile vedno drage, ne pišemo več ljubezenskih P*8emc, le še očetu ali materi, bratu ali sestri za ^ rojstni dan. Ali tudi žuljava roka kmečke še prime za svinčnik in ko nima nikogar, ki bi potožila svoje gorje, vzame svinčnik in zlije svojo bolečino na papir, čeprav ga takoj nato Vendar — srce se ohladi in bolečina je lažja...« 2a ^vod smo izbrali be- Stari trg: z avtom v neosvetljen voz 17. maja jsvečer j« Anton Femec iz Gornje NcmSlce vasd v Starem trgu prt Trebnjem ob desnem robu ceste ustavil konja, ker mu Je na vozu ugasnila lufi. Ko Je od£el v bllžrvjo hišo po ogenj, sc Je za voBom rjaglo pripeljal z osebnim avtomobilom Jiinez Gabrijel s PrisUve in treSeil v voe. Gabrijelov sopotnik Ivan Juvane se Je teže poškodoval, lože pa Ludvik Peskar in Matija Jaklič. Škodo so ooerUU na 5000 din. Otrol< pred avtomobilom 18. maja proti veCeru sc Je voznik osebnega avtomobila Anton Sever iz Radeč peljal iz Krftkega proti Sevnici. V vosi Log jo nenadoma pritekla čez cesto 2-letna Irenca Novink iz Loga. Deklico Je avtomobil zadel in Jo latje poškodoval. ena L ^ J® napisala izmed udeleženk naše-ko ^Sradnega natečaja, ZenrtK je poslala svojo Ra »J zajeto iz resnične-sam »Podpišite me la M J® pripisa- ^^uročiia tudi svoj pravi Kmečka mati M. L. (na njeno željo Sam objavi upoštevali j® bgj^^^Pisala) ni dobila no- l g . v/ujc»viix. hkrati obveščamo nate* *^^6rade pri našem Pa >^jen prispevek “Orno vseeno objavili. tudi vse sodelavce o izidu natečaja: štiričlanska komisija, v kateri so bili prof. Karel Bačer, slavist iz Novega mesta, književnik in prevajalec Severin Sali, prof. Jože Dular, slavist in ravnatelj Belokranjskega muzeja iz Metlike, ter Tone Gošnik, glavni urednik Dolenjskega lista, je do 17. maja prebrala in ocenila vse poslane prispevke. Na skupnem sestanku je komisija nato še posebej prebrala 15 najboljših sestavkov in med njimi izbrala tiste, ki po njeni skupni oceni zaslužijo razpisane nagrade. Pri tem pa je komisija predlagala uredniškemu odboru Dolenjskega lista, da upošteva njen predlog: a) prva razpisana nagrada — 1000 Ndin naj se ne podeli, ker na natečaju kljub razveseljivo velikemu številu prispevkov vendarle ni bilo zgodbe oz. dela, ki bi se s svojo izpovedno močjo in izvirnostjo opisa tako zelo dvignilo nad raven vseh drugih zgodb, da bi bilo vredno prve nagrade; b) namesto ene prve nagrade predlaga komisija podelitev 2 drugih nagrad po 500 din in 3 tretjih nagrad po 200 din. Uredniški odbor je predlog komisije sprejel in hkrati, objavlja izid nagradnega natečaja: 1. nagrado - 500 din - prejme prispevek »ZAKAJ PRAV JAZ?«, ki je bil poslan pod šifro »Marijac«; 2. nagrado - 500 din -prejme zgodba »STRIC - Bi Tl BIL MOJ ATI?« (šifra: P. 52. J. M.); 3. nagrado 200 din -prejme zgodba »KITARA V MESEČINI...« (šifra: »J.S.); 4. nagrado - 200 din -prejme prispevek »PŠENICA - NAŠE BOGASTVO« (šifra: »Gospodična Dorica«); 5. nagrado - 200 din ~ prejme zgodba »SPOMINI - BELE DLANI« (šifra: »Maturantka«). Nagrade bomo te dni poslali po pošti, prvih 5 nagrajenih prispevkov pa bomo začeli objavljati v našem tedniku že s prihodnjim tednom. Kaj pa drugi prispevki Kakor smo zapisali že 6. in 13. marca v objavljenem razpisu natečaja, bomo vse prispevke, ki niso bili nagrajeni, prejeli pa so od komisije dobre ocene (odlično, prav dobro in dobro), objavili v našem listu. Na vrsto bodo prišli glede na razpoložljiv prostor, honorar zanje pa bomo nakazali piscem vsakokrat takoj po objavi. Neuporabne prispevke bomo kmalu vrnili piscem, zato ponovno prosimo vse udeležence natečaja, da posebej ne sprašujejo, kaj je z njihovimi zgodbami. Nekateri izmed poslai^ prisp>evkov bodo izšli tiidi na 7. strani našega lista, kjer objavljamo pisma bralcev. Tu bodo tiskani tudi nekateri kratki zapisi, humoristični prispevki in zgodbice, ki zaslužijo svoj prostor v domačem tedniku, čeprav morda niso ustrezali vsem pogojem razpisa. če je bil kateri izmed poslanih prispevkov malce daljši od pogojev v razpisu, ga je komisija prav tako sprejela in ocenila. Objavljamo še mnenje komisije o pomenu razpisanega natečaja in vrednosti poslanih prispevkov: »čeprav ni vse »zlato«, kar je bilo poslano, pa je le zanimivo in v večini primerov ustreza razpisu. Poslane zgodbe hkrati kažejo, da znajo ljudje tudi pisati in povedati to in ono iz svojega življenja ali opazovanj. Vmes je več duhovitih zgodb, nekaj satir, pa tudi precej poskusov z izrazitimi literarni- mi težnjami piscev. Mnogi izmed udeležencev natečaja kažejo leposlovne ambicije, največ pa je osebnih teženj, da izpovedo svoje srce. Razveseljiva je ugotovitev, da so poslili veliko prispevkov kmečki ljudje, med njimi pa je veliko prispevkov, ki potrjujejo, da imajo njihovi pisci kar pravo, pisateljsko žilico« v sebi. Mno^ tudi veliko bero, marsikdo med njimi pa ima pravi naravni dar dobrega pripovedovanja. Seveda vmes tudi ni manjkalo solzavih zgodb, ki nimajo dosti skupnega s preprosto tragičnim.« Tako člani komisije. Uredništvo Dolenjskega lista se ob zaključku nagradnega natečaja »STE IZKORISTILI VSE SVOJE sposobnosti?« lepo zahvaljuje vsem, ki so tokrat sodelovali. Z njihovo pomočjo bo vsebina domačega lista prihodnje mesece še pestrejša. Razmišljamo pa tudi o možnosti oz. potrebi, da bi za tako sodelovanje bralcev s svojim listom na jesen oz. zimo dali na voljo še več prostora v listu. O tem pa kaj določnejšega v letošnji jeseni. UREDNIŠTVO šolarji in teden mladosti v počastitev tedna mladosti so učenoi kočevske osemletke že 20. maja organizirali ali nastopili na raznih šolskih, medšolskih in medobčinskih športnih tekmovanjih, ki bodo trajala vse do 24. maja. Jutri ob 12. uri bo v avli nove osnovne šole v Kočevju koncert, ki ga prireja festivalni odibor ljubljanskih Križank. 24. maja bo v Konca vasi, kjer je bil ujet narodni heroj Jože šeško, sprejem učencev višjih razredov kočevske osemletke v mladinsko organizacijo. 25. maja ob 9. uri pa bo v Likovnem salonu otvoritev razstave likovnih del učencev kočevske osemletke. Na otvoritvi bo pel otroški pevski zbor pod vodstvom Iveta Staniča. Razstava bo odprta teden dni. Na Debeli rtič Letos bo na Debelem rtiču letovalo predvidoma 55 otrok iz kočevske občine, za katere bodo zdravniki ugotovili, da so ix>trebni okrevanja v tem počitniško zdravstvenem letovišču mladine. Na letova-nOu bodo 14 dni, odpotovali pa bodo predvidoma v drugi polovici juiija ani račet-ku avgusta. Oskrbna dan bo veljal 20 din . Osfcrbo bodo morali plačati predvsem ‘Starši, nekaj pa bodo predvidoma tudi podjetja. Kandidate za letovanje še zbirajo. Letovanje organizira občinska Zveza prijateliev mladine 'n kočevsko Društvo prija*^^eliev mladine OHrirta v Pettiin; pri Brodu na Kolpi je 17. maja odprla ga stilno Beba Marinč. Gostilna je v lokalu, kjer je imel do lani gostišče Jakljevič. Gostilničarka je lokal, ki ga ima v najemu, povsem na novo opremila. Denar za ziet bo v ponedeljek, 19. maja. je bil v Kočevju sestanek — sklicala ga je SZDL — na kateri so se dogovorili, kako bodo zagotovili skupini 35 do 40 kočevskih športnikov potrebni denar, da se bodo lahko udeležili letošnjega Zleta bratstva in enotnosti, ki bo prihodnji mesec v Bihaću. Sklenili so, da bodo denar — gre le za okoli 500 din — zbrali krajevna skupnost, občinska skupščina, občinska konferenca SZDL in občinski sindikalni svet. Blok ni smetišče! Nekdo je v novem bloku v Kidričevi ulici v Kočevju čisto lepo in prav napisal obvestilo in ga o-besil ob vhodu: »Prosimo stranke, da ne mečejo krp in podobnega v stranišča, kot se je že opazilo. Za to je smetišče!« Neznani stanovalec pa je pripisal: »Prosim, pokažite, kje je smetišče?« Stanovalci namreč ne vedo, da bi bilo kje v bližini kakšno smetišče, blok pa nima niti smetnjakov, čeprav so i; njem stanovalci že okoli 20 dni. xKfS<» RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OS KOČEVJE MIROM HEGLERJEM „Letos proračun ne bo spremenjen^ Nekateri zahtevajo večje dotacije iz občinskega za zvečanje dotacij ni, ker ni denarja - Za vzgojo letos občutno več kot preteklo proračuna - Možnosti in izobraževanje bo šlo leto »Premalo dotacije iz občinskega proračuna dobimo,« je po sprejemu občinskega proračuna ugotovilo več organizacij, organov in drugih v kočevski občini. Nekateri so na svojih sestankih predlagali, naj bi občinska skupščina ponovno proučila svoj proračun, nekateri pa so na razne drugačne načine skušali dobiti za svojo dejavnost več denarja. V Kočevju pripravljajo asfaltiranje Bračičeve ulice, Rožne ulice, Ceste na stadion in Podgorske ulice. Dela izvaja podjetje SLOVENIJA CESTE, asfaltiranje bo končano predvidoma do sredine junija. (Foto: Primc) Zaradi taikih zaiitev smo obiskali predsednika občinske skupščine Mira Heglera m ga vprašali, če bo občinski proračun zaiadi takih žalitev kaj spremenjen in če so kakšne možnosti, da bi nekateri dobili večje dotacije. Povedal nam je, da proračun ne bo spremenjen. Zelje in potrebe nekaterih iv)ral% niikov občinskega proračuna pa so res občutno večje kot možnosita proračuna. Čisti občinski proračun se bo letos zvečal komaj za slab odstotek, ker bo občutno več dobila temeljna izobraževalna skupnost. Tako je lani dobila TIS 4 milijone 233.000 din iz občinskih virov (nekaj pa je imela še ostalih dohodkov), letos pa RAZGOVOR Z DIREKTORJEM RUDNIKA KOČEVJE FRANCEM KORELCEM Dve tovarni za kočevske rudarje? Pri kočevskem rudniku pripravljajo program o preusmeritvi proizvodnje, po katerem naj bi zgradili dve tovarni, ki bi izdelovali proizvode iz gline — V obeh bi se zaposlili predvsem rudarji Pred kratkim smo obiskali Franca Korelca, direktorja kočevskega Rudnika in novega republiškega poslanca, ter ga vprašali, zakaj je potrebna preusmeritev kočevskega Rudnika in kako daleč je izdelan program o preusmeritvi. Odgovoril je* — V bodoče bodo modernizirali v Sloveniji le rudnike, ki imado večje zaloge premoga in v neposredni bližini termoelektrarne, se pravi, da bo premog pokurjen v bližini rudnikov, le manjše količine p>a ga bodo prodali na trgu. Med rudniki, ki imajo majhne zaloge in nimajo ostalih pogojev za obstoj v bodočnosti, je tudi kočevski, čeprav ima zelo vi- soko produktivnost v okviru rudnikov rjavega premoga v Jugoslaviji. Poseben problem za naš rudnik je namreč tudi železniška prog^, ki je nerentabilna in je vprašanje, koliko časa bo še obstajala, saj je njeno obratovanje rešeno le začasno, in siicer z& okoli 5 let. 2Jairadi t^ra smo začeli samostojno pripravljati programe za preusmeritev proizvod- DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ NOVI UPRAVNI ODBOR ki-ajevne organizacije ZB za Kočevje, Trato in Mahoroik je 14. maja izvolil za predsednika Jožeta žagarja, za tajnika Alojza Henigmana in za blagajnika Alojza Marinča. Claoi UO so: Franc Ožbolt, Ivan Zgonc, Jože Adamič, Vinko Muhič, Pavle Debeljak, Stane Frank, Reeka Lavrič in Rezka Berlan. Predsednica nadzornega odbora je Gizela SeSko, člana pa Alojz Hočevar In France Kersnič. Izvolili so izvrSilni odbor, komisijo za vprašanja invalidov, komisijo za rekreacijo, izlete, tovariiata srečanja in organizacijo civilnih pogrebov ter komisijo za pomoč borcem NOV. ■ ■ ■ v TRGOVINI NIMA JO prve pomočd in vlečne vrvi, kar bi morali avtomobilist4 po novih predpisih imeti med vož njo s seboj. Upamo, da bodo prometni miličniki do avtomobilistov prizanesljivi vsaj do takrat, dokler ne bodo vozniki te opreme lahko kupili. Ščitnike za blatnike v trgovini imajo, vendar stanejo kar 45 din. Verjetno Jeli nekdo zaradi predpisov na lahek način zaslužiti precej denarja. ■ ■ ■ PODSTAVKI IN POSODE 7. okrasnim cvetjem so po Kočevju že razpostavljeni. 2al pa so parki še vedno precej neurejeni in polni smeti. ■ ■ ■ KAR 19 DNI od prevzema novega bloka v Kidričevi ulici je trajalo, da so stanovalci lahko dobili telefonsko napeljavo in da Je bila usposobljena skupin-ska televizijska antena, medtem ko smetnjakov do minulega ponedeljka (morda pa celo rto danes) turti ni Ostale ve6je ali manjše pomarvjkljivosti pa so bolj ali mai>j razumljive. ■ ■ ■ na SOLSKE IZLETE bodo v kratkem odšli učenci osnovnih šol. Večina razredov in oddelkov kočevske osemletke bo odšla na majski izlet 30. maja, in sicer na vse strani Slovenije. ■ ■ ■ TEKMOVANJE MATEMATIKOV osnovne šole Kočevje in podružničnih šol Trava in stara cerkev je bilo 12. maja, udeležilo pa se ga je okoli 50 učencev iz višjih rajsredov. Najboljši so bili: Dubmvka Bračika, 8. razred, Jana Klun, 7. r., Jelka Pugelj, 6. r., in Anton Tramte, 5. r., vsi z osnovne Sole Kočevje. Vsi ti so se udeležili tudi meid-občinskoga tekmovanja, ki je bilo 18. maja v Ljubljani, vendar še ne vemo, kalčo so se uvrstili. Matematiki tretjih in četrtih razredov bodo imeli občinsko tekmovanje 8. junija. ■ ■ ■ PRVE KRAJE ali p(> »kuai kraj v novem bloku v Kidričevi ulici *0 že mimo, čeprav so se stanovalci komaj dobro vselili. I2 kleti so nekemu šolarju izginili stripi, kar daje slutiti, da so bili na obisku otroci iz sosednjih stavb. Francetu Cankarju pa so razmetali in Se bolj zdrobili črepinje, ki Jih je zbral na Fridrihštajnu, jih lepo uredil, obesil na kartone in označil. Shranjene je Imel tudi v kleti, zbiral pa jih je skupaj z drugimi izkopaninami in zgodovinskimi zanimivostmi. ■ ■ ■ KONCERT ZA STAR SE bo 5. jimija ob 17. uri v avli nove osnovne šole v Kočevju. Na njem bodo nastopili otroški in mladinski pevski zbor ter sekstet ■ ■ ■ NA FOLKLORNI N"A STOP akademske folklorne skupine »France Miirolt« v ljubljanske Križiinke bo šlj 12 junija UOn učenccv osnovne Sole. Vstopnice je šola dobila brezplačno zaradi iispešnfua sodelovanja s festivalskim odborom Kri?»mk. To bo tudi prvič, da si bodo kof'ov.ski šolarji I'r"an!7.irano o«leial’ nastop kakšni' •folklorne skiipine. nje. V ta namen smo dali domačim in tujim firmam v analizo našo g^o in halde (odkrivko, glino, pomešano s premogom). Analize so pokazale, da naša glina ustreza ea proizvodnjo keraniziita (lahkega gradbenega materiala, ki se uporablja za izolacijo, konstrukcijske betone, za finalne izdelke za gradnjo fasadne obloge, v zahodnem svetu pa tudi za gradnjo cest). 2kiaj izdelujemo investicijski program za gradnjo tovarne, dogovarjamo se za licenco in urejamo vse ostalo, da bi sračeli z gradnjo že letos, seveda če bomo uspeli dobiti pK>trebnd denar. Kolektiv namreč gradnje ni zmožen sam sp>eljati, zato bi bilo prav, da nam pomagajo tudi republiški organi. Predvidevate tudi proizvodnjo keramičnih ploščic? — Analize gline v vraščenem sloju so pokazale, da je primerna za proizvodnjo , keramičnih ploščic. Ko bomo imeli tovarno keramzita oziroma keramzitnih izdelkov, bomo začeli uresničevati program o zgraditvi tovarne keramičnih ploščic, ki bi lahko začela proizvajati — seveda če bo šlo vse po sreči — že leta 1971. V obeh tovarnah bi skoraj v celoti za.poslili vse člane našega kolektiva (izjwna bodo delavci iz strojno-elektro delavnice, ki jdh bo zaposlila kovinska industrija, in tisti, ki bodo odšli v pokoj), razen tega pa bi kasneje dobili kruh tudi nekateri občani, ki zdaj niso zaposleni. Razprava o mladini Predsedstvo občdnske konference Zveze miadine Kočevje je imelo 12. maja skupen sestanek s predstavniki ostalih občinsikih družbeno-političniih organizacij, na katerem so razpravljali o dotaciji mladinski organizaciji, o prostoru za mladinski klub, o odnosih med mladino in ostalimi družbeno-poldtičnimi organizacijami ter o delu mladine od zadnje seje občinslte konference. Več o sestiniku prihodnj'ič. bo dobila 4 milijone 398.000 din (iz občinskih virov). Ce občinska skupščina ne bi zagotovila TIS letos toliko denarja, potem ne bi dobili 780.000 ddn dotacije RIS in bi bila zaradi tega šolstvo m občinski proračim še v večjih težartrah, kot sta že. Pionirji obiskali miličnike Na dan javne varnosti, 13. maja so pionirji prometniki iz osnovne šole Kočevje obiskali kočevske miličnike, jma čestitali za praznik in izročili čopek cvetja. Miličniki so nato ponirje pogostili, jim pokazali svoje teJmdčne naprave in jih semanili s svojim delom. Veliko zahtev — malo denarja Danes, 22. maja, bo v Kočevju sestanek predstavnikov krajevnih skupnosti, na katerem se bodo pogovorili o vlogi krajevnih skupnosti za letos. Letošnji občinski proračun predvideva, da bo pK>rabljenih za dotacije krajevnim skupnostim 40 tisoč din (in še 80 tisoč din iz cestnega sklada), medtem ko so krajevne skupnosti zahtevale za izpopolnitev svojih letošnjih programov dela okoli 500 tisoč din. Sestanek sta sklicali občinska skupščina in občinska konferenca SZDL. Razmerje med denarjem, ki gre za šolstvo (TIS), m čistim občinskim proračunom znaša letos 51,2 : 48,8 v korist TIS. S takim sorazmerjem je kočevska občana med tistimi v Sloveniji, ki namenjajo največ za šolstvo. Občinski proračun pa bi se znašel še v večjih težav^, če ne bi občinska skupščina zvišala prispevne stopnje od 3,95 odstotka na 5,40 odstotka (nova stopnja velja od 1. maja) — lani je znašala 4,74 odstotka. Zaradi vsega tega ni nobenih možnosti, da bi proračunske izdatke letos v ko-Sov-ski občini ziviševali, razen tega pa si skupščina ne more privoščiti zviševanje proraču-skih dohodkov na ta način, da bi predpisala nove pri-sj>evke, ker so že sedanji razmeroma visoka. Veselica pri Rožnem studencu Kočevska mladina pripra.* vlja pred dnevom mladosti več športnih tekmovanj z vojaki ribnišike garnizije in mdadino iz drugih krajev. Razen tega bo organizirala 24. maja v Rožnem studencu veselico, če bo slabo vreme, bo namesto veselice ples v dvorani množičnih organizacij. Zamisel o organiziranju veselice so dali mladim odrasli, češ da si na ta način lahiko prislužijo nekaj denarja, ki ga potrebujejo za delo svoje organizacije. Podobno si namreč pomagajo tudi nekatere druge organizacije, če jim občinska doitacija ne zadošča za uspe-’ šno delo. V Kočevju bodo gradili vzgojnovarstveni zavod o tej gradnji naj povedo svoje mnenje še občani na javni tribuni, ki bo meseca junija Svet za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti Kočevje je imenoval komisijo, ki bo sestavila program bodočega otroškega varstva. Komisija je že razpravlja o stanju otroškega varstva v Kočevju in ugotovila, da otroško varstvo nima osnovnih pogojev za uspešno delo. Otroško varstvo ima dve zgradbi, nobena pa ni primerna. Komisija je ugotovila, da se pogoji otroškega varstva ne bi izboljšali niti z večjo preureditvijo teh dveh stavb. Krvodajalska akcija uspela Krvodajalski akciji, ki je bila v Kočevju od 13. do 15. maja, se je odzvalo 763 občanov. Odklonjenih je bilo 90 občanov, 673 pa jih je dalo kri, in sicer skupaj 21,552 ocm Za kočevsko občino znaša letos krvodajalski plan skupno 800 odvzemov, vendar bo v Kočevju letos še en odvzemni dan, in sicer 4. novembra. Krvodajalci so darovali 'etos po 3 dl krvi, kar je nekoliko več kot v preteklih letih (zato je bilo letos tudi več odklonjenih), v'endar še '*cdno okoli 2 dl manj, kot jo običajno odvzemajo v drugih državah Po temeljiti proučitvi vseh možnosti m ogledu podobnih zavodov v Ljubljani je prišla komisija do sklepa, da je najpametneje zgraditi ix>-vo stavbo in tako za daljše obdobje rešiti to zadevo. Predlagala je tudi, naj bi stavba stala na zemljišču med Osto na stadion in Rinžo. Svet Za otroško varstvo je predlog komisije osvojil, razpravljal pa je tudi o finansiranju gradnje. Ugotovil je, da bi gradnjo plačali z denarjem, ki priteka v obliki prispevka za otroSko varstvo (prispevek je bil uveden lani), s kreditom Kreditne banke in krediti iz republiških virov. V začetku junija bo krajevna skupnost Kočevje sklicala javno tribuno, na kateri bodo lahko vsi občani povedali svoje mnenje o predlagani gradnji nove vzgojno-varstvene ustanove. TRGOPROMET obdaril upokojence Trgovsko podjetje TllCiO-PROMET iz Kočevja je za prvomajske praznike letos ze drugič pogostilo svojih 11 upokojencev in jih tudi nagradilo z denarjem. Pog )sti-tev je bila v hotelu. Upokojenci so kolektivu TRGO-PROMETA zelo hvaležni za pozornost. Tri praznovanja v Sodražici v Sodražici v teh dneh slave 50-letnico KPJ, svoj krajevni praznik in dan rnladosti Sodražica praznuje 25. maja svoj krajevni praznik v spomin na prvo osvoboditev leta 1942. Kasneje je bila nad 30-krat bombardirana in skoraj popolnoma porušena. Danes je spet olmovljena. Sodražani so posebno ponosni na nove- stavbe, med katerimi so tudi šola, zdravstveni dom, pletilnica in druge (Foto: Primc) Ribnica: uspešno prvo četrtletje 20 odstotkov več kot v istem obdobju lani so proizvedle ribniške delovne organizacije v prvih treh mesecih letos — Med najuspešnejšimi tudi največji industrijski podjetji v občini INLES in PLETILNICA v teh dneh je bilo aJi pa še bo v Sodražici več prireditev, ki so posvečene 50-letaici KPJ, krajevnemu prazntfcu in dnevu mladosti. 