LISTEK. Vojska "bo!- (Poleg češkega.) Veui, da je v Bedcljo, dae 19. mal. travaa 18.. popoldfle doaelo 7 uaeaib tarškema aultaaa. V Mlakah 7 goatilfli pri jeclja^em Toačeku aeali 80 se sosedje, da bi aa aavadai Bačia poa^eče^ali sedaii daa. Pod starim ogledalom, na katerem so se Iaai skušale mahe z brzgaBjem 7 slikariji, ki jo jim je 7 7ese]je oatirka aehala zopet za prihodaje leto, ao sedeli kmetje, aa dragi strani pri okau, kjer je zelo hado vleklo skozi pobito aipo, so se raztego^ali ažitkarji, bajtarji m aerntertje maraikateri boljši kočar, ki je imel vsaj kravo; za mizo pri darib, katere ao bile ^edao 7 teku, sedela je preostala raladifla, katera pride v gostilao, izpije liter m dva litra aapljaje aa tla. Pod dvema boljsima mizama je bil aasipaa pesek, dragod je bila nastlana rezaaica. Zato je, ako je kdo iz maajše družbe izprazail pipo, začela tleti rczaaica in kadilo se je pod mizo ter aad raizo. Župaa Fraajo Vime je razpibal pipo, aapil se ia pripovedo^al, da je prišlo zdaj pra7 slabo Treme. Niao to bile aicer B07ice, da bi pri Bjib padaie pipe iz uat, veadar pa aveta reaaica. Ia župaa je dostavil, da to zaabiti pride odtod, ker je zemlja zao8tala 7 teku. BPra7i se, da se zemlja aače ia teče. Ia kaj pa bi še govoril. Eakor zaostaae 7lak za aekoliko nr, tako more zao8tati zemlja za nekoliko tedao7. Zato je tako mrzlo ia saeg." Občiaski redar Foltej Oseba je hrupao pritrjeval: nTakoje! Iz^ratao ! Bra70!" Slišal je tako Rlicati aa aekera aboda ia zdaj se je poprijel dobre prilike. Cela- gostilna ma je burao pritrjevala. Redar Foltej se ga je 7Čeraj zopet aalezel — že se8tikrat v tem tednu — ia žapaa ma je zažugal, da ga bo pryega od stavil ia da inora dati sabljo aazaj. Žapaa je zado7oljao prejel pokloa svojemu razuaau, aasmehljal se ia redar je 7idel, da ai je .zaatao zboljšal položaj. Eovač Naj/aiaebi se je aapil, odpljaflii ia Basprotoval, da ziraa ia mraz prideta od dra- BV zemlji je ogeaj. Laai j^izbraJiBila zemlja 7 Ameriki preveč gorkote ia žato žb sama pamet po^e, da pod aami ,ae mofe biti takaae toplote, kakor prej. Zeajlja ae ae 'more segreti ia Bas tndi ae. To je tabja miael." Nihče ai pritrdil. Edo pa bo držal s ko7ačem? Le reciar je z roko zavrail, izprazail časo ia stisBil jo jeclja^emu goatilfličarju 7 roko. BDobro meri ia ae go^ori, ko jo boa aazaj Besel!" Gostilaičar je bil jeclja^ec ia če je držal pri govoru čašo 7 roki, je vse izlil. Tako moČBO je majal z gla70 ia celim truplom. Prisel je go8poski gdzdar Strelc, pozdravil: BBog daj!", ia 7sedel se je med kmete. Imel je k terau pra^ico, ker je služil pri kaeza ia 7 gostilai je imel Tirilai glas za 7eleposestvo 7 pr^em razredu. Z žapaaom ata ai celo podala roki. Eaez se pelje pogosto aa Daaaj, 7e, kar 7lada dela, od kaesa Z7e maraikaj komoraik, od komoraika alo^ijo koj alužabfliki, od slažabaiko7 gre to aa^zdol k dekletom, ki služijo pri oskrbaiku, dekleta to po^edo gospej, gospa goapoda, gospod zopet logarja iB ako je logar dobre 7olje, prepusti aekaj priata^u ia ta pride z aovico k lepi Strelčevi Eatici. Na^zgor, aavzdol — kakor 7alo7i se 7alja B07ica, s katero hiti Strelc 7 gostilao. »Eaj pa je B07ega križem 87eta, goapod Strelc", vprasal je žapaa Vime. BVojska bo", rekel je gozdar saho, pa Beo^rgljivo, kakor da bi bil prej sam piaal zapisaik, 7 kaierem se je napovedala vojska. Redar Oseba je 7zel čaao ia atol ter šel sest bližje med bajtarje. BJaz sem to zmirora pra^il", dostavljal je žapaB Vime ia rcdar rau je prikimo^al, Bjaz sera 7edao pra^il, dobro si zapomaite, ljabi sosedje, aekaj se bo skubalo. Ia zdaj imamo to že takaj. Edo pa, 8 kom — gospod Strelec?" BRa8, aaa, Pras, Lahi, 7se se pripra^lja aad Tarka." Goatilaičar ToBček je tBdi začel aekaj jecljati, da sta bila takaj 7čeraj popotaa mliaarska pomagalca ia pra^ila, da boata sla Bad Turka, — ali župaa je BamigBil redarja ia redar jje rekel Toačeku, da Baj molči, ako hoče kaj po^edati, ter da Baj priaese 87eže pi70. Župaa je poaudil redarja, da aaj si da aaliti liter aa ajegO7 račaa. Potem se to za^lede 7 občiaske račaae. To pa zato, da bi si redarja prikupil. Bo 7ojska, ia če 786 odide aad Tarka, bo težko dobiti redarja ia Oseba bo dober. BTako pojdemo aad Tarka!" BMi že ae, goapod