Pollnlna platana v gotovini.
Leto. VI9, St. 33. V Llubljani, ¥ soboto 17. februarja 1923.
Posam. it. 1 DBn.
NAPREJ
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Delo za konsolidacijo stranke.
Socializem ie stop'1 no vo;ni v strašno krizo do vsem svetu. Pokazala se je na vseh koncih in kraiih Dotreba do njem. da uredi razorano človeško družbo, obenem Da ie vstala istotako na vseh koncih in krajih ostra kritika Droti njemu, ker »i bil zmožen oreDrečiti svetovne vojne-Prvo ie bilo vzrok, da se ie proletariat v velikih množicah pridružil sociahstične-mu gibanju, druga pa je povzročilo, da ie podlegel ta proletariat rad:kalnim frazam in anarhističmm hrepeneniem posameznikov. ki so se proletariatu pridružili bodisi resno iz poštenih ali nepoštenih namenov. bodisi neresno iskajoč samo zabave in avantur.
Ker Da e za socializem treba resnega dela vseh socialistov, ne pa neresnega govoričenj nekaterih posamezmkov. je razumljivo, da sociakzem ni mogel zabra-nit’ nereda, ki ga je povzročila svetovna voina. Nasprotno radikakzem in anarhizem sta s svoiimi frazami ubila še tiste organizaciie. ki so še ostale, proletariatu se ;e godilo dan na dan slabše, končno sploh ni imel več zaupania v lastno moč, °bunal je nad zmago levičarjev kakor desničarjev, vdal se ie v božio in kapitalistovo voljo- Obe ti dve vol i ga »ljubita«, zato ie od obeh vsak dan temen.
Dokler bo tako. ni mogoče upati na zmago proletariata. To ie iasno za vsakogar.
MUKI.
(Dalje.)
Zakašljal sem in nameraval sem celo kihniti, kajti teorija gospe mi m bila Popolnoma razumljiva.
»Vidite milostiva,« sem dejal in skrivati ošinil s pogledom polnim občudova-na gospodično. »Mnogo sem premišljeval o preteklosti in bodočnosti in prišel sem do prepričan a, da te Bog po krivici ustvaril človeka po svoji podobi. Odprite knjigo svetovne zgodovine in poglejte! Najprej so se klatili ljudje kakor čreda ovac iz kraja v krai. Lazili Po drevju in obirali zrele plodove, potem so začeli obdelovati zemljo, loviti in krotiti živali, zemlja in vse kar ie na ni! ie bila skupna last vseh Hudi ali če hočete, sploh ni bila last, temveč vse ie b;loprosto in dostopno in vsakdo je lahko nemoteno užival, kolikor mu je poželelo srce. Tem naoim pradedom pravimo divji, nekulturni narodi. Potem je prišla kultura in civilizaci a. Ljudje so najprej razdelili zemljo- To bo r'msko cesarstvo, to bizantinsko, to egiptovsko kraJestvo- ono tam bo asirsko In *ooet drugo babilonsko. In dejali so: ti
Vendar pa pametni ljudje ne morejo verjeti, da bi krivica vladala vekomaj! Da bo eden vladal nad devefndevetdese-timi — s palico. pa da bodo vsi ti iz strahu pred palico vekomaj delali svojemu zatiralcu potice, svilene obleke, razkošne vile in drug nepotrebni luksus. povrhu Da še vedno nove palice za svoje lastne hrbte — dočim nimajo zase niti toliko časa. da bi si napravili črnega kruha, preproste obleke in vsai na pol človeškega stanovanja.
Socialisti ne verujemo, da bo ta krivični družabni red še dolgo tra al. Mi ve-ruiemo. da si bo 99% ljudstva znalo pomagati. Naša vera je trdna, le tega ne vemo kdaj se bo izpolnila. a«!i letos, ali v 10 letih, ali bomo še sami doživeli, ali bodo šele naši otroci zmagali- Tega ne vemo, kajti to ni odvisno ne od mene. ne od tebe. ampak od vse družbe. (Pravzaprav od 99% družbe, kajti 1% ne bo delal za to izpremembo. nasprotno, kapitalisti bodo vselej delali proti).
Za to svoo trdno vero imamo razloge. mi ne verujemo kar na sleDO. Iz zgodovinskega raz vola črpamo gotovost. Tudi preprost človek ve. da je bilo v prejšnjih sto)!etj:h še mnogo hujše. Bill smo sužn i potem tlačani zdai smo Proletarci. Vsi ti trije pojmi so glede življenjskih pogojev precej enaki, toda sužnji so delali v verigah, tlačani so delali brez verig, le
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int št. 312. Ček. rač. št 11.959. Stane mesečno 5 5 Din, za inozemstvo 25 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
svobodni niso bili, proletarci pa delajo svobodni- Sužnji niso bili prav nič krivi, tlačani so bili sokrivi, proletarci so pa edinole sami krivi, da delajo in žive kakor živina.