17. maja je bila proslava, posvečena 50-letnici KPJ in krajevnemu prazniku, na kateri so nastopili učenci so-draškega oddelka glasbene šole, pevski zbor iz Dolenje vasi in učenci domače osemletke. Na proslavi je govonil sekiretar občinske konference ZK Danilo Mohar. Včeraj so se začele prireditve, kd so posvečene t^einu mladosti, in bodo trajale do 24. maja. Danes bo imela osnovna šola športni dan, na Iraterem bodo issvedili atletska tekmovanja. Jutri ob 11.30 bo priredil v Sodražici festivalni odbor ljubljanskih Križank godalni koncert, združen z recitacijami partizanskih pesmi. 24. maja pa bodo zaključne slovesnosti ob tednu mladosti, Tega dne bo najprej zaključna slovesnost za učenoe, k: so tekmovali za bralno značko. Te prireditve se bodo udeležili tudi nekateri slovenski pesniki in pisatelji. Popoldne bo sprejem učencev sedmega razireda v mladinsko organizacijo. Ob lej priložnosti bodo šolarji izvedli tudi kultjumd program. Zvečer pa bodo šolarja zakurili kres na bližnjem hribu Strmcu. Ribničani so prodali URBANA Kupili pa so manjši počitniški dom v njegovi neposredni bližini — Letos cenejši dopust Najuspešneje je četrtletje zakljiučila Pletilnica žičnih in plastičnih mrež, ki je že lani v primerjavi z letom prej za-kloučila p>oslovno leto s polovico večjo pax>izvodnjo. V Pletilnica so celo uvideli, dfl tK>do letos proizvedli več, kot 60 v začetku leta pJanirali, zato so letošnji plan že po-ipravili oeiroma povečali za 10 odstotkov. Razveseljivo je, da je tudi INLES, ki je naj večja delovna organizacija v občini, uspešno zakljaičila prvo četrtletje. Proizvodnoo so {»večali v primerjavi z istdm obdobjem leni za oikoli 30 odstotkov. Kovdnako podjetje je v prvem četrtletju proizvedlo za okoli 15 odstoitikov več iot v istem obdobju lani. Pričaku-^jo, da bodo tako rast pro-j®vodnje obdržali al: pa celo povečali. Tudi ostaiLe delovne oa-ganii-sacije poslujejo uspešno in ni nobena v aaskrbljujočem položaju. Izijana je morda le Sitanovanjsko komunalno' podjetje, ker manjka sItx)-kovnijakov predivsem v njihovi gradbeni enoti. Uspeh ribniškega gospodarstva je še posebno razveseljiv, ker so bilo še v prvi polovici leta 1967 skoraj vse delovne organizacije, ki jim gre danes zelo dobro, v bolj ali manj težkem položaju (izjema je bila morda le Ple-tilndca žičnih in plastičnih mrež). Nuja je delovne orga- nizacije prisilila, da so zaposlile več strokovnjakov, '.'peljale boljSo organizacijo dela, izločile neiperspektivno in nedonosno proizvodnjo; kolektivi so krepko poprijeli za delo in izpolnili plane, zato tudi uspehi niso izostali. Izkušnje, ki so sd jih pridobili v težavah, upoštevajo še danes. Prizadevajo si za boljšo, cenejišo, večjo in hitrejšo proizvodnjo, zato tudi uspehi ne iaoslajajo. Gospodarske organizacije ribniške občine so letošnje prvo četrtletje zaključile zelo tispešno. Proizvedle in prodale so za okoli 20 odstotkov več kot v istem obdobju pretekl^a leta. še posebno uspešno je četrtletje zaključila industrija in njene tri najpomembnejše delovne organizacije INLES, Kovinsko podjetje in Pletilnica žičnih in plastičnih mrež Sodražica. Počitniška skupnost Ribni- je bilo včasih le eno), vedno ca je v soglasu s soinvesti- manjše zanimanje Ribniča-torji prodala še preostalo po nov za dopust v URBANU, lovico svojega doma URBAN pa tudi interes občanov, da v Novem gradu. Prvo polo- bi šli na dopust le julija in vico doma so prodali že pred v prvi polovici avgusta. štirimi leti, da so lahko pla- ~ ’• ---- čali račune v zvezi z dograditvijo doma in oremo Zaradi vs^ navedenega in zato, ker je dom potreben njegovo nekaterih večjHi preureditev. se je Počitniška skupnost od- Počitniška skupnost je bila ločila da preostalo polovico Pred 27 leti prvič svobodni Sodražica je bila osvobojena 1942 -- Kasneje je bila 30-krat bombardirana Proslava Notranjskega odreda Na razširjeni seji občinskega odbora ZZB NOV Ribnica, ki je bila pred kratkim, so razpravljali predvsem o prosdavi notranjskega odreda, v sestavu katerega se je borila tudi prva ribniška čete. v načedu so se dogovorili, da bo proslava 4. julija v Sodražici. Imenovali so odbor za proslavo in finančno komisijo. Nadalje so razprav-^ali še o zdravljenju borcev In o denarju, ki ga je republika namenila za gradnjo stanovanj borcev. Več o tej Seji bomo poročali v eni prihodnjih številk našega lista. Konferenca upokojencev Na nedavni letni konferenci ribniškega Društva upokojencev so razpravljali največ o stanovanjskih vprašanjih Upokojencev in o prostorih društveno pisarno in re-. kreacijo. Konference se je beležil tudi predsednik ob-' ^iinske skupščine Bogo Abra-hamsberg. Konferenco je pozdravil še predstavnik ribni-Skih tabornikov, zaželel upo-kojencem veliko uspeha in jih povabil na ustanovni občni zbor taborniške organizacije, ki bo v kratkem. Več bomo o konferenci poročtdi Prihodnjič. 25. maja 1942 so bild italijanski okupatorji prvič pregnani iz Sodraške doline. V osvoibojeni Sodražici je bil takrat velik partizanski miting; v tistih dneh pa je odšlo v partizane tudi več domačinov. V spomin na ta dogodek praznuje Sodražica in okolica vsako leto 25. maja svoj krajevni praznik. Pregnani Italijani so se nad Sodražico strahovito maščevali: bombardirali so jo Koliko za socialno skrbstvo? Občinska skupščina Ribnica je letos namenila za socialno skrbstvo 499.500 din. Od tega saieska bo šlo 150 tisoč din za priznavalnine borcem (polovico tega denarja prispeva republika), 110.000 din za oskrbnine za odrade v domovih, 100.000 din za oskrbnine v mladinskih domovih, 66.000 din za stalne socialne podpore, ki jih prejemajo socialno ogroženi občani, 9.500 din za rejnine za nvladoletnike itd. Za boljšo nego parkov Ribniška krajevna skup< nost in Stanovanjsko komunalno podjetje Ribnica sta sklenila dogovor, o urejanju in negi javnih nasadov in zelenic v Ribnici. Po tem dogovoru je Stanovanjsko komunalno podjetje dolžno zelenice in nasade vedno skrbno n^ovati. Dogovor zajema tudi oskrbo parka in nasada pri ribniškem gradu. nad 30-krat in jo skoraj do tal porušili. Vse to in tudi ponovna oloupacija Sodražice p>a domačinov nista odvrnila od partizanov. Po osvoboditvi je bila zgrajena večja in lepša Sodražica. Kraj je dobil novo zdravstveno postajo, na kateri so vklesana imena padlih borcev in žrtev fašističnega terorja, novo šoio, nov zadružni dom, nove Industrijske objekte, nove ceste, nove druge zgradbe, uredili pa so tudi trg. Prebivalcem Sodražice in okolice čestitamo za njihov praznik in jim želimo, da bi bUa čimprej modernizirana cesita med Žlebičem in Sodražico, kar je njihova dolgoletna želja. K. O. prisiljena prodati Se preosta^ lo polovico doona (40 ležišč) zato, ker ni bil dovolj izkoriščen (lani v sezoni -e 60-odstotno). K neizkoriščenosti so pripomogle velike sobe (3 ali 4 ležišča, izkoriščeno pa Ocena volitev Na nedavnem p>osvetu predsednikov sindikalnih organizacij v Ribnici so razpravljali predvsem o oceni nedavnih volitev v skupščinske organe, o izobraževanju predsednikov sindikalnih organizacij in de- doma proda za 600.0(X) din. Pri kupcu pa sd je zadršala pravico do usluge kuhinje in jedilnice URBANA ter da lahko za svoje E>otrebe najame vsako leto 3 sobe v domu. Vendar bodo tudi letos Ribničanje lahko preživeli do pust na morju. Počitniška skupnost je v neposredni bližini URBANA že kupila noa'o stavbo z osmim: sobami in drugimi prostori, v kateri nameravajo urediti okoli 20 ležišč. Ta dom bo začel poslovati že 1. julija. Počitniška skupnost že sprejema pri- lavskih svetov, o prodaji po- . . . čitnišk^ doma v Novem jave občanov, ki žele prezi-gradu, o vlogi sindikata pri veti dopust v tem domu, v katerem bo letovanje cenejše, kot je bilo v URBANU. Razen tega namerava Počitniška skupnost v soglasju s svojimi člani oziroma soinvestitorji zgraditi v Malinski Cene v Kočevju na otoJcu Kilku še nekaj delitvi dohodka in o zadevah, s katerimi se srečujejo pri vsakodnevnem deJu. Več bomo poročali o posvetu v eni prihodnjih številk. in Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene: . Kočevje: Ribnica: (cena v din za kg) 0,90 in 1.15 0,90 5,20 4,20 1,75 2,00 manjših počitniških hišic. Seja konference ZK V zadnjih dneh maja bo predvidoma seja občinske konference Zveze komunistov Ribnica. Na njej bodo razpravljali največ o delu krajevnih samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij. Izvolili bodo tudi enega člana republiške konference. Kod na Travno goro? Pred kratkim si je posebna komisija, v kateri so biU predstavniki občinske skupščine Ribnica, KGP Kočevje in cestne službe, ogledala sedanjo cesto iz Ribnice na Travno goro in ugotovila, da •cesta ni primerna za javni pomet in da ne bila primerna niti, če bi jo preuredili. Vsi so se strinjali, da bo treba zgraditi novo cesto, ki bo manj nevarna, vendar se še niso dokončno odločili, s katere smeri naj bd vodila. Sedanja cesta, ki pelje na Travno goro, je gozdna in je posebno pozimi za promet neprimerna. Varčujejo za hišo v podjetju INLES v Ribnici imajo dobro organizirano varčevanje za gradnjo zasebnih stanovanj, člani kolektiva vsak mesec namensko vlagajo prihranke z gradijo stanovanj; enak 2aiesek, kot ga privarčuje oziroma vloži član kolektiva, pa mu primame še podjetje. Samo v ribniškem obratu INLES je zdaj 20 takih varčevalcev, ki bodo v dveh letih privarčevali toliko, da bodo lahko začeli graditi svoje stanovanje oziroma hišico. Način varčevanja in uporabo denarja ureja poseben pravilnik. Za gozdne delavce krajša delovna doba? Pobuda sindikalne podružnice gozdne uprave Grčarice o beneficiranju delovne dobe gozdnim delavcem je dobila podporo občinskega sindikalnega sveta Ribnica, o njej pa so razpravljali tudi na nedavnem posvetu predstavnikov sindikalnih organizacij v Ribnici. Ugotovili so, da delajo gozdni delavci i>od zelo težkimi pogoji, da pogosto zbole in da je zato njihova zahteva upravičena. Zahtevali so tudi, naj pride razprava o beneficiranju delovne dobe gofisdnim delavcem čimprej na dnevni red pri pristojnih organih. Albert Jakopič v Ribnici Pretekli teden so predstavniki občinske skupščine Ribnica in občinske konference ZK razpravljali o organizaciji splošnega ljudskega c^po-ra. Sestanka se je udeležil tudi predstavnik CK ZKS Albert Jakopič-Kajtimir. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI 7,05 in 7,35 5,00 in 7.00 30. maja odvzem krvi 30. maja od 7. do 14. ure bo v osnovni Soli na Hribu v Loškem potoku od-ozem krvi, na katerega so vabljeni krvodajalci iz območja Sodražice, Loškega potoka in Ribnice. Krvodajalce iz območja Sodražice bo vozil avtobus od 7.30 dalje. Krvodajalci iz območja Ribnice naj se prijavijo pri občinskem odboru RK najkasneje do 29. maja, da bodo zanje uredili prevoz. Občinski odbor Bdečega križa vabi krvodajalce, naj se akcije udeleže v čimvečjem številu. krompir sveže zelje kislo zelje fižol v zrnju fiebUla česen solata špinača korenje peteršilj rdeča r«sa cvetača jabolka pomaranče če^je limone banane Jajca (cena za kos) 0,55 in 0,60 0,60 4.10 25,00 4,60 4,70 5,40 5,00 2.10 5,30 4.70 30.00 4,80 5.00 5.70 2.20 7,10 6.20 5.10 in 5,40 5,30 7,50 — 5.10 5,20 6.20 6,40 Sprememba naslova! Naročniki, U spremenijo svoj. stan naslov, n»j ^poročijo oba naslova Dogiaja s«, da ^>oro-Cljo samo novega, ker pa imamo pri nas včasih več naročnikov B {iriimkom la Imenom, serveda ne .moremo vedeti. EK, ki Jo je v prostorih železniške postaje Ribnica odpida pred kratkim Delavska univerza Kočevje. Začasno nova delavnica zaposluje sicer 24 delavk, vendar morajo vse opraviti poseben tečaj. Tiste, ki ga bodo uspešno zaldjučile, bodo spirejeite v redno delavno razmeiije. B B ■ ZA OKOU 600.000 DIN stavbnega pohištva pinodejo na mesec v prodajalni INLES v Ribnici. V novi prodajalni je stalna razstava stavbnega pohištva, da sl kupec blago lat^ doibro ogleda. Dobro blago in konkurenčne cene privabljajo kupce la vse države. INLES ima svoje prodajalne oedroma prodajna skladišča tudi v neka.teirih dragih Jugoslovanskih mestih. ■ ■ ■ ZA RIBNIŠKI BCUZEJ Je leto6 v oU^nfdiem proračunu namenjeno 5000 din. Upravni odbor muneja bo moral z denarjem preudaimo go^MdarM, ker mu ga bo drugače pred koncem leta zmanjkalo. ■ ■ ■ GNOJNICA TEĆE iz gnojndčne jame pri stanovanjski stavbi, ki je najbli^ja obratu družbene prehrane podjetja INLES v Ribnici. Stanovalci prizadete stavbe čakajo, da bo gnoj-nično jamo izpraaiilo Stanovanjsko komunalno podjetje. _____________ ■ ■ ■ RIBNIŠKI »PONTE-ROSSOu posluje ob nedeljah pri cerkvi, kjer postavijo stojnice z raznovrstnim blagom. Izbira sicer ni kot v Trstu, vendar za- metek »Pooterossa« je le tu. Ol^i stojnic je po maši velik živžav in marsikoga premotijo raznobarv-m in svetlikajoči se predmeti, ki imajo dobro stran, da ute&ijo majhne i^e. B ■ ■ VZORNE VOZNIKE motornih voeal iz rtbndške občine 80 pired kratkim nagradili e T»u>Aifam< in plaketami. Občani u^o, da bodo nagrajenci ostali vzorni voznfld Se vnaprej, aa nekatere pa pričaianjejo, da se bo^ ceJo še poboljšaM. I REŠETOM DOLENJSKI LIST 19 Belokranjska revija se je začela v torek zvečer se je v črnomaljskem prosvetnem domu začela belokranjska kulturna revija. Prireditev je otvorii dipl. ekonomist Janez Kure, aa tem pa je mladinski aktiv semiške ISKRE zaigral Goldonijevega »Strica Ihto«. Poročilo o poteku revije bomo objavili prihodnjič. Prelesje je še zaprto Turistični dom v Prelesju ob Kolpi, zgrajen pred 4 leti, je sprva dobro delal. V lepo urejeni dom, kjer je tudi nekaj tujskih sob, so radi prihajali celo inozemci iz Nemčije in Švice. Letos pismeno sprašujejo, kdaj lahko spet pridejo, a jim ne vedo kaj odpisati Dom je zaprt, ker nihče noče preA^ti gostinskih uslug. Domačini se branijo zato, ker jim nagajajo nevošcljivcd, misleč, da bodo z gostilno obogateli, od drugod v ta odročni kraj ni mogoče dobiti sposobnega človeka. Neko rešitev pa bo treba najti, kajti posojila za gradnjo doma je tireba odplačevati. Pri sporih imajo rekord Pri krajevnem uradu v Starem trgu, ki je eden najmanjših v črnomaljski občini, dela fkoravnalnd svet. Lani je svet obravnaval kair 48 sporov, kar je svojevrsten rekord. Samo 4 sprte stranke so šle s tožbami na sodišče, vse druge pa so se pred poravnalnim svetom pobotale. Največ se ljudje kregajo zaradi obrekovanja in zato, ker živina, ki enje, da bi bil obrat družbene prehrane vseeno potreben in da je treba k sodelovanou pritegniti tudi večje kolektive, ki bi lahko hrano vozili v svoje obrate. NA SEJI OBČINSKEGA ZBORA DELOVNIH SKUPNOSTI Dokler je šlo dobro, jih ni skrbelo Na petkovem zasedanju zbora delovnih skupnosti ObS Črnomelj so obširno in temeljito razpravljali o gospodarjenju podjetij lani in v prvem tromesečju letos — Na tapeti so bili mesarji Na podlagi analize 'ansicih zaiključnih računov delovnih organizacij SDK Novo mesto in poročite siveta 2sa gospodarstvo se je raasvila zelo obširna razprava, v katero so posegli skoro vsi odborniki zbora delovndh skupnosti. Se.jo je vodil predsednik zbora inž. Tomo Plečko. Največ so govorili o sta-nj*u v podjetju Klavnica in mesarija Črnomelj, ta katero je znano, da je prejšnja leta kovalo precejšnje dobičke, lani je biio {x>slovanje manj uspešno, v letošnjih prvih -treh mesecih pa so imeli celo 200.000 več stroškov kot dohodkov, Ker je podjetje hkrati zaprosilo za soglasje k zvišanju cenam mesu in postavilo skupščino pred dejstvo, da naora podjetje opraviti rekonstrukcijo do 1. I. 1970, so odbomiiki zah*^evali odgoivore na več \’prašanj v zvez; s poslovanjem podjetja. Ker ni šlo drugače, so dali soglasje k zvišanju cen mesa, vendar ne brez kritike. Menili so, da je podjetje zlasti v letu 1967 zelo dono.sno poslovalo, ker je bila takrat odkupna cena živine izredno nizka, a niso mislili na prihodnost in so premalo vlagali na sklade, četudi so vedeli, da delovni proces ne ustreza sanitarnim predpisom in da bo treba marsikaj urediti. Odborniki so priporočali tudi tesnejše sodelovanje s podjetji 50odars'/Vo, naj se obno\’-ijo razgovori za združitev domače pekarije s podjetjem 2ITO iz Ljubljane, ker pekama nimia dovolj velikih zmogljivosti, razen tega pa ne denarja za uvedbo sodobnejšega delovnega procesa. Predlagali so tudi pospešitev razgovorov, ki naj bi privedli do rešitve položaja v Belsadu. Na seji se je več odbornikov zavzemalo še za rešitev kmetijskega vprašanja, zlasti pa sta te razprave pKJdprla poslanec gospodarskega zbora Peter Vujčič in predsed-niic občinske sfeupščdne inž. Martin Janžekovič. Tudi poročilo o problema- tiki vzdrževnja pokldcne kovinarske šolo je bilo deležno velike pozornosti. Odborniki so bili mnenja, da je šoJa Beliki krajini potrebna, k financiranju pa naj prispevajo večje vsote zlasti delovne organizacije, ki v njej šolajo svoje kadre. Sprejeli so priporočilo delovmim organdzaci-jam, naj po svojih močeh podprejo šolo in ji zagotoa za nekatere osebe iz njegovih del. Ob tej priložnosti so podelili 240 2upačičevih bralnih značk, od katerih je kar 37 šolarjev prejelo zlate značke. Pisatelj Bevk se je po prireditvi zadržal' še v pogovoru s prosvetnimi delaivd, ob odhodu pa je obljubil, da bo še prišel v Belo krajino. 15. maja so na osnovni šoli Črnomelj svečano podelili 240 šolarjem bralne značke Otona Zupančiča. Ob tej priložnosti so imeli v gosteh mladinskega pisatelja Franecta Bevka. (Foto: Ria Bačer) ČRNOMALJSKI DROBIR ■ KKAJEVNA SKUPNOST ČRNOMELJ Je 16. maja obravnavala ureditev jokopaliSča na novo odkupljenem zemljišču ter zgraditev mrliške veže, secirnice in sanitarij, za kar, upajo, bodo zbrali okoli 200.000 din. Ko bodo narejeni načrti, bodo takoj začeli graditi. ■ PRKDLOfi ZA REFKRKNDUM V LOKI — Krajevna skupnost bo predlagala občinski skupSčini, naj razplSe v Loki referendum o priključitvi naselja k Črnomlju. To bi bilo potrebno predv.sem zato, da bi lahko uredili poimenovanje ulic in dn bi oštevilčili hi.