župaa", popra^ljal je gozdar, n&\i aaš gospod pristav mora k vojakom." BAko boste ž ajim ae gO7orili, po^ejte mu, da ga damo pozdraviti." nŠe daaee bora gO7oril ž ajim. Pra^il je, da počaka pri 7as, dokler se ae bom 7rail, da bi se Eatrca sama ae bala —a. Vojaka bo! Najprej sta go^orila d7a, žapaa ia gozdar; potem so začeli tudi dragi, edea za dragim po občiaskem dostojaast^a, gostilaičar Toaček pa je med tem jecljal. Polagoraa ata ae aapravili dve atraaki, eaa je zatrje^ala, da bo zaiagal Tark, draga je atavila, da bo dobil aa brbet. Vsak je imel za 87oje maeaje tadi tehtae dokaze. V tem treBotku je goto^o doaelo sultaau po aseaib, da ao ma morali doma bitro kaj zapeti, da bi ae zaorel. Stari bajtar Golob je 7 tem hrapu ia dima potegail gostilfličarja za roka7, dal ma aeateti deaar za liter piva aa roko, da bi aa mizi ae c^eakal, 7zel je kalalu kapo. raz okao, 7takail jo 7 žep ia kakor da ae gre rad, zmazal se je 7ea. Star divji lo^ec. BBo yojakaa, aamrda^al je, n7 7ojski je treba amodaika. Predao pa aara bodo amodaik 7zeli, moramo kaj 7lo7iti za alabe čaae. Gozdar je zdaj 7 7ojaki, priata^ 7 mira ia ljabezai. aekaj sc da atoriti!" Doma je oblekel dolgo sukajo, potegail iz akri^alisča pod paajeru aa 7rtu paako, akril jo pod sakajo ia šel gledat, kako gredo oblaki. V eai ari je bil apet doma. Nazaaail je zeta Blazaiku, da tam in tam leži sraa. Več ai bilo treba reči. Odatraail je zopet paako, skril jo pod pesjo luknjo, slekel suknjo ia ael 7 goatilao k Toačeka. Eapo je djal že 7 7eži v žep, vsedel ae za mizo, izpil oatalo toplo pivo ia ai dal naliti sveže. Hrupa ia dima je bilo zdaj 7eč kot prej. Gostje so prisli raed tem čaaom z vojako blizu 7 četrto drža70. Dobili so Carigrad. Turki pa so jo zagaali ia so stopili 7 Z7ezo z Aagleži zoper Labe. Potem ae je preaelila cela vojska na Avatrijsko, odtod aa Rusko ia zopet aa Turško. Dva vaška mladeaiča ata dozdaj tiho aedela pri durib, kadila, pila ia igrala raariaa za žveplenke, ki so bile aa mizi. Priigraae Ž7epleake je dajal 7aak 7 žep, tako da je moral jeclja^i Toaček priaesti že četrto škatljico ia se je grozao jezil. Mladeaiča Nacej ia Joža ata odložila karte, zamežikala si in prisedla b prepirajočim ae oblastem. Razna bajtarja Mibeja ia čevljarja Baačeja ai aihče izmed pričajočib vedel za goto^o, kje ia aa katero straa leži Turška. Mihej, ki je slažil pri deželai brambi, je trdil, da je Turška aa Špaaakem, nasproti pa Baačej, ki je bil kot popolai to^aria 7 sam8kem staaa celo že ua sami turski meji, tega ai pnstil veljati ia je trdil, da je to Bdalje aa Dra^i". Tako so goaili Tarka po S7eta, da se je za ajim kar kadilo. Naeakrat ae je začel Joza tako amejati, da ae je svetilka tresla in Nacej za ajim. Vai ao pogledali aaaj. Žapaa se je aarardail, gozdar se je obrail s celim stolom, redar 08eba je 78tsl, naravaal kapo ia popravil jermea, aa katerem je visela stara aablja. BZakaj sta ae smejala?" je vpil župaa. la 7pitje je poaa^ljal zelo resao tadi redar. BEer sva rada aa S7etn." wTo ai rea!" ,Eako pa raorete trditi, da aisva rada aa 87eta?" BVid?a sta se amejala zavol^ kaj dragega — mi to 7emo!'' BAko to ^este, potem ae 7praaajte!a Prišlo je do hudega prepira. Župaa ia redar sta trdila, da faata aiata dala aradaega odgo^ora. Nekateri bo ae striajali ž ajira, dragi pa so braaili faata, da aiata aikogar razžalila. BEaj 7i 7eate, kaj je razžaljeaje? Vi tepec!" BVi bedak bedasti "! Ia že so bili med eeboj. Pokalo pa je kakor 7 7ojski, kadar je Bajaeel-fajer'i. Erčma je bila maia ia zato takoj polaa, ko so se začeli dajati. Gostilaičar Toaček je letel 7ea po palico, ali ai mogel aazaj. Nacej 86 je opiral ob dari in se boril 8 stolom. Joža pa je zagrabil če^ljarja Baačeja, 7zdigail ga na rame, bilo je to pri zidn, kjer je visela zaaaa deaka s kredo aarejeaih črt, 7zdigail ga je, gor ia dol, še eakrat, ia o črtab ai bilo ae duha, ae slaha. Če^ljar je imel 7so kredo aa brbta. BPra7ijo, da bo 70J8ka", je kričala na 7aai atara Obrekovalka aa Elepetuljo. BJe že! — Je že 7ojska! Pri Toačeka so 7 ogaja!" Nacej z Jožo sta 7ojsko po^zročila. Vr8ta ajaaih črt aa deski — že sem od pusta — žgala ja je kakor vest. Zdaj aaj črte plača, kdor jih je zbrisal. S Toačekom bo težek go^or.