To je velika razlika. Še večja je pa razlika, ki jo ie socialistično stremljenje doseglo v zadnjih desetletjih in ki io poznajo vsi starejši 1 udje iz svojega lastnega življenja, ne iz zgodovinskih knjig* Proletarci so sužnji, ker nič ne znajo socializem je zahteval, da mora hoditi vsak človek vsai do 14. leta v šolo in dosegli so to. Danes zna vsak človek čitati, če le hoče. če ni preveč len! Dalje so socialisti zahtevali kontrole ljudstva nad vladami in dosegli so. da imamo v parlamentu če ne popolne moči. pa vsai možnost kontrole in da v ta parlament ne pošiljajo svojih zastopnikov samo cerkveni in posvetni gospodarji, temveč tudi proletarci, vsi moški imajo že volilno pravico.
Socialisti poznamo ta razvoj, zato ne le verujemo, temveč vemo. da pojde še naorei da že ni skoro ničesar drugega treba za osvoboditev proletarcev, nego edinole še toliko več izobrazbe, da bodo proletarci znali ne le čitati ampak tudi ločiti svoie knjige in svoie časopise od kapitalističnih knjig in časopisov, da bodo znali misliti s svojo glavo brez demagogov.
Ta doba ni več daleč. Ni še dolgo tega, ko ie slovensko ljudstvo slepo volilo
si Rimljan, ker živiš v rimskem cesarstvu torej nisi Egipčan in ne smeš v egiptovsko kraljestvo. Ce prestopiš me-io, te nataknemo kakor kobilico na sulico in posušimo na solncu. Še ore; »a so razdelili to. kar e rodila zemlja in kar so pridelale človeške roke. V hipu, ko je bila izgovorjena beseda »moie«. ie bilo rojeno tudi človeško trpljen e na zemlji. Potem je prišel razvoj, napredek. Delitev na moje in tvo'e je napredovala. Boli zviti in prebrisani 1 udie so si prilastili umstveno mani razvite ljudi, obrzdali so .im z zakoni in dejali: naši sužnji ste. delali boste to. kar bomo mi zapovedali- Takrat ie postal človek domača žival. Ta domača žival se še dandanes v bistvu prav nič ne razlikuie od navadnega kon a ali krave. Konja gosoodar vpreže. potegne bič. hi. in konj vozi dokler ne crkne. Kravo gospodinja molze dan za dnem. da ii sena in slame in toliko, da ne pogine in vse drugo ie postranska stvar. Gospodarji hodi o v črnih frakih in z dom!šlj!'io v podobi križa ali zvezde na vratu ali pa v pisanih oblačilih kakor predpustne šeme, v rokah drže bič, ki mu pravimo postave
in se ga vsi bojimo, ker mislimo, da ga je spletel hudič ali arhangel Gabrijel, za-vihte ea, hi — in konji vozijo, dokler se ne polomijo stare kosti. Če konj brcne, ga zapro v hlev in mu ne dab jesti, dokler se ne poboljša. Kadar je konj preveč in vožnje premalo, sena pa gospodarji nočeio daiati zastoni se dogovore med seboi in jih razbrzdajo. Pošljejo jih na široko polje, kjer se grizeb in koljeio med seboi. dokler gospodarji, ki sede doma in gledaio to šaljivo zadevo, ne spoznajo, da ie dovoli okostnjakov in pokličejo konje nazaj- Temu pravimo vojna. Kadar so konji lačni in njihovi hrbti preveč upognjeni ^ jim gospodarji obl ubiio sveže otave. ki bo ;.rasla o Božiču in konji vozijo dalje. Temu pravimo socialna politika. Kadar konji začenaro stikati glave in se Dosvetujeo. kako bi bilo mogoče dobiti od gospodarja tokko sena in ovsa. kolikor ga zaslužijo, stooiio gospodarji med me. razdele i'h na ma;hne črede, postavijo na čelo tem čredam nalašč zato rejene in spočite kome in težko natovorjen voz se pomika naprej. To je domača politika.
Sedanie volitve so kamen preizkušnje za boj med načelnostjo In kompromisom. Kdor ie za kompromis, se bo ob ta kamen razbil.
»krščanske« može. ki mu jih Je pokazal cerkveni kapitalistov hlapec. Vse je bilo klerikalno! Dandanes se klerikalna stranka sploh ne upa več agitirati z vero, ker vsak pastirček že ve, da se v politiki ne rešujete posmrtna vprašanja ampak življenjska. Prevsem vprašanie kruha! Vsi vsaj 40letni ljudje vedo. da ie napredek v tei zadevi preseneti ivo velik. Kdor pa zna misliti, ve tudi. da tega napredka nimamo od kapitalistov, temveč od povečane ljudske izobrazbe.