^ ČRNOMELJ „Pokazati moramo, kaj znamo!“ Metliški mladinci bodo lahko samo z delom dokazali, da vedo, kaj je mladinska čast Mirjana Molek, predsednica obiinske konference ZMS v Metliki, je stara 20 let in po i>oklicu gradbeni tehnik. Metliški mladinci so jo 21. marca izvolili za svojo predstavnico in ji tako dokazali popolno zaupanje, čeprav so ji naložili tudi veliko odgovornosti. Mirjana zna ceniti to zaupanje in verjame, da bodo metliški mladinci odslej bolje de- lali v svoji organizacaji. Najin pogovor je takole stekel: — Kaj menite o dosedanjem delu metliške mladine? »Mladi Metličani so se dos’.ej premalo zanimali za delo svoje organizacije m nekaj zadnjih let sploh niso po:kazali navdušenja za organizirano deJo. Premalo so znali ceniti svojo mladinsko čast in sploh niso bili p>ovezani med seboj, kaj še, da bi bili povezani z republiškim mladinskim vodstvom.« — Kako ste zastavili svoje sedanje in bodoče delo? »Maadinskd komite je delaven. Na zadnjih sejah smo si postavili obsežen program, ki ga želimo uresničiti. Delo smo sd p>orazideliLi po komisijah, ki bodo poskrbele, da bomo resno delala in dokazali, da nekaj znamo. Naša velika želja je mladinski klub. Č« ga dobimo, bomo morali opravičiti njegov obstoj in dokazati, da to nd bila samo želja. Nikoli več se ne sme ponoviti zigodovina prejšnjega m-ladinskega klut^, ki je bil dolgo kamen spotike m — Kakšni so stiki z vaško mladino? »Vaški mJadinski aktivi sploh ne delajo. Sklenili smo, da bomo v kratkem navezali tesne stike z vaško mdadino, pridobili bomo tudi nove člane in poskrbeli, da bo mladinska organizacija dobila tudi na vasi mesto, ki ji gre.« MARJA RADOVAN Na sliki so učenci metliške osemletke, ki so pripovedovali o poklicnem usmerjanju na šoli. Od leve proti desni: Tone Plut, Jožica Gršič, Alenka Rajmer, Martin Nemanič Kako v poklic po končani osemletki? Osmošolci z metiške osemletke niso v zadregi, ko se odločajo za nadaljnjo pot v življenje — V razgovoru so to povedali Na metliški osemletki imajo že več let dobro vpeljano usmerjanje v poklice. S tem delom se ukvarja zlasti ravnatelj šole Ivan žele. Otroci vedo, da se lahko nanj obrnejo po pomoč in nasvet, saj je doslej še vsem dobrim dijakom preskrbel mesta in štipendije. Pred kratkim sem nekaj učencev 8. razreda vprašala, kaj mislijo p>ostatii in kako bodo dosegli svoj cilj. Povedali so; Proslava v Gradcu Vinomer je zaprt preložena Ob 25-letnici ustanovitve Rdečega križa Slovenije so *^neravali v Gradcu, kjer je bUa organizacija ustanovlje-pripravili slovesnost že 24. maja. Zaradi pressasedeno-sti republiških funkcionarjev, ^ se v tem času ne bi mogli ^Jdeležiti proslave, so slav-preložili na 14. junij. Gostišče na Vlnomeiru, ki Je last kmetijske zadruge Metlika in ga je Imelo aadnja tri leta v najemu domače gostinsko podjetje, je trenutno zaprto. Hotel je pogodbo razdrl, v zadrugi pa še razmišljajo, kako bodo v prihodnje stavbo najkoristneje upora-bUi. AVGUST LETTNAR v sredo, 15. maja ]e v Metliki v 84. letu starosti umrl Avgust Lettnar. V mladosti se je izučil za čevljarja, že leta 1913 pa je odšel v Ameriko in v San Franciscu delal v velikih Fordovih avto mobilskih delavnicah. Zena, Metličanka Pavlina Majzelj, mu je umrla v Ameriki pred 15 leti, nakar se je Lettnar 1960 vrnil v domači kraj in na ženinem domu pri sorodnikih preživel zadnja leta svojega življenja. Na poslednji poti so ga spremili številni prijatelji in znanci. • JOŽICA GRŠIC: Doma sem iz Metlike. Rada bi š'.a na pedagoško gimnazijo, a me doma ne bodo mogli šolati v drugem kraju. Mogoče bom šla kasneje še na univerzo. Zanimajo me jeziki, posebno pa angleščina. Tovariš ravnatelj mi bo sve-tofval, kje naj prosim za štipendijo. • MARTIN NEMANIČ: Jaz sem iz Radovič. Odločil sem se, da bom ključavničar. Učil se bom v domači vasii pri stricu, že zdaj sem mu večkrat pc«nagal pri delu. Z menoj ne bo nobenih težav. Ne bom potreboral pomoči. •ALENKA RAJMER: Metličanka sem. Za šclo za oblikovanje sem se navdušila pri likovnem pouku. Od doma ne morem pričaikovati nobene pomoči, zato računam na štipendijo bodisi pri občini ali drugje. Kam naj se obrnem po pomoč, m. bo povedal naš ravnatelj. • TONE PLUT: Doma v Draždoih sem se pri očetu usmeril v kmetovanje. Pre- * * JožeDulan Ob stoletnici metliškega gasilstva 1869-1969 Naslednje leto je Gangl dokončno sklenil, da se poslovi od metliške požarne brambe. Počutil se je starega, zato se je 4. marca 1905 s tiskano poslanico »ahvalU vsem, ki so ga v teh dolgih letih zvesto podpirali. Ponosen je na skupne uspehe, zato želi društvu za njegov procvet dobrega naslednika. Dne 11. junija 1905 je bil nato za nadpoveljnika izvoljen metliški trgovec in rezervni oficir Božidar Guštin. Ta je pismeno obvestil občino, da sprejme nadpoveljništvo, vendar pod istimi pogoji, kot jih je postavil Gangl. Mestni zastop se je z njegovo zahtevo strinjal. Toda Guštin ni dolgo obdržal te funkcije, že dve leti kasneje se je odpK>vedal poveljništvu, ker je nameraval oditi v Argentino. Začasno je poveljništvo prevzel Anion Trček, nakar je bil že 28. julija 1907 na izrednem občnem zboru izvoljen za nadpoveljnika Josip Flajšman, ki se je v vsem podredil nadzorstvu mestne občine. Medtem je v aprilu 190G črnomaljski okrajni glavar Viktor Par-nia svečano podelil devetim metli- škim gasilcem prve častne svetinje za 25-letno delovanje v gasilstvu. To odličje je veljalo za vso tedanjo avstrijsko državo. Ko so naslednje leto, v avgustu 1907, v Metliki svečano slavili 500-letnico mesta, so spet mnogi gasilci prejeli cesarski cekin kot službeno premijo. Vodstvo metliške požarne brambe, ki se je že 1888 izreklo proti temu, da bi pristopilo k zvezi požarnih bramb kranjske dežele, se je tudi poslej uspešno otresalo vsakega tujega nadzorstva, razen nadzorstva domače občine. Leta 1910 pa je moralo na višji pritisk popustiti. V februarju tega leta je bil namreč občni zbor, na katerem so navzoči sklenili, da pristopi domače društvo k Zvezi kranjskih gasilskih društev v Ljubljani. Izdelali so nova društvena pravila in na občnem zboru 4. maja 1910 so prejšnje zveneče častniške in nadpoveljniške nazive zamenjali skromnejši, novemu Času primernejši. Tako je Josip Flajšman postal načelnik, Anton Trček Pa podnačelnik. Izvolili so seveda tudi vse druge funkcionarje. Obenem so sklenili, naj se prodajo stare cevi, častniški meči, pokrivala in drugi nerabni predmeti. Društvo si bo namreč čimprej nabavilo nove čepice, ki jih je predpisala Zveza kranjskih gasilskih društev. Odslej so se seje novega odbora kar vrstile in sprejeli so vrsto sklepov. Reorganizirali so tudi nekdanjo Mrtvaško blagajno (ustanovljeno leta 1879) ter jo spremenili v Pogrebni klub. Opaziti pa je bilo, da so se mnogi člani težko sprijaznili z novostmi v društvu, saj je nekdanje paradiranje v bleščečih uniformah zamenjalo resno, prizadevno gasilsko delo. V letih tik pred prvo svetovno vojno je življenje v društvu teklo po uglajenih tirih. Dne 25. maja 1914 se je vse članstvo gasilskega društva z mestno godbo na čelu udeležilo slovesne otvoritve belokranjske železnice. To pa je bila hkrati zadnja velika gasilska parada v tem letu, kajti že dva meseca kasneje se je po novi progi odpeljalo mnogo Metličanov — med njimi so bili tudi nekateri člani gasilskega društva — na krvava bojišča. Začela se je prva svetovna vojna. Društveni načelnik Josip Flajšman pa je vse to leto bolehal in ga je zato v juliju 1914 zamenjal dotedanji podnačelnik Anton Trček. Med prvo svetovno vojno (1914-1918) je delo društva v glavnem počivalo. Mnogi mlajši gasilci so bili na bojiščih, doma pa so nekateri brezvestno uničevali gasilski inventar. Ljudem je primanjkovalo blaga, pa so pričeli nositi kar delovne in paradne obleke, ki so jih po svoje prikrojili. Mnogi so si prilastili tudi vrvi in druge predmete Po končani prvi svetovni vojni se je gasilsko društvo le s težavo spet spravljalo na noge. šele v marcu 1920 je bil prvi povc^’jni občni zbor; tedaj je v društvo pristopilo 40 članov. Pri volitvah so izvolili starega načelnika Antona Trčka, podnačelnik pa je postal Viktor Weibl. Novi cdbor je sklenil, da zbere razneseni gasilski inventar, kar pa se mu ni posrečilo. To leto je večina gasilcev na Florjanovi svečanosti nastopila kar v civilni obleki. Uniform je primanjkovalo, društvc' samo pa je bilo v denarni stiski. Zato so že naslednje leto pričeli po mestu in okolici z nabiralnimi polami pobirati prispevke za društvc\ S takimi polami so se potem gasilci pojavljali vsako leto po enkrat. dvakrat ali pa tudi večkrat. Razen posameznikov so večje zneske prispevali občina, Prva dolenjska posojilnica in konzumna Hranilnica m posojilnica. Druge vire dohodkov so si skušali gasilci dobiti še s kegljanjem za dobitke in z veselicami. vzel bom kmetijo, zato nameravam itii v kmetijsko šolo. še ne vem, ali se bom odločil za šolanje v Mariboru ali v Novem mestu. Ko bom končal, se bom ukvarjal predvsem z vinc^fradništvom, kakor moj oče. Kdo me bo vzdrževal, se še nismo pogovarjali. Ti štirje osmošolci so povedali, da tudi drugih fantov in deklet v razredu ni strah, ko se odločajo za nadaljnjo pot v življenje. tCdor se je učil in bo razred k'>n-čal, bo verjetno prišel v poklic, ki si ga želi. V« se zanašajo na ravnateljev nas/ot, saj doslej še nikomur n; odklonil pomoči. Ne samo, da otrokom in staršem pojasnjuje poklice, obvešča jih tudi o razpisih srednjih in strokovnih šol pa vsej Sloveniji, o prostih učnih mestih v obrti in o možnostih za št psndije. Ko se učen-c že odloii za poklic in kraj kjer .se bo šolal, mu p>om&-gajo v šcili sestaviti še prošnjo. Veliiko teže pa je pomagati otrokom, k; končajo učno obveznost, a niso naredili osemletke. Ne morejo v druge šole. ne morejo v obrt :n tudi v tovarnah se ljudi brez osemletke vse bolj otepajo. R. B. POPRAVEK v članku Metliški pionirji so dobili prapor, objavljenem 15. maja v št. 20, je prišlo v tiskarni do neljube pomote. V imenu glavnega odbora Gasilske zveze Slovenije je govoril na slavju prof. Branko Božič, v imenu občinske Gasilske zveze Novo mesto pa Lojze Mirtič, ki je metliškemu društvu poklonil tudi sliko pokojnega Vlada Lamuta. 20-letnica bo v Beli krajini Glasbena šola »Pmica Šturma« iz Ljubljane praznu.je letos 20-letnico delovanja. Sola, ki jo vodi komponist Janee Bitenc, je sklenila, da bo jubilej proslavljala v Beli krajini. Taiko boido 7. jtmlja priredili kmcert za osnovno šolo Metlika, nato bodo šU še v nekatere druge kraje. Na koncertu v Metliki bo sodeloval tudi Janea Kiihar, član PIPZ in vodja mladinskega otroškega zbora pri RTV Ljubljana. Zbiranje starih oblačil Občinski odbor RK v Metliki bo v kratkem organdz!-ra’. nabiralno akcijo. S posebnimi obvestili bo zaprosil občane, naj zberejo stara oblačila in obutev, ker bodo tako pomagali starim in siromašnim ljudem v metliški občini. Pri akciji bodo pomagali tudi podmladkarji RK, ki bodo po hišah zbii^i obleko in obutev in jo odnašali v skupno skladišče. Javna oddaja za dan mladosti Tudi mladi Metličani bodo lepo raznovali dan mladosti in rojstni dan tovariša Tita. Učenci metliške osnovne Sole bodo v soboto, na predvečer dneva mladosti, tekmovali na javni oddaji »Spozaici-vaj svet in domovino« o poznavanju SKOJ in 50-letndce KPJ. Oddajo pripravljata Dragica Nenadteč in Toni Gašperšič. V nedeljo bo na programu tudi neka.1 Športnih tekmovanj. V ponedeljek proračun Ze ponedeJjek, 26. maja, je sklicana v Metliki seja obeh zborov skupščine. Razpravljali bodo o letošnj«n občinskem proračunu, o premoženjskopravnih aadevah in sprejeli nekaj odlokov. Metliška črnina bo naprodaj v steklenicah Te dni je kmetijska zadruga Metlika začela stekleničiti svojo metliško črnino. Delo poteka v sodelovanju s tovarno Belsad v Črnomlju. Nekaj vagonov metliške črnine v dvolitrskih steklenicah bo že prihodnji mesec naprodaj v raznih trgovinah, največji kupec j>a je podjetje Prehrana iz Ljubljane. Kvalitetno črnino z okoli 10 do 11 odst. alkohola bo skušala metliška vinska klet tudi zaščititi. Račvinajo, da bodo ta dolgotrajni postopek izpeljali v prihodnjem letu. SPREHOD PO METLIKI _ DVORIŠČNO STRAN NKK-DANJK Prve dolenjske hranilnice in posojilnice, kjer so danes prostori množičnih in drugih organizacij, so pred kratkim pričeli preurejati. Podrli so leseni dotrajani mostovi, zdaj pa bo ta hodnik deloma zazidan, deloma zastekljen. ■ ZA METLIŠKI MLADINSKI KLUB so bili sprva predvideni prostori pod ekspozituro Dolenjske banke in hranilnice. Ker pa bi ureditev teh zahtevala precej denarja, so se pristojni zedinili, naj bi mladinska organizacija dobila sedanje prostore otroškega vrtca v pritličju metliškega gradu. Otroški vrtec se bo namreč predvidoma še pred rimo preslil v svojo stavbo, ki jp bodo do takrat zgradili v bližini novih metliških blokov. ■ KER SO V METLIŠKEM GRADU pričeli podirati stopnišče, fci je držalo v prostore nekdanjega sodišča, se je prejšnji teden od tam izselila občinska ljudska knjižnica. Začasne pro- store Je dobila v stavbi Kmetijske zadruge na Partizanskem trgii. bo je v prostorih, od koder se je pred meseci izselil odsek za narodno obrambo. Tu bo knjižnica odprta vsako nedeljo dopoldne in ob četrtkih popoldne. ■ PRAV ČUDNO ZABAVO so si minulo nedeljo izmislili mladi paglavci na Bregu revolucije. Lovili so pse, jim okoli vratu zadrgnili vrv ali žico, nanjo pa obesili večje ali manjše pločevinaste škatle. Nato so pse nagnali po stopnicah proti Dragam, da so pc»ode bobneče odskakovale po kamnu In betonu, živali, ki so vse preplašene drgetale, so sicer ljudje rešili vrvi In žic, ne vemo pa, če so svoje plačilo prejeU tudi brezvestni pobalini . ■ Z.ABAVNl ANSAMBEL »IIEN-CEK in njegovi fantje« je prišel v nedeljo, 18. maja popoldne, iz Krškega gostovat v Metliko. Pela sta Vasja Matjan in Tomaž Bran. ko. Navzoči so zadovoljni odhajali s prireditve. dolenjski list 21 Stara in nova glasbila niso enako uglašena Kapelska godiba, ki bo čez leto dni slaviila 120-letnico obstoja, zbira denar za noTO instrumente. Z lastnimi sredstvi in pix>stovJjnimi prispevki občanov je doslej nakupila 18 glasbdi. Manjka jih še osem; brez teh pa godba ne more nastopati. Stari in novii instrumenti so namreč različno uglašeni. Prošnjo za denarno podporo so letos ponovno naslovili na občinsko Sikupščino, ki jim je z razumevanjem priskočila na .pomoč v minulem letu. Iz sklada za kulturo je godba tedaj prejela 4000 dinarjev’. Tudi zdaj godbeniki upajo, da jdh na občini ne bodo odslovlM praznih rok. Ponovile nabiralne akcije med občana ne morejo začeti, kajti tisti, ki so nameravali kaj prispevati, so to naredili že prvič. Dirigent in umetniški vodja te sloveče vaške godbe je že od leta 1935 Anton Pohar, nekdanji šolska upravitelj v Kapelah, zxiaj pedagoški svetovalec v brežiški občini. Prvič po izvolitvi vsi poslanci skupaj v Brežicah so se 20. maja srečali republiški in zvecmi poslanci. Povabile so jih dru-žbeno-politične organizacije z namenom, da bi se seznanili med seboj in da bi zvedeli kar največ o občini in volivcih, ki jih zastopajo. Govorili so o oblikah bodočega sodelovanja z občinsko skupščino, volivci in političnimi organizacijami. Poslancem so predstavili občinsko gospodarstvo, položaj šolstva in drugo problematiko ter načrte za razvoj v naslednjih nekaj letih. Šole zbirajo podatke TIS je poslala vsem šolam v občini vprašalnik o potrebah po šolskem varstvu, šole bodo zbrale podatke o zaposlenosti staršev. Tako si bodo ustvarile precej natančno sliko, za koliko otrok bi v kraju morali organizirati varstvo. Zbrani podatki za vso občino bodo osnova programu razvoja otroškega varstva aa nekaj let naprej. Dolinci prosijo za pomoč Osnovna šola na Veliki Dolini je zaprosila sklad za telesno kulturo za p>omoč pri asfaltiranju šolskega igrišča. Jeseniška obrtna zadruga METAL ji je za ureditev igrišča poklonila 6500 dinarjev. Nekaj bo primaknila tudi izobraževalna skupnost. Za vse to bi šola potrebovala 30 000 dinarjev. Vse delo opravljajo v lastni režiji s prostovoljnim delom, edino za asfaltiranje bodo najeli podjetje. mkn Rok je 31. avgust 1970 Buldožer je opravil svoje delo. Na gradbišče nove osnovne šole v Brežicah že prihajajo zidarji. (Foto: Jožica Teppey) OBSEŽNE PRIPRAVE NA KULTURNI TEDEN V JUNIJU Dobrodošli na srečanju amaterskih igralskih skupin v Brežicah! v sedmih dneh se bo zvrstilo na brežiškem odru 14 gledaliških del — Na predstave pričakujejo gledalce iz vsega Posavja Nestrpno pričakovanje je mimo. Brežičani so že dobili sporočilo, v katerem jih republiški svet Zveze kultumo-prosvetnih organizacij obvešča, katera dela je komisija izbrala za prikazovanje na republiškem srečanju slovenskih amaterskih dramskih skupin. v program revije so uvrsti- li tudi obe uprizoritvi brežiških amaterskih družin pri duštvih BRATOV MILAVEC in STANKA ČERNELČA. Letošnja kulturna revija v Brežicah bo zavzela vseslovenski obseg. Trajala bo od drugega do sedmega junija. Vsak dan bosta na sporedu dve uprizoritvi: ena popoldne in ena zvečer. Za pripravljalni odbor je organizaoija te prireditve trd oreh, saovrstjo v Brežice, v trafikah na pošti In v poslovalnici SAP zaman sprašujejo po novih razglednicah z brežiškimi motivi. Kaže, da so stare zaloge neizčrpne, novih pa ni nihče pripravljen izdati. Ce vprašaš, zakaj, je odgovor povsod eaiak; Nimamo dovolj petičn«^ zalodSni-ka. Lovski dom pod Stojdrago Lovska dmižina dz Cerkelj ob Krki gradi med Kamenco in Izvirom dom za )iiih svojih članov dn obiske tujih lovcev. Gradnjo financirajo z dohodki lovskega turizma, člani pa pomagajo s prostovoljnim delom. Vsak ?.zmed njih je obljubil, da bo opravil 50 do 120 delovnih ur. Lovska dom je pod štreno. Ko bo dokončan, ga bodo sodobno opremili. V njem je 20 ležišč, kuhinja in sanitarije. Otvoritev je predvidena za . dan repubUke. Slovesnost bodo združili s praznovanjem 50-letniice ZKJ. V skladu s/3 ne zbere dovolj Upravni odbor sklada za kulturo pri občinskih skupščini v Brežicah se je U teden sestal prvič letos. Za to sejo so pripravili finančni načrt sklada, iz katerega da bivajo sredstva brežiške kulturne ustanove in Zveza kul-turno-prosvetnih organizacij za delo društev. Z ustanovitvijo sklada fiinajiciranje kulturnih dejaivnostl v občini še ni rešeno, ker se nabere na tem račimu vsaj za polovico manj denarja, kot je potreb. Pišečani polagajo cevi za vodovod. Sredi poletja bo v Orehovcu, v Dednji vasi in Podgorju že pritekla voda. Glavni vod meri 18 kilometrov.(Foto: J.Teppey) V novi šoli bo popoldne dovolj prostora za varstvo učencev. To bodo pozdravili zlasti tisti starši, ki so zaposleni in ki otrck ne morejo imeti pod nadzorstvom niti jim ne morejo pomagati pri učenju. Učenci prav te dni raznašajo staršem vprašalne pole o tem, ali želijo, da bi njihovi otroci imeli varstvo v šola. Sprejem pri pred-; sedniku Delavcem jael 12 pesmd, ki so jih posneli na maginetofonski trak m. šolski arhiv in RTV Ljubljana. Zbor je priredil letos tri sa^ moetojtne konoerbe. PredS'ta-vil se je v Sevnici, v Krškem in v Brežicah. Poridružila predstavnika obtinske skupščine in občinske Zveze združenj borcf;v NOV. Zlatoporočencev ni bilo težko zaplesti v pogovor. Bi- DO JESENI BO V STARI VASI DOKONČANA HLADILNICA Najprej odziv na klic rudnika na Senovem in osnovne šole v Krškem Predsednik Jože Radej o neodložiljivih nalogah nove občinske skupščine v Krškem — Nobena dejavnost ne sme biti ta leta zapostavljena »Tovariš predsednik, katerim nalogam bo skupščina dala prednost v nastopajoči mandatni dobi?