Socialisti to vemo, zato je naša vera trdna, neomajna, skoro da to ni več vera. ampak gotovost
So pa tudi taki »socialisti«, ki te vere nimajo. Bodisi so verovali, da bo proletariat zmagal že letos in so izgubili vero v zmago, ker te zmage še ni; bodisi so verovali. da bodo zmagali vsaj oni sami s pomočjo proletariata, pa proletariat ni več tako neumen, da bi delal za njihovo osebno zmago, zato pravijo, da ne verujejo več, dočkn v resnici sploh nikdar verovali niso-
Taki ljudje so bili in so krivi, da se cepiio proletarske vrste. Da smo dobili leta 1920. novo proletarsko stanko (komunistično), da leta 1921. zopet novo (Zar-Jansko). leta 1922. »Zvezo delovnega l:ud-stva« (klerikalci, komunisti in Zarjani skupai!) in da se zdaj za volitve pripravlja zopet nova, Korunovska.
Lov za besedami je to, če kdo izstopi !z organizacije, pa pravi, da ne ustanavlja nove stranke. Neiskrenost je, če kdo v Belgradu izjavi, da se s sklepi pokrajinskega kongresa SSJ ne strinia. na Slovenskem .pa na tozadevne očitke izjavi, da mu le bilo žal in da je hotel to popraviti, pa ni prišel več do besede. Nova neiskrenost te. če hoče kdo zopet izrabljati svojo prvo že oreklcano- izjavo. Na Slovenskem ima SSJ samo eno pokrajinsko organizacijo, ta ie imela letos svoj kon-ges, na tem kongresu ie dr. Korun uvidel, da s svoim nameravanim predlogom ne more prodreti, zato ga sploh ni predlagal, temveč le izjavil, da ga sploh ni mislil predlagati. Potem ie bil prisiljen po okoliščinah da ie v tisku priznal, da ie šele tik pred kongresom izpremenil svojo misel. ker je spoznal, da ie neizvedljiva, ker bi odpadlo preveč zaupnikov, ki delajo v
»Vaše besede, gospod, so malo čudne,« je pripomnila druga gospodična. »Sodeč po tem, kar ste govorili, se mi zdi, da ste sovražnik človeške kulture in napredka. Mar vam ni všeč današnje moderno urejeno življenje? Mesta vežejo železna pota, morja je obržal človeški um, dvignil se ie kakor jastreb v zrak in tekmuje s' pticami, na zemlji je zgradil ogromne tvornice. vpregel je stroie. da mu služijo in olajšujejo življenje, zaril se ie v zemljo In koplje iz njenih neder zlato, železo, premog in druge rude. sever je zvezal z jugom, prepregel je zemljo kakor pajek z železno mrežo, ki nosi glas iz Amerike v Evropo in nazaj v Avstralijo, sezidal ie palače, ki segajo pod oblake in vse to služi in se pokori človeški misli. Kai bi bilo bolie. da ogrnemo živalske kože in se vrnemo o pragozde, da postanemo zopet zveri?«
»Vse to ie res. gospodična, in lepo je ter hvalevredno, da si človek lajša in slajša življenje na zemlji. Toda zdi se ml, da tu ne bo vse v redu. Čigava je ladja, ki reže morske valove in brzovlak, ki vozi od tega do severa? Čigave so tvornice, rudniki, palače, gledališča, kavarne, čiga-
stranki. Več nego neiskrenost le, da je Še po tei svoi iziavi pripravljal tiste zaupnike na to nai odpadejo sami. Mnogo več nego neiskrenost ie. da skuša svoj nameravani. pozneje zataienl. še poznete deloma priznani predlog, ki ga na kongresu samo zato ni predlagal, ker ie videl, da ostane v uničujoči manjšini, izvesti po kongresu s tem. da hujska posameznike in organizacije, nai prekineio s pokrajinsko organizacijo vse vezi kakor on, zagotavlja vih oa pri tem. da ostanejo še nadalje vsi skupaj člani iste stranke!!
Vse popolnoma enako, kakor so delali komunistični agitator.! leta 1920., toda s tem razločkom, da so takrat komunisti imeli povod za svoje razbijanje, ker je bila v stranki korupcija, danes pa razdirači tega vzroka nimajo, nasprotno, vse. kar delate, delate zato, da stranka ne bi mogla konsolidirati, da bi organizacije ne mogle priti do sape. da bi še tisti proletariat, ki je zdaj politično organiziran, izgubil vero v možnost zmage in da bi neorganizirani proletariat, ki v svojem trpljenju ne veru e nikomur, ne spoznal, da lahko veruje sebi in svojim organizacijam. Kratko, uničiti hočejo tisto kristali-začno točko, v kateri edinole vidimo možnost zmage-
Zato je bila torei taka gonja proti »Napreju«, zato ste ga hoteli uničiti, ker te v njem naše orožje! Zato ste mu odrekali vso p.omoč 1 kot sodelavci i kot podporniki!
Pa vam ni uspelo in vam ne bo uspelo. Javno se bomo borili, nismo si dali zavezati ne rok. ne nog, pa si tudi ust ne damo zamašiti!
Politične vesti.
+ Mladi In stari demokrati so zadnje dni ustavili medsebojne napade in »Jutro« ie povedalo, da se vrše poga’anja radi skupnega nastopa ori državnozborskih volitvah v Ljubljani. Po poročilu dr. Žerjava na sestanku zaupnikov JDS v četrtek so se pogaanja razbila in obe skupini bosta nastopili samostojno. Mladini kandidiralo prof. Reisneria. starine bo pa podprl menda dr- Šušteršič.