« »V prvi vrstd mora vztrajati in sodelovati pni reševanju nadaljnje usode Senovega. To ni majhna stnrar. Gre za vsakdanji kruh 900 delavcev, kii žive zdaj od premoga. Zastavljeni programi so realni in zagotavJjaij*o preusmeritev za približno 600 zaposlenih v dveh novih panogah. To sta kovinska predelovalna in keramična industrija. Za to bodo potrebne precejšnje linvesticije.« Določili so vrstni ! red dela za letos 19. maja se je sestal svet Icrajevne skupnost: Krško. Na dnevnem redu sta bila razprava o nalogah krajevne skupnosti pri organizaciji civilne zaščite in sprejem smernic za delo na tem pod-J^ju. Svet je pregledal porabo sredstev in dolo&l vrstni red nalog za letos. Razpravljal je še o cestni službi in pomanjkljivostih urbanistične ureditve v naeistu. Obisk iz Litije v Krškem Občinski sindikalni svet Krško so 17. maja obiskali predstavniki litijske občine, ki so se pogovarjali o njenem družbenem in gospodarskem razvoju in metodah političnega dela. Gostom so domačiini razkazali še galerijo v Kr-Skem, rrmiizej izgnancev v ^estanici in Gorjupovo galerijo v Kostan>3vici. »Kateri načrt je po vašem mnenju še neodložljiv?« »Gradnja šole na Vidmu, da se izognemo tretji izaneni in da že vendar enJcirat preselimo mladi rod iz nezdravih učilnic v samskem domu. Iz občinskih virov bomo morali zagotoviti za novo osnovno šolo približno 4 mi- Pripravite obleko in posteljnino! v ka^i občini poteka teden Rdečega kniža v pripravah na zbiranje denarne pomoč: in materialnih dobrin za pomoč socialno ogroženim in prizadetim ob morebitnih nezgodah. Zbiralno akcijo je za 29. maj napovedal Rdeči križ Slovenije pt> vsej republiki. Občinski odbor RK poziva obdane k sodelovanju. Zbiralni dan za oblačila in posteljnino bo v krški občini v četrtek, 29. maja, od 17. do 19. ure. Lanskoletne izkušnje iz Ljubljane in Kranja so pokazale lep uspeli, zato tudi Rdeč: križ v Krškem pričakuje, da ljudje zbiralcev ne bodo odslovili praznih rok. • Nova delitev članarine Plenimi občinskega sindikalnega siveta je na seji 16. maaa vigodno ocenil lansko gospodarjenje v občini. Za razpravo mu je služila analiza aaldtjuičnih računov za 1968. Občinski sindikalni svet je na isti seji obravnava-l novo delitev članarine. Delež osnovnih sindikalnih organizacij se je zdaj povečal od 35 na 38 odstotkov. Ujone dinarjev, za drugo bomo zaprosili posojilo. Caka nas tudi adaptacija šole v Koprivnici, ki je tudi ne bomo smeli predolgo odlagati. Učenci in učitelji na tej šoli imajo izredno slabe delovne pogoje in tako res ne morejo vzdržati.« »Kaj predvidevate v kmetijstvu?« »IzpopK>lnitev že obstoječih obratov v družbenem sekttr ju in razširitev kooperacijske proizvodnje. Letos bo morala biti dokončana hlar dUnica za sadje, ki jo AGROKOMBINAT gradi v Stari vasi. To investicijo zahteva načrtna obnova sadovnjakov in zasajanja novih plantažnih nasadov. Druga investicija bo ureditev vinske kleti in nakup mehanizacije za predelavo grozdja. AGROKOMBINAT ima za seboj dve leti načrtne obnove vinogradov. Plan je sprejel za desetletno obdobje. V občini so namreč lepe možnosti za pridelovanje kakovostnega vina. Vsako leto bo obn:-vij enih približno 50 hektarov vinogradniških površin. Kooperacijo moramo v občini pospešiti za pridelovanje poljščin, za rejo krav molznic, za pitanje telet in svinjerejo.« »Bi še kaj radi povedali občanom?« »Da se bom skušal pravično zavzemati za razvoj vseh gosipodarskih panog in družbenih dejavnosti in da je neupravičena vsaka bojacsen pred pristranskim odnosom do katere izmed njih.« J. T. N.'-,';■ Cesto širijo v hrib. Med dijaškim domom in mostom čez Savo v Kr.škem je cesta veliko preozka, zato so jo začeli širiti na eni strani z nasipom, na drugi strani z izkopom v breg;. (Foto: J.Teppey) stro in živahno sta odgovarjala in človek bi jima težko prisodil toliko let, kot jih imata za seboj. Antonija Robek ali Lesova Tanka, kot Jo še vedno kličejo domačini, je dopolnila 77. leto. Vse njeno življenje je en sam delovni dan. Opešano srce jo sili, da si na starost privošči malo več počitka, sicer pa še vedno ne bi mirovala., Tonka je bila kmečka /iči. Z Janezom Robekom se je omožila po prvi svetovni vojni. Na mali kmetiji v Kostanjfcu sta si z možem ustvarila skuixno c^jišce in s trdim delom služila kruh zase in za otroke. Zemlje sta imela ie pet hektarov. Družina se je večala, zato je moral Rodekov oče 1926 za zaslužkom v tujino. Delal je v rudnikih na Holandskem. V času gospo, darske krize 1932 se je za stalno vrnil. Vse to ga ni upognilo. Njegova drža in korak sta še vedno mladostna, čeravno je 9. maja praznoval 82. rojstni dan. Vse življenje je bil zdrav. V razgovora je poln vedrine in duhovitosti. V zakonu se je Robekovinia rodilo šest otrek. Hčerki Angela in Marija živita v Ljubljani, Lucija v Novem mestu. Cvetka na Otočcu, Lojze v Mariboru. Sin Ivan učitelj v Koprivnici, je staršem najbližjd. Redno jiJ obi skuje in jima pomaga. NOVICE s SENOVEGA ■ S(iP »PrONIR« GRADI NA SENOVEM Za trgovsko podjetje »Preskito« iz Krškega samopostrežno trgovino. Novo foslopje stoji nasiToti rudniškega lesnega prostora. Dela so v zsiključni fazi in prebivalci že v kratkem pričakujejo otvoritev tega lokala, ki bo prvi te vrste v našem kraju. Zelja prebivalcev je, da bi nova trgovina nudila tudi mleko ter mlečne izde’ke, ki jih do sedaj skoraj ni bilo dobiti. ■ STAREJSI MLADINCI IN MLADINKE IZ KOPRIVNICE in Velikega Kumna so prejšnjo nedeljo uprizorili veseloigroo Pričaram ženin«. Igra je prav lepo uspela, saj so gledalci povsem napolnili šolski razred, ki je bil v ta namen spremenjen v prizorišče. Igro si je ogledalo staro in mlado od blim in daleč z velikim zanimanjem. Vsi so zadovo’jni odhajali z željo, da bi jih delovni mladinci v kratkem spet razveselili s podobnim nastopom in jim pričarali vesalo popoldne. ■ POTOK, KI TEČE SKOZI SENOVO je pred leti zaradi plitve in vijugaste struge posebno ob večjih nalivih poplavljal njive in cesto ob potoku. Zato so na pristojnem mestu odločili, da se potek regulira, kar je bilo tudi narejeno. Toda struge od takrat ni nihče več vzdrževal in vode vedno naplavlja nove naplavine, tako da se struga dviga. Iz nje je pognalo na nekaterih mestih že kar gosto grmovje, ob katerem se ob večjih povodnjih zadržuje nesnaga, zlasti ob mostu pred restavracijo. Zdi se, da Je bil trud pred leti zaman. Sprašujemo se, kdo je pTistojen, da se očisti struga in odstrani navlaka, ki vsekakor ne prispeva k ugledu in urejenosti našega kraja. ■ v NEDELJO. 11. MAJA JE BILA NA SENOVEM prvenstvena nogometna tekma med domačim Rudarjem in Ljubnim. Tekmo so domači odločili v svojo korist z rezultatom 4:3. Sele po razburljivih zadnjih minutah igre, ko so dosegli dva zelo lepa zadetka. Tekma je bila zelo ostra; Kar dva igralca sta bila poškodovana. Sosedje so bili slabo zastopani Seminar o osebni odgovornosti, ki ga je priredila de-lavsika univer2a v Krškem 15. maja, je obiskalo 25 slušateljev. Iz krške občine jih je bilo 21, iz sevniške trije, iz brežiške pa samo eden. Seminar je vodil inž. Štefan Marcijan iz Kranja in je bil name.njen vodUnJm delavnem in predsednikom delavskih svetov v podjetjih. Robekova hiša je v srcih nekdantjih partizanov zapisana z velikimi črkami. V n/jej so našli gostoljubje v najhujš;h časih narodnoosvobodilnega boja. Družina je bila na strani borcev za svobodo in vsi polnoletni otroci so se pridružila narodnoosvobodilnemu gibanju. JOŽICA TEPPEY Dan mladosti na Senovem Za v nedeljo pripravljajo na Senovem veliko praznovanje. Ob 14.30 bo krenil sprevod mladosti na športno igrišče PARTIZANA v Dovškem. Šolska mladina bo imela tam telovadni nastop. V sprevodu in na igrišču bo spremljala prireditev mladine godba, na pihala. Organizacijo praznovanja dneva mladosti je prevzela šola v sodelovanju s krajevnimi vodstvi družbeno-poli-tičnih organizacij. Krški vozač Ivan Molan, ki se je ponesrečil 11. maja na svetovnem conskem speedway pn^enstvu v Krškem, bo še nekaj dni ležal v novomeški bolnišnici, nato pa bo šel v domačo oskrbo. (Foto: S. Dokl). Pred srečanjem nenadoma na levo 12. maja zvečer se je pripetila prometna nesreča na cesti Krško — Drnovo. Proti Krškemu je vozil osebni avtomobil Jože Urbanc iz Krškega. V bližini stadiona je pripeljala naproti z osebnim avtom s preizkusno tablico Olga Grdadolnik iz Zagreba, ki je pred srečanjem zapeljala na levo stran ceste, tako da je prišlo do trčenja. Pri tem se je Grdadolnikova težje joškodovala in so jo odpeljali v novomeško bolniašnico, lažje pa je bil poškodovan tudi Urbanc. Na vozilih je za okrog 15.000 din škode. Praznik mladine bo v soboto s Hočevarjevega trga v Krškem bo 24. maja krenil sprevod mladine skozi mesto do bazena pred CELULOZO. Tam bo izveden kulturni program. Nato bodo podelili priznanja in pokale osnovnošolskim mladinskim aktivom za uspehe na športnih tekmovanjih. Miting mladine se bo zaključil s plavalnim dvobojem med mladinskima reprezentancama Jugoslavije in Avstrije. V sprevodu bodo sodelovale šole Krško, Leskovec, Zdole, Videm in specializirane mladinske organizacije ter gostje iz cerkljanske garnizije. Šentjurčeva in Šetinc v Posavju Na razširjeni seji medobčinskega sveta Zveze komuni, stov Spodnjega Posavja v Krškem so danes teden razprav. IjaJi o reorganizaciji ZK v brežiški, krški in sevntški občini. Prisotni so ponovno potrdili že 2aiana načela, da se delavnost kmunistov ne sme kazati samo v obiskovanju sej, ampak predvsem pri i2?poitnjevanju dedovndh nalog na vs^ področjih družbenega in gospodarskega življenja. Posveta sta se udeležila Lidija šentjurc in Franc Šetinc. Šnortni teden mladih Od nedelje dalje se v krški občini vrstijo številna športna tekmovanja mladih. Nastopajo vsi mladinski aktivi iz vasi in delovnih organizacij ter dijaki tehniške srednje šole. »Bolniki« radi delajo na polju Lepo vreme je prineslo v rudnik Senovo veliko bolezenskih Izostankov, precej veČ kot v zimskih mesecih. Jamskemu obratu se to močno pozna, saj. je od marca dalje včasih odsotnih do 60 delavcev, število obolelih so letos 3. maja primerjali z lanskim letom in ugotovili, da jih je lani na ta dan manjkalo 19, letos pa 52. Seveda so si v podjetju na jasnem, da tega ni kriva samo bolezen, ampak predvsem delo na polju. Rudarji se ne preživljajo le z mesečnim zaslužkom v rudniku, ampak imajo mnogi izmed njih doma še kos zemlje, ki ga obdelujejo, če nimajo dela doma, gredo pomagat sosedu in niso prav nič na izgubi. Za pomoč dobe malico, pijačo in še plačilo v denarju. Potemtakem se izplača zboleti. J. T. KRŠKE NOVICE ■ OBISK SINDIKALNIH DE-I>.\VCEV — Preteklo soboto so sindikalni funkcionarji iz Litije obiskali tovarno i»pirja. Predsednik občinskega sindikalnega sveta Edo Komočar je po ogledu vodil razgovor s sindikalnimi delavci iz CELULOZE. Izmenjali so izktišnje o sindikalni aktivnosti v obeh občinah. ■ POČITNIŠKA PRAKSA — V tovarni papirja so vsako leto doslej sprejemali na počitniško prakso dijake in študente raznih šol. Tudi lotos bodo omogočili prakticiranje večjemu številu interesentov. Nagrade za praktikante se gibljejo olCTOg 300 dinarjev mesečno, maksimalna višina pa je odvisna od prizadevnosti posameznikov. Na prakso bodo letos sprejeli dijake brežiške in novomeške gimnazije, dijake tehniške srednje šole v Krškem ter študente raanih visokih in srednjih šol v Ljubljani. ■ NE UPOŠTEV.UO ODLOKA — Krajevna s^pnost Krško ima z nekaterimi delovnimi organizacijami precej težav, ker ne plačujejo redno prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Svet krajevne skupnosti si ni mogel pomagati drugače, kot da je zaprosil občinsko skupščino za posredovanje pri službi družbenega knjigovodstva, da bi ta nadzorovala izpolnjevanje odloka. Skupščina je žeJji krajevne skupnosti že ugodila. ■ AKCUA ZA \T1S POSOJILA — Osnovne sindikalne organizacije v delovnih organizacijah krške občine so pričele akcijo za vpis poscijila, namenjenega modernizaciji slovenskih železnic. V ki-ški občini do te akcije niso brezbrižni. Z velikim zanimanjem spremljajo prizadevanje že’.ezničar-jev. O prvih uspehih akcije za vpis posojila bomo podrobneje poročali v prihodnji številki. Št. 21 (1000) DOLENJSKI LIST 33 Kako s plačano komunalno takso? Predvčerajšno.im je v ^asil-skean domu v Sevnici zasedala občinska skupščina. Imenovala je predsednika in člane svetov, komisij in upravnih odboron? sklad«.>v, obravnavala poročilo o -jibar nju gospodarstva, poročilo o delu ob6in?.ke uprave m občinskega sodišča ter sprejela nekatere odloke. Razpravljala je tud; o prip>oro5il(U sveta za gospodarstvo in finance glede komunalnih taks na cestna motoma vozila. Svet je namreč priporočil, naj plače-valci ne zahtevajo vračila denarja ki je bil namensko porabljen za ceste v občind, ali pa da bi takse vmdli šele prihodnje leto. Več o seji prihodnjič. Podjetnost prebivalcev Preske s svojo prizadevnostjo m smislom za skupne interese nas vedno zav>va presenečajo ljudje, od katerih se tega ne bi nadejali. Tako pravijo na občinski uprav« v ^vnici. Tokrat so aa presenečenje poskrbeti vaščani niaJe vasi Preske, k; so se trdoživo spoprijeli z gradnjo 2 kra dolge ceste Fresk—Laze. Vsega nekaj hiš je dalo pravo brigado delavcev, kd bodo omogočili, da bo v vas moaroče priti z avtomobilom. Z denarjem bosta tem pridnim ljudem pomagala tudi občinski cestni sklad in gozdni obrat Razdeljena je pomoč za vodovode Na zadnji seji sveta za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve so razdelili letošnjo občinsko denarno pK>moč za gradffxjo vodovodov Po tem razdelilniku bodo dobili: Jablanica 1.000 din, Pleš l.OOO din, Brezovica 1 000 din. Bučka 5.000 din, Podgorje 1,500 din. Velik; Cir-nik 250 din, Zletiče 750 dm, Gor Blanca 500 in Primož 1.000 d m Elazdelil: so tudi denar za ceste. Za cesto proti Kalu so namenili 3.000 dinarjev, za Hubajnico 500 lin. Zajčjo goro 500 din in za Goveji dol 500 dinarjev Studenec: otvoritev dvorane Minulo nedeljo se Je vendarle uresničila želja gasilcev in drugih prebivalcev Studenca: kraj je dobil gasilsko dvorano, v kateri bodo različne priredditve. Po slovesnosti so bile gasiliske vaje tam-kaj&noeg^ gasdlsdEega društva. 40l 192 iVleii guvurotn predsednika društva Vlada Senčarja. Foto: Legan S KONFERENCE ZVEZE KULTURNO-PROSVETNIH ORGANIZACIJ Amaterizem je nenadomestljiv Zahteva pa nove obilice dela in novo vsebino Iculturnega udejstvovanja To je pomembna ugotovitefv s konfereaice kultur-no-prosvetiiih organizacij v Sevnica, ki je nedolgo tega obravnavala problematiko kulturnega življenja v občini. Kljub pomanjkanju denarja, dvoran in strokovnih vodij se je prav prizadevnim vodstvom nekaterih kulturnih skupin v občini treba zahvaliti, da lahko najde svoje mesto skoraj vsak, kdor želi sodelovati v amaterskem kulturnem življenju. Začasni odbor, kd je nekako leto dnd vodU občinsko zveao kultumo-prosvefcnih organizacij, se je prizadeval narediti kar največ. Kulturne skupine sevniške občine so sodelovale na mnogih prireditvah, revijah, proslavah in razstavah. Zveza je sodelovala s sosednjimi občinskimi zveaami v Krškem in Brežicah. Pomemben uspeh Je bila ustanovitev pevskega zbora v Sevnici, za kar je treba dati priznanje tudi vodstvu gasilskega društva, ki Je pokazalo veliko razumevanja tudi za tako udejstvovanje svojega članstva. Zveza je pomagala društvom v Krmelju, Loki, Blanci, Šentjanžu in Tržišču z denarno in moralno pomočjo, vendar so na konferenci ugotovili, da Je bdlo stikov z društvi še vedno premalo. Težave se vlečejo že več let. Društvom manjkajo primerne dvorane, primanjkuje pa tudd denar za redno delo, zato je predvidena akcija »10 din za kulturno življenje na enega občana.o N^no Je okrniti knjižničarstvo, usposobiti stalni razstavni pro- stor Za likovne izdelke ter uvesti nekatere nove oblike dela, na primer strokovne oglede kulturnih prireditev ter kritične pogovore o njih. Po mnenju konference bi bilo nujno uvesti tudd nekatera moralna priznanja z& posebna prizadevanj«. Predla^-na sta bila Linhartova značka ter Gallusovo priananoe. Na seji konference so sprejeli tudi smernice za delo v prihodnje. Izhjali so iz ugotovitev in sklepov slovenskega kongnresa ZKPO. Izvolili 90 tudi novo vodstvo občinske Zveze kultumo-pro-sivetnih organizacij. Naročnikom s pošte Blanca! V petek zjutraj nas je pošta Blanca obvestila, da niti v četrtek niti v petek ni dobila 126 izvodov našega časnika. Zaradi te n^liakie oz. tiialo-marnosti, ki je nastala ali v tiskarni DELO v Ljubljani ali na pošti pri prevozu časnikov (vzroka za gornji primer nikakor ne moremo razčistiti, ker je dostava Dolenjskega lista samo v pristojnosti časopisne^ podjetja DELO in pošte), vsi naročniki Dolenjskega lista od črke K do črke ž na področju pošte Blanca niso dobili 20. številke. Iz skronme zaloge, ki jo hranimo v arhivu Usta, nikakor nismo mogli nadomestiti manjkajočih 126 izvodov. Vsem naročnikom in bralcem našega lista, ki so tola*at brez naše krivde ostali brez domačega tednika, se vljudno opravičujemo in jih prosimo za razumevanje. Pri tiskarni DELO v Ljubljani smo se ponovno pritožili zaradi tega in podobnih primerov. UREDNISVO IN UPRAVA LISTA SEVNIŠKI PABERKI ■ RAZSTAVLJEN SE EN ZAZIDALNI NAČRT. Mesec dni imajo prebivalci Sevnice na voljo, da sl ogledajo osnutek novega zazidalnega načrta, ki obsega predel mesta severno od železniške postaje. O osnutku Je razpravljal tudi svet za urbanizem, komunalne in sta novanjske zadeve na zadnji seji. ■ SKVNISKI BOUTIQUE. Pro dajalna, ki je hkrati razstavni prostor Izdelkov konfekc^e LIS CE, navdušuje goste in kupce. Trdijo celo, da se v Ljubljani nobena manjSa trgovina ne more primerjati z Liscino. Zelo jo Je pohvalila tudi Pepca Kanlelj ob zadnjem obisku v Sevnici. Zdaj zraven te trgovine urejajo Se prodajalno trgovskega podjetja kjer bodo prodajali spodnje perl k) In kozmetične pripravke, te: trgovino Elektrotehne iz Ljubija ne. ■ »BOEING — BOEING« V SEVNICI, z znano komedijo Marca Camolettlja, po kateri je posnet tudi film. Je v nedeljo gostovala v Sevnici dramska skupina prosvetnega društva »Ante Potočnik« iz Podsrede ter ■ PREDAVANJE O ZUNANJI POLITIKI. Za včeraj Je občinska konferenca SZDL priredila za predsednike krajevnih organizacij in druge predavanje zunanjepolitičnega komentatorja RTV Ljubljana Draga Ko&nrlja, ki Je star goat sevniških poslušalcev. ■ RAZCVET AZALEJE. Pri Bo-itanju, kjer Je eno redkih ra stdšč znamenite rastline azaleje pontike, se lahko člov^ nagleda te rože. Letos je njeno cvetje posebno bogato. ■ PRIPRAVE NA ZBIRALNO AKCIJO, Občinski odbor Rdečega križa se že pripravlja na veliko zbiralno akcijo Se uporabnih oblek, čevljev in posteljnine, ki bo 29. maja v vsej Sloveniji Darila bodo aktivisti organizacije zbirali v vseh večjih kr^ih občine. ■ PROCEUA UREJAJO. Sevm ca bo na svoj veliki praznik spremenila zunanjo podobo mesta Zdaj asfaltirajo cesto proti zdravstvenemu domu, obnavljajo pa tu dl pročelja hlS, med njimi stav bo občinske upwave. KONFEKCIJA »LISCA« SEVNICA razpisuje za Studijsko leto 1969/70 ŠTIPENDIJO za študij na ekonomski fakul* teti v Ljubljani v višini 350 Ndin mesečno ŠTIPENDIJO za študij na višji ekonomsko* komercialni šoli v Mariboru sploSno komercialna smer — v višini 350 Ndin mesečno POGOJI: 1. vsaj z dobrim uspehom dokončana gimnazija ali ekonomfka srednja šola, 2. pozitivno opravljeno psihofizično testiranje, ki ga organizira podjetje, 3. da so vpisani v eno od zgoraj navedenih Sol. Stipendije bodo dodeljene le moškim kandidatom. Prijave je treba poslati na naslov: Konfekcija »LISCA«, Sevnica •— sekretariat, Sevnica, Kolodvorska 44, p. p. 40, v 15 dneh od dneva objave. V prijavi Je treba navesti osebne in družinske podatke, podatke o zaposlitvi staršev in podatke o do sedaj dokončanih šolah. Vsak kandidat mora navesti, za katero izmed zgoraj navedenih šol prosi za štipendijo. Potrdila o vpisu na fakulteto oz. višjo Solo morajo kandidati dostaviti naknadno, čim jih bodo lahko dvignili. Gasilsko slavje v Krmelju Gasilsko društvo je za 40-ietnico ustanovitve dobilo svoje prostore in gasilski avto Nedelja je minila v aname-nju gasilstva. Domače gasilsko društvo, ki je nastalo pred 40 leti po hudem požaru v rud-Diku, je praznovalo obletnico, za ta jubilej pa je s pomočjo METALNE dolidlo svoj gasdlsfci dom in gasilski avtomobil. Ob zvokih godbe na pihala je bil ob 9. uri najprej spre-vod sacozi Krmelj, v katerem so sodelovale tudi sosednje občinske gasilske zveze. Na Borci med sevniškimi pionirji 12. maja so se srečali v prijaznem gozdičku nad šolo v Šentjanžu predstavniki pionirskih organizacij iz šol v sevnišiki občini. V prijetnem taboru so z bogatim kulturnim programom lepo zaključali kurirčkovo pošto. Piondrsk^^ sireča-nja so se udeležili tudi nekdanji borci. PioodiTji so jih toplo pozdravili v svoji sredi. Posebno prisrčno so po-25diravili nekdanjega kurirčka Marjana Gabriča, sedanjega predsednika občanske skupščine Sevnica. Borec XIV. divizije Ivan Perhaj Je pionirjem pripovedoval o svojih doživljajih Iz NOB. Pozorno so poslušali pripoved o bitki pri Belih vodah, kjer je padel tudi pesnik Karel Destov-nik-Kajuh. Pionirji se bodo tega prisrčnega srečanja prav gotovo še dolgo spominjali, saj so zatrjevaa, da bi bilo prav, če bd se z borci še kdaj srečali. POPRAVEK V predizadnji številki našega lista smo v kiratkem poro-čjiju. .p oseiboih- đahodkih '-v d^vndih organizaoioah sevm-ške občane zapisaM, da je lan-s(ki povprečni mesečni zaslužek znašal pri veterinarski postaja 2.157 dinarjev. V resnici je znašalo povprečje le 1.438 dinarjev. Napačni podatek je posredovala služba družbenega knjigovodstva v svojem poročilu. 40 LET PRI DRUŠTVU: Franc Mirt, edini član od vsega začetka. slavnostnem odam je najprej spregovoril predsednik druc š*va Vlado Senčar, za njim pa še predsedniika občinskih gasilskih 23veiz Jože Smodet}, Franijo Bulc in drugi. Zaslug ndm gasUoem so za 20-leLno sodjelovainje v organiaaoiji po-delfiili gasilska odlikovanja in priananja. GasdLski dom so s prosto, volonim deloon članov industrijskega gasilskega diriL»i.va in denaimo pomočijo METALNE urediiU v neifcdaniji železniški postaji KnnelJ. Lastni prostori in nov gasilki avtomobil, vse to je za prebif/alce tega predela sevniške občina velika pridobitev. Letos pregled orožja Prebivaioi sevniške občine imajo zdaj 358 kosov različnega eiražja, od tega- ^ velik deJ lovskih pušk. Lani Je bilo iadanih 40 novih dovolj'mij, 10 kosov orožja pa je bilo odvzeto, ker lastniki niso unela dovolgenja. Odsek za siplošno upravo ugotavlja, da je veliko orožja, ki ga i*na-jo občani, že dotrajalo, zaito ga je potrebno še letos teh-ničaio pregledati. OB TEDNU DOBRODELNE ORGANIZACIJE 35 let pri Rdečem križu Aga Fegic: »Delati je treba s srcem, vsa zahvala je občutek, da si pomagal človeku« 2e kar 35 let dela Ana Fegk; iz Šmarja pri Sevnici v dobrodelni organizaciji Rdečem križu. Kot svetinjo ima shranjeno srebrno odlikovanje, toda v prijetnem pogovoru z i^jo Je v vsakem stavku mogoče čutitd, da ji več kot srebro pomeni občutek, da Je pomagala ubogim ljudem. Kaj na«) bi Jo torci) vprašaj drugega kot to, Icoliko Jd pomeni deio pri Rdečem križu! »Veliko, če ne vse. V tflj organizaciji je treba delati s srcem. Zahvala, ki sije iz oči pomoči potrebnih ljudi. Je tisto veliko plačilo, ki nas hrabri, da ne odnehamo In ne bomo odnehali,« Je dejala Ana. »»Obiskujem bolnike, veliko poti sem opravila, ko sem pomagala pripravljati krvodajalske akcije ali ko sem pomagala zbirati denar. Veste, kaj sem odvrnila, če mi je kdo očital, da od organizacije RK nič nima? Bodite samo srečni, da te pomočd ne potrebujete! In dobila sem, vsakdo Je odprl denarnico ali kako držače pomagal.« Taka je F^cova Ana, ki jo bolniki in ubogi dobro poznajo. Njene organizacijske sposobnosti pa poznajo vsi sodelavci Rdeče^ križa, saj še vedno, čeravno sama boleha, s svojimi Idejami spodbuja in daje pogiuna za vedno nove akcije. M L. S^VNISKL)g|STNIIC 2^iiOLENJSKl LIST OD 19. DO 25. MAJA TEDEN RK „Da bi to čutili vsi mladi“! Prijetna beseda, dve z ustanoviteljico organizacije RK na Čatežu Ivanko Miklič te dobrc'delne organizao-je smo obisicali na njun3iH ifi'rnem domu -ia Čateža. lA’anka je bila usianovita-.jica krajevne organizacije •sta 3945, dolgo časa je bi la njena predsednica, zdaj pa je kot tajnica še vedno duša organizacije, ki šteje 70 članov. />Iijudje so se mi smilili tisl’.a hudih časih vojne, želela sem jim pomagaa,« je hil p.)vsem preprost njen odgovor na vpraša nje, zakaj dela pri Rdečem križu. /)Lepo je pomagat; drugemu človeku, rada bi. da bi to čutih vsi ljudje,« je dodala, ko je snemala i stene malo vi-trinico ? odlikovanji, med kaleiimi „e bilo tudi od ličje Rdečega križa. ?^ep je dom Miklič?v>h, lepo pa je tudi v njunih srcih Tudi sodelovanje pri Rdečem križu je prispevalo de j ček k temu. M. L. 86 leini Matija Miklič, u-pokojen! višji svetnik, prihaja 12 km daleč pv.š na sestiin^e občinskegt. odb v ra Rdečega križa, da svoj: ženi, nekaj let mlajši Ivan ki, tajnici krajevne organizacije RK. na Čatežu, posreduje nSiCge občinskega vodstva in še drugače pomaga pri delu. Najstrrejša sodelavca SSK?« Prejšnji teden je kurirčkova pošta obiskala osnovne šole trebanjske občine in povsod so ji priredili sprejeme s kulturnimi programi. V Trebnjem (na sliki) je učencem govoril o prispevku kurirjev v NOB Ludvik Strajnar. (Foto; M, Legan) ZAKAJ JE VAŠKA MLADINA MANJ AKTIVNA OD DRUGE? Marsikje na vasi: kot da ni mladih Ljudje še vedno nasedajo Občinski komite ZMS pripravlja problemsko konferenco o kmetijstvu Slabo opravljena dela opozarjajo, da je potrebno poostriti tudi zahteve za dovoljenja Pozimi se je i>odrlo na Vrhtrebnjem gospodarsko poslopje, zgrajeno z velikiim tirudom pre.:<šnje poletje. Lastnik je trftčal po hišah dn prosil za denaimo pomoč, da bi pKJstaivil novo streho. Podrlo se je tudi novo poslopje v Maiptinji vasd pri Šent-lovrencu. Dolg bi bil seznam raeldčnih neipravdlnosti pri gradnjah. LJ'Udje pa nasedajo še naprej. Posebno za preureditev staivb, kar je zahtevno delo, najemajo obrtnike dvomljivih vrednosti. Sicer pa budi potrdila za opravljanje popoldanske cbrti ni težlco dobiti, saj iM-edho-dno znanja nihče ne preverja in ni prav nič čudno, če je toUko pomanjkljivosti. To jo druga plat medalje sprostitive obrtništva. Svet za urbanlaem in komunalne zadeve je zato na zadnji sej: predlagaj občinski skupščini, naj strokoivna služba pri vsa- Mladi ljudje v kmetijstvu ne vidijo svoje prihodnosti. V trebanjski občini na primer je le nekaj odstotkov lastnikov mlajših od 30 let, in kar petina starejših od 60 let. To se kaže tudi pri delu vaških aktivov. O zaostajanju kmetijstva za drugimi gospoda rsidmi dejavnostmi se veliko govori in piše, vendar je od tega žal malo koristi. Taike in i>odobne misli so pcKvedald udeleženci na sestanku komisige za družbeno-eko-nomske odnose prd občinskem komiteju 25MS, kd je bila poid vodstvom Lojaseta Ratajca 16. maja. Predvsem je važna splošna ugotovitev, da so mladi, ki ostajajo na vasii, premalo ak-ti\’ni v jaivnem ži^^eniju in se nulah letih toliko naiaadovalo, da bo posledice storjenih napak še dolgo čutiti. Majhne možnosti osebnega razvoja, težavno delo, slabše plačalo, vse to odlbija mlade ljudi, ki se zato želijo zaposliti zunaj kmetijstva; tisti, ki vzitrajajo, pa samo malodiuš-no čakajo, kad bo prinesla prihodnost. Tuxii mladinsika OTganizacdija lahko prispeva, da se bodo izboljšale razmere še za ta del naših ljudi. Nazadoval je le HRAST ‘naj strokoma služba pri vsa ti\-ni v javnem življenju in se ^ pHhodnoSt tega podjetja — Trajen kem prosilcu najprej preven premalo 2awaemajo za izbolj iMegoiova je p L morneišemu rormner Tlo vBjsi .Priza- izHod bi bila pripojitov K mocnejscmu sgnanje, 4ele zatem pa lahko dobi potrdilo, da je sposoben opravl^ti delo, kii je zapisano na dovoljenju. Letos posebno slovesno Slavnostni govor o pomenu 25-letnice osvoboditve Trebnjega je imel Stane Prijatelj Letošnjo 25. obletnico osvolbodibve Trebnjega je kraj ptrosleivdl poseibno slovesno. Po zasdugi kmaijevne organijsa cije ZB, kd jo vodi Jože Pi-SkiUff, pa tudi drugih, je bala vtnsta uspešnih priieditev. Zivečer pred praandtkom so talbomdikii in mladanci zakuri. M. taborni ogenj, pri katerem je mladi rod zabaival parti-aanski humorist Igor Križa-novsdd iz Ljubljane, ki je svojega partizana in fašista aaigiral dopoldne aa vse učence osnovne šole. V četrtek je na strelskem tekmovanju zmagala strelska družina Dob pred strel&lio dffuždno Trebnje, SD Mokronog in ekipo ZROP Trebnje. Med pK>sameznilci je bdi naj bolo.^i Stane Alojz z Doba. drugi pa mladi Franc Maraš iz Trebnjega. V zanimivem in napomem odbojkarskem srečanju je mošitvo Novega me- V nedeljo na Mirno! Družbeno-politične organizacije trebanjske občine vabi jo na veliko proslavo 50-ieini-cje ustanovitve Komunistične partije, SKOJ in sindikatov, kd bo v nedeljo, 25. maja, ob 14.30 pod giradom na Mirni. O pomenu jubileja bo gT/oril poslanec Bogdan Osolnik, v sta premagalo Trebnje s 3:2. Po svečani seji krajevne 8ku(pnosti in žBlni slovesnostd pred spomenikom NOB je bd-la akademija v prosvetnem domu. Slavnostnd nagovor je Imed Stane Prijatelj. Na akademiji so nastopili še recitatorji osnovne šole, moštai pervsiki zbor iz Motkronoga in godiba na pihala iz Trebnjega, za vedrejše raz?>loženje pa je vmes poskrbel ansambel »Vi-nagoriSki fantje«. šanje raamer m vasd .Priza- de\'aTi|ja družbeno-političnih organiisacij, občinske skupščine in zadruge brez mJadah nimajo tolikšne teže, so na sestanku i>ovedali njihovi za-stopn.iki. Občinski koanite ZMS se tega zaveda, zato bo prvo prihodnjo problemsko konferenco posvetil zgolj kmetijstvu. V ta namen bo izvedel med učenca 8. rassredov osnovnih šol ter med mJadinci in mladinkami, ki delajo na iimeti-jah, posebno anketo, v katera žele dobiti natančnejši odgovor, kakšne so resnične razmere na vasd. Brez anikete pa je mogoče že sedaj trdiita, da je pomanjkljivo izobraževanije za delo na kmetiji v veliki meri krivo Obrtne go(g>odaxsike organizacije so lani povečale celotni dohodek skupno za 16 odstotkov, med njimi največ Krojaško podjetje Trebnje, za njim pa Mizarska delavnica Trebnje. Manjši dohodek je imel le »Hrast« iz Sentlovrenca, kjer so se zmanjšali tudi osebni prejemki. 2e dalj časa je negotova prihodnost tega podjetja lesne stocflie. Raaspisano je ine-sto a novega direktorja, vendar Je vprašanje, če bodo v kraj dobili takega človeka, ki bo mogel usposobiti podjetje za močno konkuren-tovrstni industriji in 11» Kiiiiiciu;;! v »•JU--** CO v —------------------------- - sedanje premajhne aktivnosti obrti. Trajnejše i2il»lj^jebi mladih. Kmetijsko iaobraže- zagotovila le pripojitev k vanje, ki bi usposobdio člove-Ica aa uspešno delo, je v mi- dodeliti v sklade, čeprav večino dohodka porabijo za plačilo delavcem, so lani povi>rečni osebni prejeniki znašali vsega 503 dinarje. M. L. Priprave na javno razpravo Občanski sindikalni sve^, v Trebnjem bo, bot je predvideno, 30. maja orgaaizTal §rše posivetovonje predstavnikov delovnih organizsacij m sinditoatov o ustavnem amandmaju, hi obiraivnava samtv uip(raviljanje. S tem želi sindikalni svet prispevati k dobri sistemski ureditvi teh po-membniih vprašanj. Za prihodnje dni ima sindikat v načrtu tudi več adrav-sbvenlh predaivanj za svoje člane. PredflAranja bodo m Mimi, Doibu, v Trebnjem in Mjoikironogu. Ncikatera podjetja želijo tudi, da bi priredili piredavanja samo ranje. TREBANJSKE IVERI močnejšemu podjetju. Mizarska delavnica v Trebnjem, ki je v obnovi, je dosegla leni dobre poslovne \is-pehe, povečala pa je tudi število zaposlenih. Znova se je izboljšal poslovni vispeh krojašikega podjetja, ki je močno povečalo tudi donosnost poslovanja. Za malenikost so se izboljšale tudi razmere v mokro-noškem čevljarskem podjetr ju, kjer pa z majhno ustvarjeno vrednostjo ne morejo plačati niti večjih osebnih dohodkov delavcev niti kaj Mladina bo izdajala svoje glasilo Občinski komite ZMS Treb- ^— v nip ie sklenil izdajati svoje Zadru. Zdad so zaradi nje je j razloeov načrt spremeniU ta bodo glasi'lo, v katerem bodo ob- y Novigradu v Istoi. iavUali sestawke o problemih ^ danes O občnih zbo- stirano in bo predividoma iz- Zagotoviti je treba stanovanja Tenutno je v trebanjski občini od 18 sistemiziranih delovnih mest miličnikov zasedenih le 12, kar je malo v primerjavi z n«m!^'^'’''):”imi potrebami, ki jih zahteva vse večji premet na oest.ah Ker ugotavljajo, da le za obseg dela sistemizii“anih verjetno premalo mest. bod trebe preverili še enkrat. Manjka predvsem mlajših ljudi, ki bi prevzeli mesta starej.ših miličnikov. Izboljšave si obetajo od kadetsike šole, vendar le pod pogojem, da bo zagotovljeno tudi dovolj stanovanj. Občina bo kupovala stanovanja, če bo remiblaka prispevala polovico. Dovolj dela v gradbeništvu Gradbeno opekarsko podjetje na Mimi ima letos dovolj dela in namerava zaposliti večje število delavcev. Zadnji čas so izboljšali tudi osebne dohodke, predvsem slabše plačanim delavcem. Največji problem podjetja so močno izrabljene delovne priprave, in 180.000 novih dinarjev skladov, kolikor so jih na primer dosegli lani, še ne zagotavlja, da se bodo razmere hitro popravile. Letos so kupili netoj novih strojev za pekarno v Prelesju, vendar zaradi pomanjkanja denarja ne morejo obnoviti vsega obrata naenkrat, temveč ga bodo postopno. Mokronog: ni konkurence v Mokronogu sO ljudje prepričani, da bi samo oi«lnu. Ito je doikazal Veliiki Gaber minulo zimo. ■ KOPALIŠČE BO UREJENO DO KONCA MAJA. V novem kopališču nasproti motelu je p<> treboo urediti zapomioe, oprati bazen ter polepšati oJcolioo, da bo kopališče uporabno. Te dm so strokovnjaki Splošne Jfo^ne skupnosti zagotovili, da bodo vsa dela opravljena do konca maja. ■ SPREMENJEN NAČRT TABORNIKOV. Taborniki čete Sivih jelS, kd praznujejo letos 10-letni<» cxrganizaoi]e, so letos namerav^ prtoediti velik tabor na otoku pri navali poročiio o letošnjih obcn«h zborih, poročila komisij ter pia-prave na 50-letmoo ustanovatve KPJ, SKOJ in sindikatov, ki bo v nedeljo na Mimi. Na dnevnem redu je tudi proslava v Kremenjaku ki bo 7. junija. ■ RA^ SELO: TRGOVI^ BI RADI. Na Račjem selu Trebnjem bi žrfeli inieti manjšo špecerijsko trgovino. Trebnje r«-dam daleč, toda težko je vsako malenkost hoditi t?ja ki5xyvBt. Posebno velja to za vaščane tistih vasi, ki so fie dlje od Račjega sela. ■ HENČEK BO IGRAL. V nedeljo bo v Mali vasi veseUca, na kateri bo igral popularni Heočefe s svojimi fanti. SPREJEM OB 13. MAJU: 13. maja je ob dnevu varno- poslanec Bogdan Osolnik v sti ObS Oni ^ S^?o"voS h^^o enkrat na mesec. Ime- kulturnem programu pa bo- sprejem za miličnike. O ^menu prazmka ^ govo ^ uredni^iki do sodolovaH tudi recitatorji s5.retar občinskega komiteja ZK Roman Opm *a- ^ Je ^^^^željko eledaliSča iz Ljubljane, za tem pa so 8 ^om »u imajo M S S ^^j^asila že- tem pa bo zabavni del orire delovne dobe, izrocih rodne ure Na in zbli- ditve na lepo okrašenem pro- uprave javne varnosti /STSf. MI \ žati ćimveč mladih ljudi, štoru pri ribniku. česUta Alojzu Brunčku 12 Mokronoga. (Foto. M. L.) camvec ma ^ TEEBAUJSKE dolenjski list Jutri ponovno slovesna proslava Jutri zvečer se bcvdo novomeški mladinci udeležili slovesne proslave, ki jo bodo ob dnevu mladosti zanje ponovili pevci moškega zbora »Dušan Jereb« in šole za zdravstvene delavce, člani glasbenega orkestra pod vodstvom Toneta Marklja ter recitatorji. Prav bo, če se proslave udeležijo tudi drugi občani, saj je zares dobro pripravljena. Svet za finance o taksah Novi člani sveta za finance Tone Pirc, Tone Golobič, Franc Hrastar, Stane Lisac, Dane Mikec, Angelca NovaJc, Stane Penca, Janko Popovič in tSane šuln se bodo danes sestali na prvi seji. Razpravljali bodo o povečanju upravnih in sodnih taks, o izvršitvi proračuna za 1.1968, o proračunskih dohodkih in izddatkih v 4 mesecih 1969 in o nremoženjskopravnih zadevah. Posvet o reorganizaciji v ZK 14. maja je bil v Novem mestu poffvet o vsebinskem poteku reorganizacije v ZK. Sodelovali so člani občinskih komitejev ZK in občin Novo mesto, Trebnje, (!>momelj in Metlika, politični sekretarji teh 4 komitejev, člani medobčinskega sveta ZK in predsedniki nekaterih komisij občinskih konferenc ZK. Posvet so vodili: Vlado Janžič, član sekretariata CK ZKS, Gojko Stanič, član CK ZKS in Ludvik Golob, sekretar medobčinskega sveta ZK Novo mesto. Posvet je prispeval veliko pobud in ustvarjalnih ugotovitev, pomembnih m nadaljnji razvoj ZK. Danes obisk Sergeja Kraigheria Predsednik skupščine SRS tov. Sergej Kraigher se bo mudil danes v Novem mestu. Obiskal bo Tovarno zdravil KRKA in IMV, popoldne pa bo imel razgovor s predstavniki političnega življenja in gospodarstveniki iz novomeške občine. Razpravljali bodo o gospodarskih ^banjih v svetu in v Jugoslaviji ter o razvoju gospodarstva v novomeški občini. i v nedeljo, 18. maja, je bilo v Novem mestu medobčinsko tekmovanje pionirskih gasilskih desetin. Najboljša je bila desetina iz Žužemberka. Škoda, da se tekmovanja niso udeležili pionirji iz Črnomlja, Metlike in Trebnjega (Foto: Gorenc) Moje skrbi, na tuja... Zvedeli smo, kdo je dolžan vzdrževati prehodne ceste skozi naselja Jože GOSENCA, direktor Komimalnega podjetja Novo mesto: — kodb na prehodnih cestah, ki vo^jo skozd Novo mesto, nismo nikdar doadaj p>opravljalii mi, pač pa Cestno podjetje. Za tiste mestne ulice in ceste, ki jih vzdržiijemo mi, imamo podpisano pogodbo z ObS, v pogodbi f>a so ceste in ulice posamično naStete. Na prehodnih cestah vzdržujemo po tej pogodbi samo snago, pločnike in kanalizacijo. Za popravilo poškodb na prehodnih cestah bi nam moral dati nekdo naročilnico in p>o-pravilo nato plačati. Pri cestnem p>odjetju, kjer smo se oglasili nato, so nam pokazali 16. člen republiškega zakona o cestah iz leta 1962, v katerem je rečeno: »će F>elje odsek ceste skozi naselje in je zgrajen kot mestna ulica, mora pristojni u-pravnl organ ObS vzdrževati tudi vozišče na takS-nem odseku.