+ V sredo dopoldne so napovedali belgrajski bivši komunisti velik shod. Po-
va je. recimo, tale soba, kjer pijemo čaj? Vaša. vašega očeta, kaj ne? Miza, stoli, mehki divani, preproge, dragocene slike na stenah, vse to in še marsikaj je last vašega očeta. Pa to še ni greh- Človek, ki dela celo življenje, si lahko zasluži toliko. da opremi svoje stanovanje. Vsai v starih časih je bilo tako. Kai pa je s tvor-nico. ladjo, rudnikom, palačo? Tudi ona te last enega ali dveh ljudi. Kaj je sploh last? Skozi stoletja goena, od pokolenja pokolenju v meso in kri zasajena zavest, da ie neka stvar moia in ne tvo a. da imam samo jaz in nihče drugi pravico do nte. Ta zavest je naravna, poznajo io tudi živali, toda samo do gotove mete. Ali ste že videli kdai kravo ali konja. ki bi bil udaril s kopitom ovco. če se je pasla na istem travniku in mu ni trgala trave Izpod gobca? Ali ste že videli kje zajca ali lisico, ki bi ne bila dovolila iazbecu stanovati v istem gozdu, samo če ni silil v nte brlog? Dokler se zavedam, da ie mole to. kar potrebujem za vsakdan ie življenje. n- pr. obleka, hrana. posteHa itd., je ta zavest naravna in nikomur ne ško-dute. kajti pameten človek ne bo trdil, da nimam pravic« do življenja — če delam
Ilclja Je zopet posegla vmes In te shod prepovedala. Pravtako je prepovedala policija vse shode komunistov in republikancev v bregalniškem in bitoljskem okrožju v južni Srbiji,
+ Nosilec liste SSJ v okrožju Veliki Bečkerek in Velika Kikinda je sodrug Ne* deljko Divac.
+ Pašič noče priti med naše radikale, odrinil bo na agitacijsko potovanje v Bosno in Hercegovino, nato oa v Vojvodino, kjer mu Protič najbolj štrene meša.
4- Naši delegati za konferenco o južni železnici so se posvetovali še v Belgradu. ko se je konferenca v Rimu že pričela, 15. t. m. Šele tega dne zvečer je odpotovala naša delegacija: inž- Avraino-vič, dr. Ot. Rybaf, dr. Matko Laginja, dr. Bogdan Markovič in inšpektora prometnega ministrstva dr. Borko in dr. Vončina-
+ Atentat na vodjo makedonskih če-tašev (makedonstvujuščih) Todora Aleksandrova ie izvršil v torek zvečer v ču-stendilu neki bivši dijak. Naša vlada je razpisala na glavo Aleksandrova 1 milijon kron nagrade in ta nagrada je mikala mladega atentatorja.
+ Grška vlada pripravlja ljudsko glasovanje, ki nai odloči, ali nai ostane Grči a še monarhija, ali nai postane republika. Republikanci imate med narodom večino in upajo na zmago. Na ta račun ima grški krali že danes bridke dni.
+ Člčerln je imel v Berlinu več konferenc- Poročila iz Berlina trdijo, da pripravlja rusko-nemški-turški blok proti za-padnim velesilam. Radi tega in pa zavoljo poročil ki jih dobiva angorska vlada od indijskih, perzijskih in arabskih muslimanov. ki poziva o Turke na odoor, se ti tudi mrzlično pripravljate na nadaljevanje vojne. Zapleniti nameravaio vse grške in zavezniške ladje, ki se nahajajo v turških pristaniščih.
+ Člani vrhovne zavezniško komisij« v Carigradu so 15. t. m. izroč;li angorskl vladi odgovor na njeno noto. da odklanjajo njene zahteve po odstranitvi zavezniških vojnih ladii v turških pristanišči in da vztrajate pri določbah premirja, sklenjenega v Mudaniji. ki ne zahteva od-stranienia zavezniškega brodovja.