« Kdo bi moral poskrbeti, da bi bile luknje na dohodnih cestah v Novem mestu pravočasno zakrpane, je zdaj jasno, kako dolgo bo treba čakati na to, pa še vedno ne vemo! M. J. PRED PROSLAVO 25-LETNICE I. SAB Juriš med točo granat Sama navzočnost I. SAB hrabrila borce — Pogovor s komisarjem diviziona Milošem Jančičem Miloš Jančič, podpredsednik občinskega ZZB v Novem mestu, je bil prvi komisar v prvem divizionu I. slovenske topniške brigade, ki praznuje letos 25-lebnico ustanovitve. Na brigado je ohranil zelo lepe spomine, nekaj jih je povedal tud.i v pričujočem pogovoru. 1.^. junija bo brigada praznovala 25-Ieinico ustanovitve na Laščah pri Dvoru. Dan prej, 14. junija, bodo odšli pionirski odredi iz osnovnih šol Dolenjske Toplice, Žužemberk in Prevole po poteh I. SAB. Kakšne .spomine imate na te kraje in okolico? — V Dolenjskih Toplicah, Žužemberku in na Prevolah se brigada ni zadrževala, de lovala pa je v oikolioi. V gl a vnem se je zadrževala v Suhi krajini in pod Gorjanci. Od tam je od4iča>jala v boj s pe hoto. Včasih je odšla v boj vsa brigada, včasih pa saino FKJsamezni divizicmi. Topjii Sporazumeli so se! Tik pred izidom te številke smo izvedeli, da je bil dosežen »tripartitni« sporazum glede lukenj na mestnem asfaltu: Cestno podjetje Novo mesto bo brezplačno prispevalo asfalt, občinska uprava bo dala naročilnico za krpanje lukenj Komunalnemu podjetju in plačala njegovo delo. Komunalno podjetje pa bo mestne ulice zakipalo. Slaloma torej ne bo treba več voziti! NOVO MESTO V PODOBI NOVOMEŠKI GLAVNI TRG: sredina severne strani R H Levo^ hiša nekdanjih trgovcev Ausca, Božiča in Kobeta; ob bombardiranju 1943 je bila težko poškodovana, kasneje obnovljena in je zdaj last zavarovalnice. V hiši je obnovljeno lepo arkadno dvorišče z ohranjenimi portali v gotskem slogu. Fragmenti gotskih oken so vidni tudi na zunanji fa.sadi ob Muzejski ulici. Sosednja hiša je bila pred sto leti last trgovca Moškona, kasneje prezidana in last trgovca Koširja. Med vojno uničena. Na njenem mestu stoji danes trgovsko poslopje (Elektrotehna) z najlepše obnovljenimi arkadami (1968). Naslednja, nekdaj Kendova, kasneje prezidana in Ogrizkova hiša. Med vojno poškodovana, pri obnovi najden! sledovi arkadnega hodnika in izredno lep steber z zavoji, rešen ter pred 1.5 leti uporabljen za spomenik, ki stoji na trgu nasproti rotovža. Sosednja hiša nekdanjega trgovca Zurca, kasneje Šmalčeva hiša. Pri obnovi med obema vojnama je bil obnovljen arkadni hodnik, katerega deli (stebri in loki) so bili v precejšnji meri odkriti. Mladi vedo, kaj hočejo! Mladim ljudem je potreben sposoben vodnik, ki ima razumevanje in ki rad dela z njimi Milena Mavsar, referentka za izobraževanje v NOVOTEKSU, je stara 24 let in že sedem let pridno dela v tovarniškem mladinskem aktivu. Mlada je in dela z mladimi ljudmi. Zato čuti utrip življenja današnje mladine, zna prisluliniti njenim željam in tudi težavam. Na moja vprašanja je takole odgovarjala: — Kaj vam pomeni dan mladosti? »Mesec maj z vsem mladim zelenjem ix>oseb-Ija vedrino :n sproščenost današnjih mladih ljudi, ki nikoli niso poznali naj večjih grozot in krutosti. Naša mladina ima še to posebeno srečo, da 25. maja praznuje svoj dan in rojstni dan ljubljenega tovariša Tita. Vse te slovesnosti za dan mladosti in rojstni dan tovariša Tita so en sam mogočen spev mladine, ki neizmerno ceni in spoštuje tovariša Tita, ter priznanje vseh delovnih ljudi mladini in predsedniku Titu, ki zna, biti kljub letom mlad.« — Kakšno vlogo imajo pri vas mladi samoupravljavci? »V našem dedav'skem svetu imamo veliko mla- dih ljudi, ki bodo imeli ogromno priložnosti, da bodo lahko v imenu mladih proizvajalcev predlagali najboljše rešitve.« — Kaj mislite o današnji mladini? »Vsi mlada IjiKJJe dobro vedo, kaj hočejo. Ras je, da so zaletavi in polni uresničljivih in neuresničljivih načrtov. Večina ndadih ljudi se dobro zaveda svojih pravic in dol-anosti. Zato tista maila peščica nezadovoljnežev svetle podobe današnje mladine ne more skazita .<\ MARIJA PADOVAN Prednost Grmu in Bršlinu Prva seja sveta krajevne skupnosti Novo mesto carji so sodelovali pri napadu na Novo mesto, Kostanjevico in druge kraje. Od ustanovitve do konca vojne je brigada sodelovala domala pri vseh partizanskih akcijah. Kaj je bilo značilno za brigado oziroma njene borce? — Brigada je imela veako rušilno meč in je zadevala v F>ohio. Topničarji so bili zato zelo samozavestni. Nanje se je pehata lahko vselej zanesla. Kadar je bila I. .SAB v akoiji, so borci često jurišali na sovražnika med točo njegovih granat. AH bi se spet prJdpuili topničarjem, če bi vam re-kli, da morate v eno par. tizanskih enot? — Breas pomisleka bi se ji pridružili. Gotovo .«M> vam znani tudi današnji načrti briga-gade, dejavnosti njenih preživelih borcev? — Brigada skrbi, da njene tradicije ne bodo pozabljene. Vsakih pet let je proslava, na kateri se preživeli borci srečamo. I. Z. 6 mladincev so sprejeli v ZK V ponedeljek so čland osnovne organizacije ZK v No-voteksu priredili majhno slo-vesnosa Jožeta Majerleta, ki Je bil dalj časa predsednik gradbenega odbora za uredatev kanalizacije v Žabji vasn. Svet jis :menovaj tudi socialno zdravstveno komisijo; vodil jo bo Tone Lavrič iz Šmihela. Daljša razppava je b'.l'i o letošnjem načrtu mestnega urejanja. Podpredsednik ObS Novo mesto Avgust Avbar je menil, da se bodo letos zn-nesljavo nadaljevala le ureditvena dela na Grmu 'n v Bršlinu, medtem ko bodo morali drugi deli Novega mesta na urejevanje komimalnih vprašanj še čaka,ti. Podpredsednik Avbar, ki je tudi predsednik upravnega odbora občinskega konaunalnega siklada, je prosil krajevno skupnost za pomoč prd zbiira-nju sredstev in reševanju drugih vprašanj. Svet krajevne skupnasti je v program letošnje dejavnosti vnesel tudi dela, k: so jih predlagali občani na zborih pred volibvaml. Predlogov za urejanje je veliko, nanašajo pa se predvsem na asfaltiranje mestnih ulic, ureditev kanalizacije, vodovoda, javne razsvetljave, postavljanje avtobusnih po.'5ta-jalušč v neposredni mestni okolici in na podobno. Seja občinske skupščine 20. maja je bila prva delovna seja občinske skupščine novega sklica. Odborniki so razpravljali o volilnem programu SZDL in ga sprejeli, o turizmu in njegovem razvoju, o okvirnem progiramU' dela občinske skupščine v letu 1969, o delu uprave občinske ,skup.ščine leta 1969, o zazidalnem načrtu za Irčo vas in Brod m za stanovanjsko naselje NOVOTEKSA ter .šolski center v Bršlinu, potrdili so zaključni račun proračima in skupnih rezerv za leto 196<$ ter sprejeli odloke o upravnih in sodnih taksah n. maja so pionirji iz Duge Rese na Hr\’aškem obiskali^ pionirje osnovne šole Šmihel pri Novem mestu in jim s tem vrnili obisk. Pomerili so se v rokometu uj malem nogometu ter pripravili kulturni program. Na prireditvi so podelili tudi Župančičeve bralne značke. Gostje iz Duge Rese so pr^stavUi svoje narodne noše in plese, šmihelski pionirji pa gorenjsko in belokranjsko nošo. Na sliki: med podeljevanjem Župančičevih bralnih značk (Foto: S. Dokl) Pripravite ponošene obleke in čevlje! v tem tednu — tednu Rdečega križa — so pričeli aktavisti RK pri obča-aih v Novem mestu, Dolenjskih Toplicah, Straži, Žužemberku, Mirni peči m Šentjerneju zbirati ponošene obleke in obutev, Te Ul se bodo oglasili z vresami v hišah, kjer še ni*;o bili. Pripravite rabljene o-b’eke in čevlje, ker b-^ste s tem pomagali ljudem, ki vam bodo hvaležni Tako pjmagate lahko tudi otrokom. Namesto da bi oblačila zsamrgli, jih raje podarite tistim, ki jih x>o-trebujejo! V vseh šolah odprto pismo v Novem mestu že narejen načrt manifestacij za 17. junij - dan varstva otrok v prometu Nagradni hitropotezni turnir v nedeljo, 25. maja, bo ob uri v Šahovskem klu^ v Novem mestu nagradni hitropoteoaii tumir v počastitev dneva mladosti. Zadnjo sejo je komisija za VBigojo in varnost v cestnmi prometu v Novem mestu posvetila manifestacijam za 17. junij _ dan varsitro otrok v prometu. 17. jiunija bodo v vseh šolah prebrali odpato pismo komisije, v njem pa bo zlasti poudarjeno oopozorilo otrokom, naj se v počiibnicah vanujejo na cesti. Dopoldne tega dne bo na cestnem križišču pri Industriji obutve pdoniirsika prometna služba, ki jo bodo nadzorovala prometna miličniki. Pionirji pa bodo obdarovali vzorne vozniške s ovebjem. Dopoldne bo v Novem mestu tudi manifestativni sprevod, ki se ga bo udeJežilo več sto učencev iz osnmne šode Kaitja Ru-pena. Skupine piondnjev — prometnikov bodo 17. junija dopoldne obiskale postaje milice, AMD, ZŠA, TMV, podjetje GK>RJAiNCI in se pogovarjale o varnosti otrok na cesti. Kon^ja je predlagala tadi najboljše vzgojitelje promet ne vzgoje za republiško pohvalo OBiroma nagrado. Pred-viidx3ma bodo dobili tako priznanje učitelji iz osnovnih šol Novo naesto, Šentjernej, Dolenjske Toplice in Škocjan. Komisija je priporočila šolam, naj do konca šolskega leta poučujejo prometno vzgojo obveasno po učnem na Črtu, do počitnic pa naj skličejo tudi roditeljske sestanke, na kaiberih naj se s starši pomenijo o sikrbi otrok na cesti. O GRADNJI. KI SE ODLAGA Nad mlini že letos ali šele drugo leto? Predstavniki SGP PIONIR In ObS govore o tem, kdaj bo naselje Nad mlini dobilo trgovino in cesto Miha JALOVEC, vodja sektorja SGP PIONIR v Novem mestu: — Zatika se pri dveh stvareh; pri gradnji dovozne ceste in pri gradnji trgovine. Cesta je razdeljCTia v tri odseke; prvi je od Partizanske do križišča k vrstnim hišam. Na tem odseku smo svoje naredili, v zamudi je podjetje VODOVOD, ki mora poglobiti jarke za cevi. V enem tednu nato, ko bodo oni naredili svoje, lahko končamo tudi mi. Dovoljenje za zaporo imamo do 15. maja. Drugi odsek od križišča do konca naselja bomo nadaljevali, ko končamo prvega, tu pa so težave z izselitvijo stranke iz bivše Hudoklinove hiše, ki jo je treba rušiti. S trgovino v naselju pa je tako: z naše strani je že od lani vse pripravljeno za gradnjo, če bomo začeli še ta mesec, bo trgovina zgrajena letos, dn^ače i>a ne. Franc ZUPAN, vodja oddelka za gradnje za trg pri SGP PIONIR: — Zemlijškolastniške zadeve bodo za gradnjo trgovine urejene do 15. maja, nato pa ne bo več zadržkov za gradbeno dovoljenje. Načrti za trgovino so pripravljeni in v maju bomo lahko začeli gra^ti. Upamo, da pri zemeljskih delih ne bomo naleteli na grobove. Tudi zavesto je vse rešeno: za stranko, ki stanuje v bivši Hudoklinovi hiši, ki jo bo treba rušiti, imamo pripravljen ali denar ali preselitev v enostanovanjsko hišo na Brodu ali pa preselitev v 3-sobno kletno stanov^je v stol- piču S4 na Znančevih njivah, ki ga dokončujemo. Jože SUHADOLNIK, načelnik oddelka za upravno-pravne zadeve pri Obs Novo mesto: — SGP PIONIR je doslej zaprosilo le za lokacijsko dovoljenje za gradnjo trgovine v naselju Nad mlini, za gradbeno dovoljenje pa še ne. Odgovorili smo, da bomo lokacijsko dovoljenje izdali takoj, ko bodo rešene zemljiškolastniške zadeve. Te so bile pred 14 dnevi urejene s pogodbo med Obs in SGP PIONIR. Predsednik ObS je to pogodbo že podpisal, podjetje i.*, še ni. Naslednji dan po podpisu te pogodbe bo lahko SGP PIONIR dobilo lokacijsko dovoljenje, tako po predložitvi celotne investicijsko-tehnične dokumentacije (glavni načrt z vsemi soglasji) pa bo lahko dobilo tudi gradbeno dovoljenje in začelo M. JAKOPEC PIONIR Televizor Loewe Opta V trgovini ELEKTROTEH NA na Glavnem trgu imajc največjo izbiro televizijskil sprejemnikov v Novem me stu. Od domačih imajo m zalogi nas'.ednje: RIVIERA EVROPA 2000, MAJOR 57, PACIFIK, AMBASADOR SUPER, najnovejši KRISTAL DE LUX, cenejša PINOEJO, ki stane le 1786 din, in še druge. Od uvoženih je najboljši nemški televizor LOE-VE OPTA, imajo pa še ORION tip 1550 in prenosni ORION 48. Tudi vse vrste televizijskih anten lahko dobite v tej trgovini. Navadne antene imajo tretji kanal, širokopasovne za 5. do 12. kanal, UHF antene aa sprejem drugega programa in druge specialne antene. Na zal'C^ imajo tudi priključne kaible, pribor za napeljavo in druge pripomočke, ki jih potrebujemo za namestitev televizorja in antene. Izleti Planinskega društva Planinsko društvo Novo mesto bo priredilo letos naslednje izlete: 1. junija na Mimo Goro — prevoz z vlakom do Semiča; 8. junija na Klek — z osebnimi avtomobili; 21. in 22. junija na Narios — z osebnimi avtomobili; 4. in 5. julija na Lovca v zahodnih Julijcih (Italija) in Dobr^ (Avstrija) — z osebnimi avtomobili; 1., 2. in 3. avgusta na Triglav — iTevoz z avtobusom {Ji vlakom; 16. in 17. avgusta v Bohinj, na Cmo prst, Petrovo brdo in Porezen — z osebnimi avtomobili; 7. septembra na Lisco — prevoz z vlakom in 21. septembra h Gosporainjali. Športni ekipi, ki 80 ju sestavljali vojaki in mladincd, sta se pomerili v ne-Icaterih športnih panogah. Mladin-cl so bdU navdiišeni tudi nad kulturnim programom, ki so ga zanje prlpraviM vojaki, j>06ebno pozorno p« so si ogledali najraz-Učnejše orožje, saj so Jim z njtm vojaki prikazali kratko vojaško vajo. ■ TRGOVINA Z 2IVIU na Partizanski cesti prav gotovo ne more zadovoljiti potroSniloov na desnem bregu Krke. Čeprav je že nekaj časa last trgovskega podjetja »Davijo znana dela domačih in tujdh avtorjev. Zanimivo je, da skoraj vsi redno plačujejo in da Jih ni treba posebej terjati. ■ FILATELISTI so se prav gotovo razveselili novice, da so začeli v Mladinski knjigi prodajati tudi izbore znamk, čeprav znamke prodajajo le malo časa, se je že pokazao, da Je v Novem me stu veliko starej^ in mlajžih filatelistov. Nekateri zbirajo samo določene serije, drugi pa zbirajo vse od kraja. V Mladinski knjigi imajo na zalogi znamke iz nekaterih vzhodnih držav in tudi redke s^ije domačih znamk. Najdražji izbor znamk stane «0 din. ■ RODILI STA: Marija Udovč, Iz PaderSičeve, n. h. — Pavlo in Anka Tkalec, Kofttiakvva 21 — Vladimirja. DOLENJSKI LIST 27 Pogovor z zdravnikom Veljko Troha: Gimnazija in samouprava dijakov 4. /M. uresničevanje 'iijašlce samouptrave je potrebno najprej spoznati dejstvo, da je dijaK v gimnaziji predvsem zato, da opravlja dolžnosti, lu mu Jih nal£^;aijo tnteresi staršev, družbe in šole, * ter spoeziati še posebej, Koliko je za resno i^x>lnjevanje dodžnosti interesa v samem dijaku. Te m druge zahteve je e>o-trebno spossnati zato, da di-laško samoupraivo postavimo na realna tla, ker le je mogoče soditi o txjeni lunetr nosti. o njeni rasti in zaostajanju za splošnimi družbenimi gibanji. Kakšna le dijaška samouprava na gimnaziji m kje so njene pomanjkljivosti? Dijaška samouprava pred stavlja skupnost dijaških interesov, ki se kaže tako. da na organiziran način uveijav Ija interese v skladu z zakonom m statutom določenih pravic Ul dolžnosti. Tako opredeljena dijaška samoup rava je dejstvo, ki ga nobe na Sola ne more obiti. ?ato tudi g’mnazija ne Se več; gtmnažiji je taka samou^>rava tJotrebna kot nujno dejstvo, v okviru katerega lahko ure sničuje učne in vzgojne cilje 2al v naši literaturi in pu blicistiki nasploh nismo prišli kaj dalj kot do lega, da je dijaška samouprava uzakonjena Njenih nalog, som petenc in mej ni določil še noben odgovorni organ, v resolucijah naših družbenih in političnih organizacij pa so vsebovane le posplošitve in želje, kakšna naj samouprava bo. Prav zaradi tega iščejo gimnazije in druge šole način. kako uresničevati vlogo dijaške samouprave v okviru svojih nalog in posebnosti. Na gimnaziji je dijaška samouprava oi^anizirana v okviru razrednih skupmosti in šolske skupnosti di^ov. Razredna skupnost je osnovna organizacijska oblika, ki vključuje vse dijake v oddelku in razrednika, šolsko skupnost predstavljajo predstavniki razrednih skupnosti. Razredne skupnosti imajo tudi časovno določeno uro, v kateri razpravljajo, sprejemajo sklepe in predlagajo ukrepe na osnovi pristojnosti, ki jih imajo. Delo razrednih skupnosti je odvirsno od vloge razrednika v tej skupnosti, od strukture razreda (socialne, intelektualne) in seveda od dejanskih interesov mladine, pogojenih po opravljanju dolžnosti kot izhodišča za vsebino dela razrednih skupnosti. Razredna skupnost je torej predstavnik dijaka kot subjekta, kar pomeni, naj bi di jak ne bil le predmet oblikovanja, le profesorjev objekt, temveč soustvarjalec in sooblikovalec svoje osebnosti. Gre torej ze izredno pomembno fimkcijo, ki naj dijaka navaja na kritičen odnos do tega, kar mu profesor posreduje, toak se jih mora prav gotovo tudi dijak, Pn uresničevanju fakega cilja, ki ima v končnem smislu namen obHkova-ti samo upravljavca z določeno izobrazbo in vzgojenostjo, pa gimnazija zadene na ne’iate-re režave, ki so v naslednjem: — Za uresničevanje smotra gimnazije je potreben določen red, režim izpolnjevanja osnovnih dolžnosti. V a:i- mnaziji so te dolžnosti izražene v rednem, vestenem, razumskem in odgovornem učenju. S širjenjem in poglabljanjem izobrazbe si dijak ustvarja osnovo za krJti-čen odnos do lastnega dela in do dela drugih. Težava nastopi, kakor hitro posamezni dijaka zahtevajo najprej iig>olndtev pravic, ne da bi zadostili svoj: dolžnosti do rednega dela, bo je do učenja. Verjetiv3 invi tudi v delovni organizaciji delavec, ki slabo opravlja svoje osnovne dolžnosti, manjšo vlogo pri uveljavljanju samoupravnih pravic. Ta težava je *>.>liko oboutnejša, kolikor taki dijak: ne dožive kritike znotraj razreda od sošolcev, ki bi na tak način prav gotow odigra- li svojo samoupravljalsko funkcijo v odnosu do oblikovanja svojih sošolcev. — Pri vzpostavljanju delovne discipline, ki naj omogoči redno in vestno delo, bi ^lamouprava dijakov inhko opravila svojo vlogo predvsem tako. da bi bila ‘a disciplina zavestna, izhajajoča iz spooianja o ix>trebnosti dl scipline kot sredstva za izpolnjevanje dolžnosti Tako di soiplino bi bilo mogoče dose či, če bi se raaredne skupna stl aktivno in zavestno vključile v obravnavanje pretorš-Kov delovne discipline .n če bi vplivale na k^lce taxo da bi popravili svoje vedfiiiie in ravnal: v tem smislu Ce bi bilo to doseže-no. t.=>da,i seveda administrativna ukrf'-pl ne bi bili potrebni niti jih ne bi bile, ker ne b; bilo os-no\'e. ki take ukrepe r>ogo juje. Tako vplivanje bi bilo zlasti potrebno, kadar gre za neredno obiskovanje pouka, neresen odnos do učenja, v primerih lažnega to\'arištva, prepisovanja nalc^. skrivanja kršitev deioime disciplir»e itd. Ta teža\’a za aktivinuije samouprave nastane po našem mner>ju zaradi t.i^ega, stihijskega mišljenja, da obravnava takih vprašanj sod: v okvir profesorjevega, in iz prepričanja, da sošolcu ali sošolki pomagajo dijaki tako, da prikrivajo take prekrške. Tako prepričanje lahko odpade, kakor hitro dijaki upoštevajo nasvet, raj prekrške obravnavajo sami v razredu, brez prisotnost: profesorja. ki poseže po administrativnih ukrepih šele tedaj, ko v razredu ni bilo nič KEMOOPREMA, TREBNJE razpisuj e prosta delovna mesta za: 3 strojne inženirje - pripravnike 2 strojna tehnika 1 rezkaica več ključavničarjev Prevoz EK) doUni Mirne bo urejen z avtobusom. Pismene ponudbe z navedbo dfosedanjih zaposlitev in z življenjepisom pošljite do 31. 5. 1969 na naslov: KEMOOPREMA, TREBNJE storjenega, da hi nediscipliniranost odpravili. — Želimo, da bi dijaška samouprava konkretno '>i>ra-vnavala tudi odnos profesorja do dijaka in seveda obratno. Ta želja je iskrena, vendar naj bo obravnavana ute-ineljona s konkretnim primerom negativnega odnosa. Teh stvari ni mogoče reševati s splošnim in zato škodljiivm ugotavljanjem, da je odnos profesorja do dijaka v splošnem slab. da pa dijaki za to nič ne morejo, ker se profesorji maščujejo zaradi kritike. Tako mišljenje je med dijaki in nekaterimi starši tako ustaljeno, da bi bi'o prav, ko bi se razredne skupnosti usmerile v obra'/na vo konkretnih negativnih odnosov in zasledovale primere, kje in kako se kažejo maščevalni ukrepi profesorja. Ce tako stanje ugotovijo, pa se stanje po ugotovitvi ne izboljša, imajo razredne skupnosti vse zakonite možnosii, da sprožijo take zadeve pri pristojnem organu za ugotavljanje prekržikov delovne dolžnosti pri gimnazijskem svetu IMali oglas, u ga objavljate v Dolenjskena 1 liktu — zanesljiv uspehi Prebe-7 'e ga 150.000 gospodinj, vdov cev, icmptovalcev, dijakov, usluioenk in vojakov doma In po svetu! Poiskuiitel Težave v starosti Ce le moremo, bolnika zdravimo doma. Imeti mora ustrezno hrano, zdravila in skrbno nego ter seveda nadzor. Ker je vedno bolje preprečevati kot zdraviti, poskušamo zajeziti razvoj bolezni že v začetku s primernimi zdravili in dieto proti poapnenju ožilja. Družba, ki mora skrbeti za ljudi v vsej življenjski dobi, mora imeti za svojo dolžnost, da starim ljudem preskrbi normalno življenje in jim pomz^. Dobra nega, ugodno bivališče, upoštevanje njihovega dela v mladosti in zreli dobi, eventualna aktivna zaposlitev, primerna njihovim sposobnostim in željam, ureditev njihovega ekonomskega položaja, vse to naj pomaga, da bi se stari ljudje na večer svojega življenja ne počutili nesrečne in odrezane od življoijskega ritma okrog njih. Ne samo pi^* Vilno razimievanje njihovih telesnih težav, ki jim poma* gamo z domačo nego, zdravili in pravilno prehrano, tudi pK)znavanje njihovih duševnih motenj in lastnosti mora biti prvi pogoj za razumevanje in dober postopek z njimi. 2al pa je večkrat tako, da zaradi normalnih starostnih znakov, zmanjšane sposobnosti za kritičnost in oceno položaja ter poudarjenega osebnega egoizma predstavljajo stari ljudje posebno breme za družino in družbo. Marsikaterega starčka muči občutek, da je odveč v družini, kar mu mladi s svojim nerazumevanjem še povečujejo. Vse to zahteva dosti naporov in samopožrtvovanja članov družine, če želeli, da bi njihovi najstarejši člani preživeli svoje poslednje dni v vzdušju človeškega razumevanja. Morda bodo na stara leta tudi oni potrebovali tako prijetno vzdušje, družbo in spoštovanje mladih ter občutek varnosti in koristnosti. Večkrat se je že uresničil pr®" govor; Ti očeta do praga, sin tebe čez prag! Preteklo delo starih ljudi moramo ceniti, saj bi brez njihovega dela in brez njih ne bilo pogojev za naše delo niti ne bi bilo nas. DR. B020 OBLAK I KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA | ^ 13. maja so darovali kri na novomeški transfuzijski posta- S = ji: dr. Nada Cimerman, Malči Graiidljič, Milana Zore, Cveta g ^ Sjemenila, dr. Jure Cepudcr, dr. Jože Aložgan, Anton Judež, = = Silva Ajdlirt^k, 1’epca Zičkar, Magda Liliteneger in Tea Kozi- = = na, člani splošne bolnice Novo mesto; Jože Primožič, Marija S = Krstinc, Darinka Lukšič, Valentin Dobnikar, Marjan Pureber, % = Jože Ilebernik, .Marija Purelier, Tilka Sašek, Milan Mrak in S ^ Danijel Klepec, člani UJV Novo mesto; Milan Žnidaršič, 2 = Ludvik Bartolj, Anton Jančar, Anton Vidic, Martin Jančar, S = Anton Gal, Dušan 2unič, Ivan Gorenc, Jože Slak, Anton Kap- S = ler, Anton Makovcc, Ivan Ivanušič. Slavko .Mcncin, Franc g = Blažič in Vinko Dolenc, člani Elektra, Novo mesto; Fran- 3 p čiška^ Kastelic., čtlanica Beti, Mirna poč; Jože Turk, Avgiisl s = Bobič, Jože Povšc in Jože Korasa, člani Krke, tovarne zdra- S = vil. Novo mesto; Ivan Irt, Anton Ruclnian, Tone Gabrijel. S = Kezka Božič. Stane Lajkovič, Kristina Brulc, Kristina Pleško S = in Janko Starešinič, člani PTO Novo mesto; Jovo Grubiš* in § ^ Stane Bobnar, člana Novoteksa, Na\'0 mesto: Franc Hrovatič S ^ in Jan« Ferlič, člana IMV Novo mesto; Milena Segina, go- § s spodinja iz Ločne; Jože Cirnski, član Sekcije za vleko, Novo § = mesto; Stane Koblar, delavec iz Gotne vasi; Ljudmila Cim. 3 = ski, gospodinja iz Straže; Vera Granda, članica kolektiv« 3 = Ribje restavracije, Novo mesto; Antonija Per, gosp^inja iz % S OreSja; Anton Strumbi-lj, član kmetijske Sole Grm. S iHiiiii!iii;iiiiii]iuaiuiiiMuiiiiiiiuiiiiiiiiiBiiiiiiiii:iiiiiiiinii!iiiiiiniiiuiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiu . aiivujiJiiiiiiiinMMifivimtuiiiiiiiJiiM'iiiiniinftii'uiiuuj« I Hcr clika i!iiiiiiiiiiHnHimiiniiiiniuiiinnniHiiiiniiminniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiinMUi:iiuuyiiiiHnuiiimuiifiiuiuiiii:iernico Strmela je v strop Pajčevine v oglih... Cemu jo je Grajžar izpodrmil pri grofici? Brez nevarnosti bi stregla pri gostiji. Nihče bi je ne spoznal Oh. Grajžar, Vse veselje ji pokvari In kako jo pogleduje! Mrzlo, skoraj sovražno. Samo včasih se mu nekaj vžge v očeh. Čuden človek. Kakor uganka... Zaprla je oči. Spanec jo je pretnap.al. I V poznem popoldnevu jo je zbudilo ostro trkanje na vrata. »Kdo je?<» »Jaz, Jera.« »Počakajte!« Skočila je s postelje, nataknila čevlje, se oblekla in odklenila vrata. Zunaj je stala hišnica, v rokah ploščo s skodelico toplega mleka in kosom kuha. Za njo je stal livriran sluga. »Tole sem jim prinesla, kakor so gospod baron naročili, prej ko so odšli od doma.« Postavila je ploščo na mizo. »In ta gospod« — pokazala je na slugo, »imajo obleko — menda za njih?« »Kar nesite jo v sprejemnico!« Marija je zaprla vrata. Sedla je k mizi in pojedla južino. Zeblo jo je v nezakurjeni sobi, da se je kar tresla. Odšla je v sprejemnico, kjer je bila peč zakurjena Naslonila se je ob peč in se ozrla po sobi Na dveh stolih je bila zložena obleka — atlasa-sta livreja v barvah grofa Ursini-Blagaja. Vse je bilo tu: obleka, perilo, šolni, nogavice, rokavice — vse. Na vrhu snežno bela kravata iz nežnega čipkastega muselina. Marijo je mamil atlasasti blesk. Prijela je svetlo modro atlasasto suknjo, si j® ogrnila prek ramen in stopila pred ogledalo. Njeni črni lasje, temno zagorela polt in svetlo modri atlas so tvorili čudovito barvno harmonijo. »Mhm. Dobro vam pristoji.« Zdrznila se je in vsa kri ji je udarila v glavo — med vrati v sosednjo sobo je stal Grajžar in oči so se mu svetile v vročem blesku. »Kar napravite se, Marija; greva k večerji.« V gostilni sta si sedela nasproti. Marijin pogle<* se je neprestano vračal na njegov bledi, koščeni obraz. Vsa nemirna, nevoljna, nestrpna je bila. Njegov pogled se ves večer ni srečal z njenim. — Ali me prezira? Zakaj? Kaj sem storila hu* dega? Jed ji je ostajala v grlu. Nekaj časa se je silila* potem je odrinila še poln krožnik. Tedaj ji je pogledal naravnost v oči. In v nj^ nih očeh se je zrcalila tako topla prošnja, da se ji je nasmehnil. Za trenutek so njegove hladno sive oči postale temno modre. »Vam ne diši večerja, Marija?« Zdaj pa jo je pograbil ponos. — Ali se norčuje iz mene? »Ne posebno: še ni dolgo, kar sem južinala,« je dejala malomarno in se ozrla k sosednji mizi, kjer sta sedela dva jezuitska študenta in nagovarjala natakarico. Eden jo je držal za roko in jo vlekel k sebi s sovražnim pogledom na lepega čmof ega fantka — Marijo. »Lepši je od vaju obeh,« se je smejala okroglolična zastavna natakarica in se mu iztrgala. Prišla je k Mariji. S sladkim nasmeškom je pobrala krožnike izpred nje, vse tako, da se je z nesramno vsiljivostjo dotikala Marijinih rok. DOLENJSKI UST . ~ V delovni sobi je sedela dvojica, recimo jima lahko — Predlagalec m Odlagalec. Pomenkovala sta se o tem, koga je treba izbrati 2a direktorja kluba. — Jaz sem za Hajdova — Je rekel Predlagalec. — Na-tlarjen človek je! Ko bi ga slišali, kako poje, bere verze ^ igra na razne instrumen-^ Talent, velik talent! Odlagalec je odvezal moš-iijiček s tobakom in ga polomil na mizo. To je pomenilo, bo razgovor dolg. — Vidiš, — je rekel dvomeče, — če Hajdov igra toliko instrumentov, vsekakor slabo. Direktor kluba mo-biti poučen o glasbi... To-^ on bere tudi verze. To pa navdaja s skrbjo. Zakaj? — se je začudil Predlagalec. — Direktor klu-ne sme biti nepoučen o poeziji. . — Naj bo, kakor praviš, — Je rekel Odlagalec. — Toda, vse to ne dokazuje, da je Hajdov raztresen človek, ker B. Z AMD: ZA N PROTI se izgublja v tolikšnih nadrobnostih? Danes verzi, jutri glasba, pojutrišnjem ples ... Ne, direktor kluba mora biti umirjen človek z jasnim ciljem. Predlagalec je umolknil in se poskušal zbrati. Potem je spregovoril: — No, znano je, da je Hajdov, kjerkoli je že bil, zme- |i»iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiMiiii I SMEH STOLETIJ I Pisatelj Wallace, ki je napisal lepo število ro manov in povesti, je so deloval tudi pri mnogih odrskih delih. Nekoč je sedel s prijateljem pri krstni predstavi take igre, ki občinstvu ni prav nič ugajala. »Kaj? Vi, soavtor te igre, tudi žvižgate?« se je začudil prijatelj, ko dal Wallace duška svoji nevolji. »Da, ampak samo na tistih mestih, ki jih je napisal moj družabnik!« je dejal Wallace suho. « Za premiero svoje drame je razposlal Ber ^uird Shaw večje števi- lo brezplačnih vstopnic častnim gostom. Med drugimi je poslal tudi svojemu političnemu nasprotniku Churchillu dve vstopnici z naslednjim pismom: »Spoštovani gospod! Pošiljam vam dve vstopnici za premiero. Ena je za vas, druga pa za kakega vašega prijatelja — če ga imate!« Churchill mu je odgovoril naslednje: »Spoštovani gospod! Vračam vam poslani vstopnici s prisrčno zahvalo. Na premiero zal ne morem priti, prišel pa bom na reprizo — če bo!« ‘"iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiininiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiinT raj dobro delal. Bil je eden najboljših strokovnjakov v mlekarni, pa tudi kot tajnik občine ... Odlagalec je odprl mošnjiček, ki je ležal na mizi, in naphal pipo, To je pomenilo, da se bo pogovor razpotegnil. — Vidiš, — je rekel z nezaupanjem — to, da ima Hajdov za seboj tolikšno delovno dobo, je seveda dobro. Toda direktor kluba mora biti stanoviten, vztrajen človek ... Hajdov pa kar naprej menjava delovna mesta. To je tisto, kar me skrbi. — Zakaj? — se je začudil Predlagalec. — V toliko letih je že treba kdaj zamenjati tudi poklic. Hajdov pa' je v službi že petnajst let. Odlagalec je znova odprl tobačni mošnjiček. To je pomenilo, da bo imel pogovor daljši dodatek. — Direktor kluba mora biti tudi moralno neoporečen človek, — je rekel in odkimal z glavo. — Vidiš, ti praviš petnajst let. A prav pred petnajstimi leti je Hajdov na družinski svečanosti ob prvem striženju otrok stiskal roko ženi predsednika hišnega sveta in ji nekaj šepetal v uho. Tu je tudi pismo, ki ga je shranila neka oseba. Odlagalec je počasi zaprl karton o osebnem primeru tovariša Hajdova in prebral; »Bodite pozorni na lahkomiselno vedenje tovariša Hajdova, ki je pozabil na spoštovanje do žene in do družine ...« — Saj se je že zdavnaj oženil! — mu je segel v besedo Predlagalec. — Ima že šest otrok. — Sest? — je povzel Odlagalec. — Vidiš, to je tisto, kar me vznemirja. Le kako bo človek s toliko pamži zmožen organizirati delo v klubu? Ne, ne, Hajdov ne priče v poštev. Razmisli o kakšnem drugem kandidatu. Odlagalec je zadrgnil tobačni mošnjiček, ga zataknil za pas in vstal. To je bilo znamenje, da je pogovor končan. BREZ BES ED 5Q0©©OO000©gj0000©000e00000000 ■■I mm 3 Sel sem h komisarju Bartošu. Poznal sem ga le po obrazu. Godrnjač je. Menda trpi še vedno zaradi nesrečne ljubezni. Baje je prišel prav zaradi te bolezni v policijsko službo. »Gospod komisar,« sem mu dejal, »prišel sem samo vprašat, kaj je pravzaprav z umorom v naši uUci. Pri nas postajajo ljudje že pozorni, češ da se skuša ta zadeva potlačiti.« »S kakšnim umorom?« je vprašal komisar. »Tu nimamo nobaiega, in to je vendar naše področje.« »Nu, ko so pred kratkim ustrelili v naši ulici Rusa Kopitenka ali Ko-valenka!« sem mu pojasnjeval. »Saj sta bila dva stražnika zraven. Eeden nas je zapisoval za priče, drugi je spravljal tačas Rusa na reševalno postajo.« »Ni mogoče,« je odvrnil komisar, »pri nas ni nihče ničesar javil. Gotovo je pomota.« Opisoval sera mu vso zadevo lepo po vrsti. Komisar je zardeval v obraz in je kazalo, da v uradniku vse vre. Ko sem pa prišel do tam, ko je rekel prvi stražnik drugemu: »Gospod kolega, vi se popeljite z njim, jaz si pa medtem zapišem priče!« ko sem to povedal, si je glasno oddahnil in dejal: »Hvala bodi bo^! To nista bila naša! Za božjo voljo, gospod, zakaj pa niste nagnali policije na tista dva stražnika? Saj vam že zdrava pamet pove, da se stražniki v uniformi nikdar ne ogovarjajo z gospodom kolego! Mogoče si pravijo ,kolega tajni policisti in civilni, stražniki v službeni opravi pa nikdar, nikoli! Vi vražji civilist, vi bd morali dati oba galjota zapreti!« »Zakaj pa, prosim?« sem izjecljal ves osupel. »Ker sta onadva ustrelila Rusa,« se je zadrl komisar name, »ali sta vsaj pri tem pomagala! Gospod, kako dolgo že stanujete v Krucemburški ulici?« »Devet let,« sem odgovoril. »Potemtakem bi morali vedeti, gospod, da je ob enajstih in petnajst minut najbližja policijska obhodna straža blizu tržnice, druga na oglu šleške in Peruške ulice, da pa stopa tedaj tretja s službenim korakom mimo konskripcijske številke 1388 in tako dalje. Gospod, izza o^la, izza katerega je priletel vaš stražnik, bi bil moral naš stražnik priteči ob desetih in oseminštirideset minut ali šele o polnoči in triindvajset minut, nikakor pa ne ob kakem drugem času, ker ga tam sploh ni! Veliki bog, saj to ve že vsak tat, ljudje iz tega okoliša pa tega ne vedo! Gospod, če bi bil ob tisti minuti, kakor mi pripovedujete, priletel i25za vaš^a preklet^ ogla eden izmed naših stražnikov v službeni opravi, bi bilo to naravnost strašno; prvič, ker bd bil moral tedaj hoditi po predpisu mimo tržnice, in drugič, ker nam ni javil umora. To bi bila seveda zelo resna zadeva.« »Moj bog,« sem dejal, »kaj pa je potem z imiorom?« Komisar se je kar vidno pomirjal in rekel: »To je nekaj drugega! To bo zelo grda stvar, gospod Houdek. Za njo se skriva kaka prebrisana glavica in kak večji dogodek. Me razumete?« »Ne popolnoma!« sem odgovoril. »Potem me pcwlušajte!« mi je potrpežljivo pojasnjeval komisar. »Dva sta se bila preoblekla v stražnika in sta prežala za oglom, da aastrelita Rusa ali da ga kaka tretja oseba pogodi. Vi ste se seveda s tem zadovoljili, ko ste videli, kako hitro je bila naša zgledna policija na -mestu, čujte,« se je zdajci spomnil, »kako je zvmela piščalka, ko je zapiskal prvi stražnik?« »Zelo tiho,« s^ dejal, »a sem si mislil, da stiska izredni *M LOJZETA SLAKA (Lj) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Bgd) 10.45 PROPAGANDNA ODDAJA in e,« ^Ljubljana) 10.50 PROSLAVA OB 25-LETNICI ITALIJANSKE UNIJE — 19 nn Umaga (Zg) ‘2 00 OTROŠKA MATINEJA: Nenavadne dogodivščine Marka Piegusa in Filmska burleska ... ^Ljubljana) 12.45 TV KA2P0T (do 13.05) t-jor ifJubljana) iJ-ZS DR2AVNI ROKOMETNI FINALE — posnetek iz Kum-rovca (Zgb) 14.25 EVROPSKO TELOVADNO prvenstvo ZA MOŠKE -■ posnetek iz Varšave (LJ) 15.15 prvenstvo JUGOSLAVIJE V NAMIZNEM TENISU (LJ) 10-15 OTROCI POJO — prenos IT 5 2o.nn 20 nn OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Bgd) TV V SOLI — ponovitev (Zagreb) RUŠČINA - ponovitev (Zagreb) ANGLEŠČINA (do 16.40) (Beograd) MAD^:>AnSKI TV PREGLED (Beograd) MOTORNE DIRKE V SKOF-LOKI — reportaža (LJ) TIKTAK: Fant v televizorju - II (Lj> PO SLOVENIJI (LJ) PROPAGANDNA MEDIGRA (Ljubljana) ka.tfntf tn pijncNi rak — zdravstvena oddaja fLD f«>DAI,A V RITMU (JRT) (LtubUana) KAr,F.TTX>SKOP (Lj) CIKCAK (LD TV DNEVNIK (LJ) 18.30 EN FRANCAIS (Lj) 18.45 VELIKA PUSTOLOVŠČINA — serijski film (LJ) 19.15 GLASBENI BIENALE (Zgb) 19.45 CIKCAK (LJ) 20.00 TV DNEVNIK (LJ) 20 30 3-2-1 20.35 NITI NAŠEGA ŽIVLJENJA — mladinsko tekmovanje (Ljubljana) 21.35 NO<30MRTN1 FINALE — Ajax ; Milan — posnetek iz Madrida (Lj) 23.00 POROCIIJ^ (Lj) ČETRTEK. 29. MAJA 9.35 TV SOLI (Zgb) 10.30 NEMŠČINA (Zgb) 11.00 ANGLEŠČINA (Bgd) 14.45 TV V SOLI — ponovitev (Zagreb) 15.40 NEMŠČINA — ponovitev fZoereb) V »ŽELEZNINI« pri kandljskem mostu imajo vedno dovolj dela. (Foto: M. Vesel) Trgovina, iti jo vsi poznamo Prodajalna železnine in gradbenega materiala pri kandijskem mostu je ena najbolj obiskanih trgovin v Novem mestu. Prav gotovo ni graditelja, ki v tej trgovina ne bi kupoval materiala za svojo hišo. »Zadovoljiti potrošnika je naša prva skrb,« pravijo prodajalci v tej prodajalni NOVOTEHNE. Ti^ovina je znana po prodaji gradb^iega materiala. (!5e se spomnimo nekaj let nazaj, ko je bilo težko za gradbeni material, so morali prodajalci v tej trgovini po ves dan odgovarjati na vprašanja; Ali ste dobili cement? Bo opeka? Imate že‘.e2»? itd. Sedaj prodajo v tej trgovina 20(X) ton cementa letno. Vedno imajo na zalogi tudi opeko, betonsko železo, apno, salonitne plošče in cevi, vse stavbno pohištvo, i>arket, uJ-trapas, vezane p’ošče, lesonit, panel p.ošče In drugo. Tudi po izbiri orodja za obrtnike in kmetovEdce slovi trgovina pri kandijskem mostu. Z vodoinstalicijsikim materialom in v zadnjem času z veliko izbiro stavbnega okovja zadovoljijo vse potrošnike. Veliko prodajo tudi vijačnega blaga, žičnikov, žičnih in plastičnih mrež za vrtne ograje. Ob ponedeljkih, ko je v Novem mestu sejnini dan, je v trgovini pravi živžav. Kose, srpi, verige, lonci, vedra za vodo in podobni pripK>močki gredo najbolj. Sicer pa je trgovina vedno založena z veliko izbiro avtomatskih pralnih strojev, raznovrstnih štedilnikov in z drugimi pripomočki za gospodinjstvo. Tudi lovske puške, strelivo in drug lovski pribor lahko dobite v trgovini. Poslovodja Rudi šlejkovec je povedal, da čeprav imajo tri velika priročna skladišč, včasih le kaj zmanjka. Tudi kakšnih malenkosti se včasih ne dobi. Trudijo se, da zadovoljijo kupce, če se le da. Trgovina je odprta vsak dan od 7. do 18. ure, ob sobotah in ponedeljkih pa od 7. do 15. ure. PO-N PIONIR NOVO MESTO TEL. 21-243 . . . . VES, VEM — posnetek qul-za zagrebške in beograjske TV (Lj) POROČILA (Lj) SOBOTA, 31. MAJA 9.35 TV V SOLI (Zgb) 17.50 PO DOMAČE Z ZADOVOLJNIMI KRANJCI (Lj) 18.15 OTROSKI SPORED (lokalno) (LJubUana) KMEČKA OHCET (posnetek prireditve za JRT) samo za JRT!! 19.15 JTIOOSLOVANSKA REVOLUCIJA — filmska serija (Lj) lfl.45 CIKCAK (LJ) 20.00 TV DNEVNIK (LJ) 20 3.5 KMECI’A OHCET — posnetek prireditve (samo lok) (Ljubljana) 21.35 REZERVIRANO ZA SMEH (Ljubltpria) 22.00 MASCEVAIX:i — serijski film (L)) 22.50 TV KA?:7POT (Lj) m POROCTT.A (1,1' ISJ a S a S a \Š1 a a a a a a a a a a a a a a Opravljamo servisne preglede in garancijska popravila na vozilih FiAT-ZASTAVA, RENAULT, TAM in MAN splošna in generalna popravila vozil vse vrst zamenjujemo motorje na vozilih ZASTAVA in TAM opravljamo kleparska, avtoličarska in druga dela Posebno priporočamo: n optični pregled podvozja — posebno karam-boliranih vozil in tistih, ki imajo nenormalno obrabo gum Q uravnoteženje koles n preizkus delovanja motorja in agregatov z naimodernejšo elektrosko napravo MOTO-TESTERJEM IHl a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a : vsak četrtek^60.000 iivo^ 31 PeteK, 23 maja — 2eljko Sobota, 24. maja — Cvetko Nedelja. 