seveda. Kakor hitro oa se zavedam, da Je moja tvomica, stroi. palača, rudnik, železnica, kratkomalo to kar ni potrebno za navadno, zmerno človeško življenje, kar mi samo pomaga, da lahko brez skrbi pasem lenobo, ker mi da e dobiček, od katerega lahko brez dela živim, kadar so zavedam, da Je moje to kar je potrebno vsem ljudem brez razlike — kajti jasno te. da te železnica, parnik, rudnik, tvor-nica itd. potrebna vsem ljudem, ki se nahajalo v njeni bližini — tedaj te ta zavest nenaravna in je le zločinsko prisvajanje človeški družbi potrebnih stvari. Kdo se uoa trditi, da .le potrebna človeku za njegovo vsakdanje življenje palača? Potrebna mu je ena. dve. če ima velik trebuh. damo mu tri sobe in kuh:n o. Čemu cela palača, kjer ie sto. dvesto sob? Nihče nima tako korenjaške postave, da bi to mora! namestiti v dvajsetih sobah. Čemu človeku parnik? Alj ste slišali kdaj, da se te vozil samo en človek na ladji iz Evrope v Ameriko? Ne. Potrebuje le kotiček, kjer se zvije In stoka od morsk« bolezni in nič več-
(Dalje prih-)
Varstvo domorodcev. V Ženevi, sedežu mednarodnega »Rdečega križa« in Zveze narodov, se je pred kratkim ustanovil tudi Mednarodni urad za varstvo domorodcev, to je še ne civiliziranih ljudstev zlasti zunaj Evrope, ki pripadajo raznim nebelopoltnim plemenom. Znano je, kako podlo izkoriščajo gospodujoči narodi ta ljudstva, ki jih v premnogih slučajih še dandanes uporabljajo za sužnje Novi mednarodni urad si je postavi tedaj nalogo, da domorodce varuje, da jih duševno dvigne in v ta namen združi k skupni akciii v isto smer usmerjeno delovanje manjših društev in pro-svitljenih posameznikov. V vodilni komisiji se nahajajo najboljši juristi, znanstvenik? in človekobubni. Prvo poročilo omenjenega urada je izšlo v nevtralnem svetovnem jeziku esperantu. Ta jezik se torej prav dobro razširja in če pojde tako dalje, bo v desetih letih že obvezen jezik po vseh šolah kulturnih držav. Esperanto uporablja že cela vrsta svetovnih zvez in uradov, tako n. pr. Mednarodni delovni urad. ki izdaja vsakotedenska poročila v tem jeziku. Urad za varstvo domorodcev ima svoj sedež v Ženevi (Genfu), Rue Verdaine 30, Švicarsko.
4- AiHeške oblasti v Kfllnu so Francozom prepovedale prehod čet čez ozemlje, ki se v Porenju nahaja v angleški upravi. To je Nemce toliko okorajžilo, da vztrajno nadaljujejo bojkot, a tudi Francozi in Belgiici so nasilno trdovratni. Izdali so naredbo, da bodo takoj zaplenili vsako gostilno in trgovino, o kateri bodo zvedeli, da odklanjalo Francozem postrežbo In prodajo. Globe, ^kl jih nalagajo občinam, iztiriavaio s silo. — Francoski minister Letroquere, ki je prepotoval zasedeno ozemlje, je odpotoval v London. Nekatere vesti trdijo, da radi sporazumnega nastopa z Anglijo v Poruhrju, druge pa, da hoče doseči angleško posredovanje v fran^osko-nemškem sporu.
Dnevne vesti.
Uredništvu »NapreJa« v LJublanl.
Računajoč na lojalnost uljudno orosim, da blagovolite sprejeti v prihodno številko »Naorea« z ozirom na tozadevno notico v štev. 37. sledeči popravek: Nisem izstopil iz SSJ in ne ustanavljam nove stranke. Izstooil sem le iz Vaše pokrajinske organizacije ostanem pa član SSJ tudi še nadalje in bom z nekaterimi prijatelji samo skušal tiste organizacije in pristaše stranke SSJ združiti, ki niso zadevo! ni s sedaniim kurzom v pokrajinski organizaciji in so zato ž njo prekinili vezi. — V pismu, s katerim sem naznanil svoi izstop iz pokrajinske organizacije, sem navedel na kratko tudi razloge, ki so me prisilili do teea koraka- Zahval uioč se Vam za priiazonst ostaktm s sodružnim pozdravom dr. Korun 1. r. — V Ljubljani. 15. februarja 1923. — Op. ured-: Prav nič ne pomišljamo ali nai obavimo ali ne. čeprav se zavedamo, da dajemo s tem navodila posameznikom in oreanlzacbam, kam nai se obmelo. če hočejo iti od naiS. Vsi na; gredo, ki hočejo. Treba ie*»take Dovodni, da se izkaže, katera hiša je trdno zidana« (Cankar). Zveste sodruge oa opozarjamo, da Izkažejo svojo zvestobo takoi. Tud' s prispevki, da nas ne uničilo denarno. Ce bo pa treba — nas ne bo STam. čeprav bi morali »Napre'« izda’atl v man ši obliki, nego ie sedanja! Zdi se nam pa da bo oo razčiščenju narobe res!
Delavci! kuoirte čevlje samo z znam-fco »Peko« domačih tovaren Peter Kozina
& Ko., Tržič, ki so najboljši in najcene ŠI. Glavna zaloda na drobno in debelo, Ljubljana. Breg 20.
Ljubljana.
Gledališke abonente uprava ponovno In nujno Drosi. nai takoj, naikasne e pa do 20. t. m. poravnajo že zaoadle obroke.
Maribor.
Espcrantskl krožek »Svobode«. Sek-ciia danes, v soboto ob 8. zvečer. Pridite vsi in točno!
V gledališču gostuje v nedeljo. 18. t. m. ob 15- gosp šest. rež:ser 1 ublianske drame, v »Ljubosumju«. Izven ob znižanih cenah.
Serijo predavani M. G. A. otvori v petek. 16. t. m. ob pol 20. v prostor'h Liudske univerze novinar Pirc- Tema prvega predavanja: »Kdo je kriv stanovanjske bede?«
Pri vodstvu splošne bolnice sta razpisani mesti kirurgičnega in dermatološkega asistenta. Razpis v »Uradnem listu«.
MISLI MIMOGREDE.
Socializem je vera. Oportunističnih ver še ni noben Kristus učil. Treba ie bilo sedanjih volitev, da so se nam v »enotni fronti« porodili takšni »Kristusi«.
*
Dogodki se razvijajo z mrzlično naglico. Vsak dan nove resnice in nove laži. V tem času nam ne morejo mnogo koristiti ljudje, ki resnice sami zase požirajo. Ali skrbiš za to, da oddaš tisto, kar ti iz našega tiska zveš. tudi svojm znancem in neznancem, ki našega tiska ne berejo? *
Svoji k svojim: beli buržuj k belemu buržuju, črni k črnemu, rdeči k rdečemu. Socialisti k sebi in proti vsem.
*
Oponirati, toda ne oportuntrat!; kompromislrati, toda ne kompromitirati.
Sz stranke.
Krajevna ooEtična organ*zaclla v Tacnu vabi vse člane na redni občni zbor.
ki se bo vršil v nedelio. 18. februarja v gostilni pri Kajžnu v Tacnu. Začetek točno ob 15. (3. popoldne). Dnevni red: 1. poročilo predsednika 2, poročilo tajnika in blagajnika. 3. noročdo kontrole. 4. volitev novega odbora. 5. raznoterosti. —• Sore emali se bodo novi člani in pobirala zaostala članarna- Udeležba dolžnost vsakega zavednega člana. — Odbor.
Redni letni občni zbor krajevne politične organizaclle SSJ ln KDZ v Žalcu se bo vršil v nedelio 18. t. m.
Hrastnik. V nedeljo, dne 18. t. m. se bo vršila ob 3. popoldne v prostorih kon-sumnega društva v Hrastniku konferenca vseh zaupnikov SSJ. Vabljeni so zaupniki iz kemične tovarne, steklarne, občine Dol in občine Sv. Krštof. Dnevni red: volitve v narodno skupščino. Poroča sodr. Krušič iz Trbovel. Točna in polnoštevilna udeležba dolžnost-
Vestnik Svobode.
Seja podružnice »Svoboda« Moste se bo vršila v torek 20. t. m. ob 19.30. v društvenih prostorih, Selo 25. Ker Je dnevni red zelo važen, je dolžnost vseh odbornikov, da se seje gotovo udeleže. Posebno so vabljeni gospodarji obeh odsekov in podružnice. Vabila razposlana. — Tajnik.
Sv- Lovrenc na Pohorju. Se enkrat
opozarjamo na predavanje, ki se bo vršilo v nedebo. 18. t. m. ob 4. popoldne v ludski šoli. Predavanje bo o »Mednarodnosti in esperantu«. Vabljeni so vsi. tudi nečlani »Svobode«. Po predavanju nadaljevanje esperantskega tečaja istotam. >
POSLOM IN GOSPODARJEM!
Prejeli smo od klerikalne Poselske zveze dopis, ki opozarja radi številnih pritožb s strani poslov gospodinje in gospodarje, naj uvažujejo posebno sledeča točke zakonitega poselskcga reda:
8 8. določa, da mora gospodar dovoliti poslu vsako drugo nedeljo in vsak' drug praznik prost popoldan v skupnem času petih ur.
§ 9. določa, da gre poslu dnevno nerazdeljen deveturni nočni počitek, in sicer praviloma od devetih zvečer do sedmih zjutraj. Povsod se to ne da do pičice izvesti, toda so slučaji, da morajo posli delati do 23. in še delj, a ob petih so spet po koncu. Takšnih slučajev ni mogoče trpeti.
Olede prispevkov za bolniško zavarovanje je treba opozoriti, da plača po zakonu delodajalec polovico. So pa slučaji, da se upajo delodajalci odtegniti svojim poslom ves prispevek! Za tako postopanje določa zakon globo od 100—2000 Din, v ponovnem slučaju do 5000 Din.
Glede plač bodi omenjeno, da veljajo od 1. aprila 1922 sledeče tarife: Kuharica, ki mora še poleg kuhinje vse druge posle opravljati, 650 K mesečno, drugje Pa 600 K, sobarica 500 K, pestunja
Razumljivo, da se plače služkinj no dajo mehanično izenačiti, kajti vsaka služba, ker je ravno v taki intimni zvezi % družino, je drugačna. Pač pa so znani slučaji, ko je krivica očita: plača znaša 200 ali malo več kron in posel ne dobi nobenih drugih dobrot! Pomisliti treba, da mora dati služkinja zdaj 1200—1400 K za par čevljev! Nadalje je od zadnje jeseni draginja tako narastla, da gori omenjena tarifa nikakor več ne zadostuje.
Poselska zveza pravi na koncu dopisa, da upošteva prekerni položaj javnih nameščencev, ki s svojo stalno nizko plačo ravno tako trpijo, zveza tudi pojasnjuje to svojim članom, toda ravno tako pa mora opozarjati tudi delodajalce, naj ne dajejo tako smešnih plač, da se posel ganiti ne more.