25. maja — Rojstni dan maršala l^ta Ponedeljek, 26. maja — Dragšiča Torek, 27. maja — Volkašin Sreda, 28. maja — Avguštin Četrtek. 29 maja — Majda BSBEEH Brežice: 3S. in 24. 5. ameriški barvni film »Gori Pariz?« 25. in 26. 5 ameriški barvni film »Nevada Smithu 37. in 28. 5. ameriški barvni film »Potovanje v dvoje«. Črnomelj: od 23. do 25. 5. ameriški barvni film »Mami«. 27. in 28. 5. zahodnonemški film »&Dadi Tolores«. 28. in 29 5. francoski film »Ne razburjajmo se«. KočevK — »Jsditui«: 23. do 25. 5. ameriški barvni film »Lawrence Arabski«. 26. in 27. 5. ameriški barvni film »Kartum« 28. 5. ameriški barvni film »V znamenju revolucije«. 29. S. ameriški barvni tlim »Kako rešiti eakon?« Kostanjevica: 25. 5. ameriški f. »Sinovi Katie Blder«. 28. 5. nemški film »Živo blago«. Metlika: od 23. do 25. 5. angleški barvni film »Povečanje«. Od 23. in 25. 5. ameriški barvni film »Mary Poppins«. Od 27. do 29. 5. francoski barvni film »Caroline Cherie«. Mirna: 24. in 25. 5. francoski film »Misterij Pariza«. Mokronog: 24. in 25. 5. franco-sko-italijanskl barvni film »Trije mušketirji« — I. del. Novo mesto: 24 do 26. 5. ameriški barvni film »Nasilje v Je-richu«. 28. in 29. maja francoski barvni film »Bledolični ubijalec«. »Kekčeve ukane« so na programu od 22. do 28. maja. POTUJOČI KINO NOVO MESTO; od 23. do 26. 5. italijanski barvni film »Za prgišče dolarjev«. Ribnica: 24. in 25. 5. ameriški barvni film »Ta netunnl, neumni svet«. Sevnica: 24. In 2S. 5. japonski film »Na sodu smodnika«. 28. 5. nemško-ameriški film »Usodna orhideja«. Sodražica: 24. in 25. 5 sovjetski film »Kako naj vas kličem?« Trebnje: 24. in 25. 5. angleški kriminalni film »Tri korake do vi- slic«. 28. 5. ameriški barvni kavbojski film »Sinovi Katie Elder«. SLUŽBO DOBI ZA POMOČ na kmetiji nudim hrano in stanovanje fantoma ali dekletu in preskrbim službo v tovarni. Ivana Dolenc, 2abnica 1 a, p. 2abnica pri Kranju. FANTA, starega do 16 let, sprejmem za pomoč na malo kmetijo. Več pismeno ali po dogovoru. Stefan Zelnik, Predoslje 92. Kranj ISCEM žensko za varstvo dveh otrok. Rudman, Mestne njive. 8/10, Novo mesto. ZA VARSTVO dveh otrok in pomoč v gospodinjstvu iščem pošteno dekle. PetCT Vencelj, Titov trg 1, Kranj. TAKOJ SPREJMEM krojaškega po-mo<^nlka, ki bi čez čas prevzel dobro vpeljano obrt. Hrana in stanovanje preskrbljena. Marjan Mišica. Stranska pot III 2, Grosuplje. STANOVANJA OPREMLJENO sobo oddam samskemu moškemu s 1. jimijem. Naslov v upravi Usta (950/69). NUJNO potrebujem neopremljeno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (956/69). NUJNO POTREBUJEM sobo in kuhinjo v Brežicah ali najbližji okojici. Za uslugo napeljem inštalacijo za centralno kiu'-Javo. Naslov v upravi lista (946/ /69). ODDAM opremljeno sobo. Naslov v upravi lista (990/69). ISCEM opremljeno aM neopremljeno sobo v Trebnjem ali okolici. Naslov v upravi lista (985/69). MLADA USLUŽBENKA išče o-premljeno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (984/69). MOTORNA VOZILA UGODNO PRODAM fiat 750, novejši. Prane Bregač, 2abja vas, montažna hiša. Novo mesto. PRODAM avto DKW 1000 S, j« ugodni ceni. Marko Zagorc, Šentjernej 16. FORD 12 M — 1966, četvero vrat, svetlo sive barve, ugodno prodam. Pcmudbe pošljite na upravo lista ali sporočite v popoldanskem času po tel. St. (068) 21-517, POSEST PRODAM UGODNO prodam malo rabljeno ročno kosilnico Alpina, »feder« voz Za samca in dva mor^eda T—12 Ratje 21. Hinje. PRODAM enoosni traktor T. M. Z. 11 KS s priključki: prikolica plug, kultivator, za 7000 Ndin. Krese, Salka vas 19, Kočevje. UGODNO prodam avto zastava 750, letnik 1964. Naslov v upravi lista (949/69). PRODAM košnjo sena in otave Frančiška Zibert, Zagrebška 23,' Novo mesto. PRODAM košnjo. Ozebok, Brod 44, Novo mesto. KOŠNJO detelje in nuTre za leto 1969 oddam nasp<4 ali prodam. Hrastar, BrSlln 17, Novo mesto. KOSILNICO »alj>lna« v dobr^ stanju prodam. Jože Šuštaršič, Marinča vas 16, Zagradec. IRAKTOR »pasquali« s priključki in prikolico ter avto topolino. generalno pooravljen, prodam. Ivan TftfcUt Dragomlja vas 20. Suhor PRODAM Koallnloo na konjak« vpresro znamke Parr na gum< lEolesa In obračalne grablje kom- KUPIM KUPIMO serijski telefonski aparat 1/5 »Pupin« (5 internih zvez plus 1 zunanja) s priključno omarico. Uprava Dolenjska lista, Novo mesto. RAZNO PRI ZDRAVLJENJU hemoroidov (zlate žile) Jo prvi pogoj redno iztrebljanje. S tem ublažite bolečine in krče. Prijetno učdn-kovito sredstvo za to Je ro^iški DONAT vrelec. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobe v Novem mestu pri HMELJNI-KU, STANDARDU (MERCATORJU) in pri DOLENJKI. K MODERNI OBLEKI — moderen nakit! Dobite ga po naročilu ali izbili pri zlatarju t mubljani. Gosposka S (poleg univerze) UGODNO ODSTOPIM resnemu po< nudniku fotografsko delavnico, na DoinnfftVem Ponudbe po&ljit« na upravo Usta (983/69). MAJSKO VREME V PREGOVORIH Ce maj se s poletno vro-5ino začenja, mraz še po Urbanu pogosto ne jenja. — Ce se Pankracij na soncu peče, obilo mošta v sode priteče. — Ce je pred Servacetn ix>letje, mraz rad še pritisne na cvetje. — Ce Zofija zemlje ne poškropi, vreme ^efti prida m. — če je na Urbana lepo, dobro suši se seno. LUNINE MENE: 16. 5. • ob 09.26 24. 5. ) ob 13.15 binirke. Jože Jančar. Zg. Draga 11, Višnja gora. PRODAM obračalnik za seno »lanca« in vces zai>ravljivček, nov. Jože Kramar. Luterško seto 7, Otočec ob Krki. PRODAM valilnico v Novem mestu. Naslov v upravi lista (951/ /69). UGODNO prodam skoraj nov nerjaveč štedilnik na drva »Gorenje) in kuhinjsko omaro. Na- slov v upravi lista (953/69). PRODAM kosilnico na konjsko vprego in slamoreasnico v dobrem stanju. Pavlič, Tomaj^a vas 30, Bela cerkev. PRODAM kombiniran mizarski stroj. Franc Aš, Gor. Straža 14. PRODAM hidrofor. Košir, Brod 29, Novo mesto. PRODAM spalnico — ogled pn Polde Košorok, Ljubljtuia, Ulica talcev 5. TRAKTOR »unimog« — vozen m celoletno košnjo 1 ha travnika prodam. Jože Cvelbar, Dolenja vas, Smarjeta. PROD.AM škropilnico na škarje. Naslov v upravi lista (986/69). PRODAM kombiniran otroški voziček s pregrinjalom, stajico, klavirsko harmoniko (32-basno). Deanovič, Partizanska 11 — Kan-dija, Novo mesto. DOBRO OHRANJENO spalnico In radio Savica 56 prodam. Ponudbe na naslov: Alojz Ficko, Brezovica 3, Semič. PRODAM hišo z vrtom v Zburah pri Smarjetd. Poizve se pri Francu PerSetu, Zbure 30, Smarjeta. PRODAM zazid^lvo parcelo in barako v Novem mestu in in diatonično harmoniko. Janez Kump, Kandijska 2. Novo mesto. PRODAM hišo ▼ dobrem stanju z 10 ari oibdelovalne zemlje. &Uiko Sevšek, Slovenska vas 24. pri Stari cerkvi. PRODAM ZIDANICX) nad tovarno ISKRA v Semiču. Alojz Jakše. Podreber 3, Semič. Cen& po dogovoru. PRODAM 1000 m* za2iidljive parce-le. 15 minut od železniške postaje Mirna peč. Ponudbe pošljite na ujTOvo lista (991/69). PRODAM takoj vseljivo stanovaxiJ-sko hišo v Brestanici, bllau železniške postaje. Naslov dobite v upravi lista (997/69). PRODAM hišo novejSe gradnje z lepim sadovnjakom, takoj vseljivo, nasproti postaje Dobova. Informacije dobite pri Reziki Slivnik, Pekarija, Brežice, Cesta . prvih borcetv 13. poti. Ji darovali obilo cvetja in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala dr. Podobniku iz Šentjerneja ter dr. Koscu iz splošne bolnice v Novem mestu, ki ste ji z vso požrtvovalnostjo skušali rešiti življenje, ki se ga je veselila v krogu svojih dragih. Enako se lepo zahvaljujemo gospodu žujjniku Lavriču, kolektivu ISKRE v Šentjerneju, osnovni šoli Koprivnica, zdravstvenemu domu Sevnica in VELE-TEKSTILU iz Ljubljane Za pomoč in razumevanje. Žalujoči: mož Janez, otroci z družinami in drugo sorodstvo Ob nenadni, težki izguba našega dragega moža, očeta, brata in strica VINKA PAVLINA se iskreno zahvaljujemo vsem ao-rodnikom, prijateljem, zmnoem, vsem driištvom in organdzacijam, ki so se tako množično i>oi^ovš-li od i^jega na mrtvaškem odru, nam izrekli sož^e, mu darovali toliko vencev in cvetja ter ga i^remili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo lovskima družinama Za organizacijo in sodelovanje pri xx>grebu, d^e vsem govornikom za poslovilne besede na domu in ob odprtem grobu, kakor tudi častiti duhovščini. Prisrčna hvala vaščanom in tovarišu Janezu Misleju za hitro pomoč pni tragični nesreči. Posebno zahvalo izražanx> zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka bolnice Novo mesto za vse prizadevanje, da bi pokojnemu ohranili življenje. Se enkrat naša iskrena hvala. Žalujoči: žena Fani, hčerka Lučka, brata Stanko, Gustl in sestra Pex>ca z družinai^ ter drugo so. rodnstvo C:adraže, Novo mesto, 19. 5. 1969 Vinko Urbanč iz Dol. Radulj pri Bučki se iskreno zahvaljujem vsem,' ki so nam pomagali 10. maja pri gašenju požara, Id ga Je povzročila strela. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom in vaščanom, gasilskemu društvu Bučka in Škocjan. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Ob nepričakovani smrti našega dragega očeta in starega očeta MIHA PAVLOVIČA iz Bušeče vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali pokojniku vence ter ga spremili v velikem številu na zadnji poti. Posebna hvala za vence kolektivu Krka. Žalujoči: hčerki Fanika in Karlin-ca, sin Miha z družinami ter drugo sorodstvo Ob nenadomestljivi izgubi naše dra^ žene, mame in stare mame ANE ŽNIDARŠIČ, roj. PIRC iz Smalčje vasi pri Šentjerneju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji Ob prerani smrti našega moža, očeta in starega očeta ANTONA PLUTA Iz Kota pri Semiču se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, ki so nam pomagali v težkih dneh njegove bolezni in mu darovali vence. Enaka hvala organizacijam ZB, Društvu upokojencev, Gasilskemu ctruštvu in tovarni ISKRA za podarjene vence. Posebna hvala Matiju Springarju za poslovilne besede ob odprtem grobu ter gospodu kaplanu in vsem, fcl so ga v tako velikem številu premili rta zadnji poti in luun izrekli sožalje. Žalujoči: žena Marija, hčerke Slavka, Tončka in Milena i družino ter drugo sorodstvo Alojz Kobe, Dolž 48, Stopiče, prepovedujem kakršnokoU delanje škode po mojem zemljišču. R)-sebno opozarjam sosedove otroke. Kdor tega ne bo upošteval ga bom sodno preganjal. _ Franc Colarič, Soteska 19, Straža, prepovedujem vsako vožnjo z voamd po parcelah na Gmajr«. Posebno opozarjam Turka in Sim-oa iz Šentjakoba. Kdor t^a ne bo upošteval, ga bom soc^ preganjal. Matija Konda, Gor. Suhadol 19, Brusnice, prepovedujem kakorko- li delati škodo po vseh mojih parcelah. Kdor tega tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Jože Miklič, Praproče 24, Straža, prepovedujem po moji posesti pašo kokoši, ki so last Matije (3oloba iz Praproč. Ce tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Marija Pavlič, Tomažja vas 30, Bela cerkev, prepovedujem polk) kokoši po moji i^jlvi za Gričem, vsem sosedcmi, pos^mo pa An-droju Pudju. Kdor tega ne bo upo^vail, ga bom sodno prega-t>jala. Rozalija Jaklič, Ivanja vas 12, Mirna peč, opozarjam Fano Avsec iz Ivanje vasi, naj preneha opravljati in širiti lažne govorice o meni in moji družiiu. V nasprotnem primeru Jo bom primorana iz. ročitd sodišču. Prepovedujem pašo kokoši po mojem vrtu in odlaganje odpadnega materiala za hlevom. Anton Turic, Vel. Cerovec 18, Stopiče. Janez Turic, Sela 4, Stopiče, prepovedujem pašo živine po vseh mojdh paj^ah. Kdor tega ne bo upoštevi^, ga bom sodiu prega- Ignac Mervar, Dol. Straža 55, Straža, prepovedujem vod!(xjo in prehod čez moj travnik. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Prav le, da zveste: Ljubi zamudniki! ■ KMALU BO JUNIJ in z njun konec prvega polletja, še vedno pa nam približno 4 do 5 odstotkov naših naročnikov ni poravnalo polletne naročnine. Znano je, da je treba plačevati naročnino za naš tednik vnaprej; le tako lahko računamo s stalnimi naročniki, na katerih je skoraj v celoti zgrajen naš pokrajinski list. Zaradi tega bodo pismonoše začeli prihodnji teden pobirati pri vseh zamudnikih zaostalo naročnino za letošnje prvo polletje. ■ ZATO PROSIMO ZAMUDNIKE: zdaj ne odlašajte več s plačilom! Samo poravnana naročnina vam vs^ četrtek zagotovi redno prejemanje domačega tednika, ki vas obvešča o vsem, kar vas najbolj zanima! Do junija moramo urediti naše knjige in vaše kartice, zato vas prosimo: plačajte pismonoši dolžno naročnino. Zares bi vas rad! obdržali še naprej v dolgem seznamu naših naročnikov, radi pa bi hkrati, da nas kot prijatelje sprejmete vsak teden tudi vi. Poravnani računi pa pri nas že dolgo pomenijo tudi — dobre prijatelje! LEPO VAS POZDRAVLJA UPRAVA DOLENJSKEGA USTA Nesrečna šolska vožnja 19. maja dopoldne sta se na šolski vožnji med Zburami in Šmarjem prevrnila magister kemije Peter Rems in njegov inštruktor Darko Prijatelj. Rems je iz neznanih vzrokov zapeljal na levo s ceste in zadel v grm. Vozilo se je nato prevrnilo na streho in spet postavilo na kolesa. Voznik in inštruktor sta dobila težje poškodbe in so ju odpeljali v novomeško bolnišnico. Na vozilu Tomos-Ci-troen ID 19 — (žaba) je lopol-noma imičena karoserija, škc^o pa so ocenili na 30.000 din. Metlika: med zaviranjem v tovornjak 17. maja popoldne se Je peljal Miodrag Celebič z avtomobilom nemške registracije od Radoviče v Metliko. Na Vinogradnik cesti je naprobi ima ovinka pripelji tovornjak Martin Radoš iz Cerovca. Celebdč Je med srečanjem zavri in se nenadoma znašel pri tovornjaku. Vozili sta trčili, škodo pa so ocenili na 6.000 din. Obrežje: tovornjak se je prevrnil 17. nuja zjutraj Je Darko Jug, vocsnik pri SAP Lj^^^ana. pri Obrežju zaspal za krmdlom tovor-iXjaka s prikolico, zapeljal na bankino in se prevrnil. Sovocsnik Jože Drnač se je laže poškodoval. :^co-do so ocenili na 12.000 din. Žabja vas: po srečanju v grmovje Novomeščan Jure Legan se Je 16. maja zvečer peljal z osebnim avtomobilom s Cikave proti Novemu mestu. V Žabji vasi je pripeljal naproti avtobus z dolgimi lučmi. Legan j~% z avtomobilom zapeljal na bankino, nato pa zdrsnil navzdol in se dvakrat prevrnil, ustavilo pa ga je šele grmovje. Škodo so ocenili na 5.000 din. Avtobus se po nesreči ni ustavil. Čatež: s pokvarjenim avtom v črpalko Dr. Lojo Nemr iz Dolenjskih Toplic se je peljal 16. maja popoldne z osebnim avtomobilom ITOti Zagrebu. Pri Čatežu je zapeljal na parkirišče pri . benoinski dipalki. Zaradi okvare na vocoilu se ni mogel ustaviti, ampak je ziapeljal v črpalko za pMnsko o-Ije, pri tem pa zadel tudi osebni avtomobil Petra Gregoriča iz Vla-škovca. Škodo so ocenili na 6.500 din. Rakovnik: z izposojenim avtom v ograjo Dušan Morčič si je 15. maja sposodil osebni avtomobil »audi« pri izposojevalnici SAP v Ljubljani in ga posodil Janezu Matiču, da se Je odpeljal na Mimo. Pri RAkovniku Matič, ki nima vozniškega izpita, ni izpeljal ovinka. Zaletel se Je v vrtno betonsko Ljubemu sinu Antonu Medveščku, sedaj v Kanadi, za 19. rojstni dan in bližnji god želimo vse lepo, največ pa zdravja — očka, mamica, sestra Ivanka, bratca Lojze in Martin ter mama. Vse ostale pa lepo poedimvljamo. iffotVESniAl Cenjene stranke naprošam, naj dvignejo ure, ki so Jih Imeli v popravilu pni urarju Bfuxlarfer, V Ragov log 3, Novo mesto Ekspresno očisti obladUa Fredni-ca in kemična čistUnica, Novo mesto. Oennova 5. ograjo, pustil avtomobil ob cesti in odšel. Škodo so oceniU na 6.000 din. Trebnje: prikolica v jarku, tovor razstresen Ljubljančan Maks Merela je 14. maja zjutraj voaid tovornjak s prikolico iz Zagreba. proti Ljubljani. Pri Trebnjem je dohitel tovornjak. Med prehitevanjem je prikolico zaneslo v Jarrfc, odkoder se Je prevrnila na cesto in stresla tovor. Škodo so ocenili na 10.000 din. : Cerklje: pešec umrl v bolnišnici 12. maja zjutraj je gnal Martin f Solar, 65, iz Viher živino na pašol proti Cerkljam. Živina je od^ skom podvoz, Solar pa Je preč- , kal avtomobilsko cesto. Iz Novega mesta se je tedaj z osebnim avto-mobilOTn pripeljal Drago Badovi- -nac iz Velikega Cerovca. Badovi-.-nac je Solarja cq>azil, a žal, pre-poosio. Vozilo je zadelo pešca tako močno, da Je kmalu potem, ko so ga odpeljaU v brežiško bolnišnico, poškodbam podlegel, škodo na vozilu so ooemld na 5.000 din. Mopedist v obcestnem jarku Mopedist Jože Cančar iz Miha-lovca se Je 13. maja popoldne peljal iz Mihalovca proti Dobovi. Pred Dobovo je začel zavijati v levo, ne da bi nakazal ^remembo smeri, niti se ni prepričal, če je cesta prosta. Tedaj se je naproti pripeljal z osebnim avtomobilom Ivan Zajc iz Dobove, ki je mopedista zadel in ga zbil v obcestni jarek. Mopedist se je pri tem lažje poškodoveil, na vozilih ie zbl približno 95o din škode. Motoristu je zaprla pot 15. maja dopoldne se je pripetila prometna nesreča na Milavčevi cesti v Brežicah. Od železniške postaje proti mestu se je peljal motorist Jože Iljaž iz Sotelskega. Naproti se je prij»ljala kolesarka Marija Ferenčak iz Gornjega Lenarta, ki je nenadoma zavila v levo, ne da bi pogledala, če je cesta prosta. Tako je zaprla pot motoristu, ki Jo Je zadel in zbil v jarek ob cesti. Pri padcu si je Perenčakova zlomila nogo, motorist pa je dobil le praste. Na motornem kolesu je za okrog 450 din škode. Traktorist je obležal hudo poškodovan 15. maja doroldne se je pripetila huda prometna nesreča na cesti med Telčami in Jeperjekom. Od Telč proti Tržiču je vozil traktor Rudi Celestina iz Gornjih Vodal. Na traktorju je imel naložene vreče z umetnim gnojem, ki so med vožnjo silile na tla. Ko jih je popravljal, je zapeljal s ceste na levo ter se prevrnil na njivo in obležal pod traktorjem. Dobil je hude poškodbe. 2e na kraju nesreče mu Je bila nudena zdravniška pomoč, nato pa so ga odpeljali v celjsko boliti^co. lifoterialne škode je za okrog 800 din. Nesreča v Bušeči vasi Jože Jurman iz Gornje PiroSice se je 14. maja popoldne peljal z osebnim avtomobilom proti Krški vasi. V Bušeči vasi se Je na ovinku pripeljal naproti z neregistriranim traktorjem Drago Grdanc is Vel. Malene, ki je vlekel 2,65 m široko brano. Pri srečevanju se voznik avtomobila ni umaknil na desni rob ceste, zato je zadel t brano. Pri tem Je nastalo na vatomobilu in brani za okrog 5000 din škode. Huda nesreča mopedista 16. maja jonoči so našli na stranski cesti, ki vodi od glavne ceste Veliki Kamen — Koprivnica, nezavestnega mopedista Jožeta Vodopivca iz Velikega dola prt Koprivnici. OdpeljaU so ga v ambulanto na Senovo, rmto pa v brežiško bolnišnico, kjer so ugotovili, da Je že mrtev. DOLENJSKI List LASTNIKI IN IZDAJATELJI: obćinsKe Ronferen-Ce SZDL Brežice, CmomelJ, Kočevje. Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje UREJUJE UREEVNISKl ODBOR; Tone GoSrilk (glavni 1x1 odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Doki. MiloS Jakopec, Marjan Legan, Marija Pado-van, Jože Pnmc, Jožica Teppey in Ivan Zoran Tehnični urednik: Marjan MoSkon IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 70 par (70 starib dm) — Letna naročnina: 32 Ndin (3200 Sdln), polletna naročnina 16 novlb dinarjev (1600 Sdln); plačljiva j« vnaprej - Za mozemstvo 62.50 novih dmarjev (6.260 Sdln) oz S ameriških dolarjev ali ustrezna druga valuta v vrednosti b amen-iklh dolarjev - Tekoči račun pn podi SDK v Novem mestu: 521-H-8 - NASLOV UREDNIŠTVA (N UPRA VE' Novo mesto. Olavni trg S - Poštni predal; 33 — Telefon: (068>-21-327 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska CP *Delo« v Ljubljani