K stvari bi še mi hoteli pripomniti par besed. Zadevajo se cikanja na uradnike, ki imajo slabo plačico in zato ne morejo poslov vzdrževati. To je prav, ničvredno cikanje, ki naj bi le zakrilo pravo stanje stvari. Resnica je namreč, da takšni uradniki sploh nimajo poslov, če jih pa je kaj, potem pa ni pravično, da radi par izjem trpi ves stan. Posli, ki so zmožni to razumeti, bodo tudi znali izvajati konsekvence. Na vsak način ni z akcijami organizacije, k! ima dolžnost varovati izkoriščevalstvo in izkoriščanstvo v enaki meri, nič. Za zavedne posle je danes ustanovljena že vse drugačna razredna organizacija. In v Še-lenburgovi ul. 6, 2. nadstr., pri Strokovni komisiji je njena centrala.
Gospodarstvo.
= Vrednost denarja. 1 dolar velja 95.50—100.50 Din. 100 avstri skih kron 14 para. 1 češka krona 3—3.04 Din, 1 francoski frank 6.20 Din. 1 lira 4-80—4.85 Din. V Curihu stane 100 naših dinarjev 5.30 švicarskih frankov.
Upton Sinclair:	JTfflHCe KrPm0Tl.	39.	nadal).
(Po avtoriziranem prevodu Ivana Mol ek a.)
France je mislil, da ga peljejo v ječo, toda avtomobil se je ustavil pred zveznim poslopjem, v katerem je bila pošta. Detektivi so vodili jetnika v gornje nadstropje in tam so ju ločili. France je videl, kako je Kumme izginil v pisarno in potem ga ni več videl. V naslednjem hipu je France stal med dvema detektivoma pred mladim človekom ostrega pogleda, ki je sedel pri pisalni mizi. V kotu sobe je bila druga miza, pri kateri je sedela stenografija. To je bilo vse osobje.
»Moja dolžnost je, da vas opozorim, da se vse, kar izpoveste, lahko izrabi proti vam,« je dejal uradnik rezko in potem so letela vprašanja, tako da ni imel France časa niti pomisliti, kaj mu je mož pravzaprav povedal.
»Vaše ime? — Kje stanujete? — Povejte vse, kar veste o bombni zaroti.«
»Jaz ne vem ničesar,« protestira Kremen.
»V rokah zvezne vlade ste« — ga ponovno opozori uradnik — »in vaša edina rešitev je, če poveste vse do pičice. Če nam pomagate, boste oproščeni.«
»Ali jaz ne vem ričesar,« se zopet upre France.
»Ali niste slišali, ko je nekdo govoril, da bi bilo dobro položiti bombo v tovarno Empiere?«
»D-da, gospod.«
»Kdo je to govoril?«
»Govoril je ah, ne morem povedati!« France se je
naglo spomnil na svojo obljubo, katero je dal Ircu, da bo molčal.
»Zakaj nočete povedati?«
Zato, ker ne bi bilo prav.«
»Ali verujete v bombe in razdejanje poslopij?«
»Ne, gospod!«
France je odgovoril tako odločno in odkritosrčno, da mu je izpraševalec verjel in zato je napeljal svoje besede v drugo strugo. Dejal je, da se po vsej deželi dogajajo ostudni zločini in vlada želi konec tem zločinom. Dolžnost vsakega poštenega državljana je, da pomaga kol kor more k preprečenju grdih hudodelstev. France je poslušal in oblil ga je znoj; silno ga je mikalo, da bi odprl usta, toda ni se mogel odločiti, da bi bil izdal tovariša delavca, pa naj bo še tak dinamitard. Ne, tega ne sme storiti, pa če ga vržejo v ječo za deset ali dvajset let!
»Ali niste rekli Brajerju, da nočete imeti najmanjšega opravka z bombami?«
Vprašanje je prišlo tako nenadno, da France ni mogel pomisliti, kaj naj odgovori, in besede so mu mehanično ušle Iz ust: »Seveda sem.«
Ubog? strojnik je bil tako zmešan, da ni vedel, da Je S
tem povedal vse in lahko je bilo izpraševalcu izvleči iz Kremena še drugo, kar je hotel vedeti. France je povedal, kako je Kumme preklinjal tovarno Empire in Ameriko ter njenega predsednika; videl je tudi, kako sta Kumme in Brajer večkrat skupaj šepetala, potem je omenil, da so bili v delavnici redni sestanki Nemcev, katerih on ni poznal. Povedal je tudi, da je večkrat videl Kummejevega nečaka Henrika, kS je rezal železne cevi.
Izpraševalec je vprašal Franceta, če je dobil kaj denarja od Jurija Zormana in koliko, in če mu je znano, da li je Zorman še komu drugemu dajal denar. Kremen je priznal, da je vzel denar, toda o drugih je molčal. Tedaj je uradnik namignil, da je France morda obdržal nekaj denarja zase. To je pogrelo strojnika in v sveti jezi je vzkliknil, da ne centa nista obdržala on niti sodrug Malič, dasiravno mu je ravno takrat Šla trda za stanarino! Kdor ne verjame, naj vpraša Jakoba in Minko Jelenovo ali katerega drugega etana lokalne organizacije.
Te besede so dale izpraševalcu povod, da je zaobrnil vprašanja in se dotaknil Nemcev v socialističnem gibanju. Gornik na primer, kateri tako vehementno psuje entento, ali je tudi on pri bombni zaroti? France je zrasel. Nikdar ne! Gornik je dober socialist, kakršnega je težko dobiti, in socialisti se ne pečajo z bombami, kar bi morala vedeti tudi policija !
»Kaj pa mladi Emil Forster? Ali ne dela bomb v svojem prostem času?«
France je bil še bolj razkačen. On pozna Emila dobro. Fant je risar, ki dela vzorce za preproge in vrhutega je glasbenik. Kdor pravi, da je Forster zarotnik, se kratkomalo laže. Tako je!
Uradnik, ki je povedal Kremenu, da je »posebni zastopnik« justičnega oddelka, je eno uro izpraševal in mučil Franceta. Končno pa je nekoliko popustil in razodel jetniku, da ga le preizkuša. Vlada nima nikakršnih dokazov, da so Gornik, Forster in drugi nemški socialisti v Leesvillu zapleteni v zaroto, ampak na sumu so. kakor so sumljivi vsi drugi, ki se pajdašijo z njimi. Kolikor je vladnim zastopnikom znano, niso dotični nič drugega ko navadni bedaki, katere zrahljajo nemški zarotniki, ki mečejo denar kakor vodo z namenom, da narede škodo municijskim tovarnam. Odkritosrčne Američane, kakor je France, bi moralo biti sram, da gredo na limanice kajzerjevih plačancev, ki bi radi uničili ameriško industrijo in voddi ameriške delavce za nos.
»Toda oni bi radi ustavili proizvajanje streliva,« vzklikne France, ki ni mogel več poslušati lekcije.
(Dalje prih.)
WBgBBgSBgggBSBBggHHBMfea—,  gg
UTRINKI.
Kdor hoče uDlivati na svo’o dobo. ta se ne sme čuditi njenemu odporu, kakor ni k teimu upravičen oni. ki dvigne breme in se čudi, da ie težko- Naj bo čas še tako prosvitljen genij se bo vendar dvgnil nad njega, kakor zrakoplov v ozračje.
Schoppenhauer.
Prava ljubezen je sočutje in ljubezen. ki ni sočutje, je samoliub e.
Schoppenhauer.
Obstoja zelo preprost in vsesplošen greh, greh duševne lenobe, ki nas dovaja k temu. da smo z malim zadovoljni da se na duševnem polju zadovolju emo le s tem, kar že poznamo in kar je že tu- To
pa seveda ni n'kako notranje de’-o in ni-kak duševni napor.
Vlad:mir Solovjev.
Občinstvo ne misli samo. kakor si tudi samo ne šiva čevljev, in ne peče kruha. V duševnem in gmotnem sm;slu živi le od tega. kar se mu nudi že narejenega, in samo dovršene misli poveča o njega zadovoljstvo, ker ga namreč ne vzne-miria dvoie neprijetni vprašani: »Ali je v resnici tako?« In Da: »Kaj potem?«
Vlad:mir Solovjev.
Delavec brez delavskega časopisja le kakor vojak brez puške. Zato naročajte in šrlte svoje glasilo »Naprej«!
Na upan e.
»Tone! Tvoji čevlji pa strahovito škriplejo. Gotovo jih še nisi plačal!«
»Neumnost! Potem bi morale škripati tudi moie hlače!«
Slabo Izbrat
Prepirljiva žena, ki se e kregala nad možem, ker ji je k novi obleki izbral grd trak. je delala ob koncu: »Ti izbereš vedno na;slabše.«
Mož: »Da, da. res |e! In s teboj setn začel.«
Izdajatelj In odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ)
Titk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
SJaščičar (Zuckerbacker)
prvorazredna, samostojna moč, se išče za dobo kopališene se-
zone. Nastop 18. maja. Ponudbe na »Ravnateljst o kopališča*, Daru var, Slavonija.
noiuBoaaan«
§®r SUECNO
za promenadne in športne obleke v bogati izbiri priporoča tvrdka
A. & E, Skabernč
Ljubljana, Mastni trg 10.
PERILO
a lian, gospode in otioke
v veliki Izbiri pri
A. SINKOVIČ nasl.
K. S O S S,
'-ibliana, Mest -I trg 19,
Cie. Gie. Transatlant:que
 	Francoska	linija	—...:
Najkrajša in na'udobnejša vožnja v AMERIKO.
Havre-New-York samo 6 dni.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: „SIavenska banka d. d. v Zagrebu*.
Vozne listke in tozadevna pojasnila daje:
IVAN KR V KER,
zastopnik v LJUBLJANI, Kolodvorska ulica 41.