ŽIVL7EN7E IN SVET
TEDENSKA PRILOGA PONEDELJSKE IZDAJE »JUTRA« ŠT. 19.	V LJUBLJANI, 28. DECEMBRA 1935.	KNJIGA 18.
kdaj človek umre?
- se premišljevanje o smrti se
mora zaključiti s priznanjem, da smo nasproti njej brez moči, kajti vsak dan nas vodi čedalje bližje k temnim vratom-
_ mimo katedih ne more noben
zemljan.
Kdaj nam odbije smrtna ura?
Tisti, ki je obupal nad življenjem in ei sam določil smrt, si izbere po navadi noč, bolj redko pa dan. In v teku leta je po nekem čudnem zakonu pomlad s svojim na novo porajajočim se življenjem, ki beleži največje število ■samo» morov. To je pa umljivo, kajti ta čas, ko postaja svetloba večja, ko narašča toplota^ se nenadoma spreminjajo zračni tlak in razmere ozračine elektrike, zahteva že od zdravega človeka krepke telesne in duševne prilagoditve — koliko težje pa se more prilagodevati člo. vek, ki je izgubil svoje duševno ravnovesje! Kdaj pa umre človek, ki si po življenju, polnem dela in muk, zaželi miru?
Ljudsko mnenje ve povedati že davno, da 30 noč, spanje in smrt otroci iz iste družine, in naše izkušnje nas uče, da umre največ ljudi ponoči. Tudi znanost potrjuje z dokaznim materialom ljudsko naziranje. Tako je pred časom docent dr. Frey iz Kraljevca zbral 500 primerov smrti po operaciji, ki so nastopile najmanj 24 ur po operaciji. Ta izbera je bila potrebna, ker ni hotel smatrati operacijo samo za neposreden vzrok smrti. Od teh 500 mm primerov se jih je 185 zgodilo med 6. in 18. uro, 315 pa med 18. in 6- uro. Med zadnjimi je bilo 158 pred polnočno uro, 157 pa po njej. Ali se da ta vpliv noči razlagati ?
Vsak izmed naših dni sestoji iz dveh ostro lojenih delov, iz dobe delovanja in dobe mirovanja. Ponoči vsi življen. ski procesi zelo oslabijo. Verjetno bi bilo tedaj to, da povzroča popuščanje organskih funkcij v zvezd z drugimi funkcij!-;kinu motnjami po bolezni in in operaciji smrt. Lahko bi pa tudi rekli, da si težko bolni organizem ne sme privoščiti tega potrebnega, naravnega počitka, ker potrebuje in porablja vse svoje zadnje moči za borbo proti bolezni in pomanjkanje počitka vede potem do smrti. Podobno poroča tudi prof. Hagentom na podlagi statističnih
podatkov, da ima krivulja smrtnih pri. merov v dnevu, neodvisno od letnega časa dva viška, enega, višjega, okrog 4. zj., in drugega, nižjega, okrog pold-dne. Krivulja smrti, ki se dviga po pol. noči, potrjuje, da izčrpano telo pač lah. ko premaga najgloblji počitek svojih organov in spanje, nima pa več moči, ki bi bila potrebna za nadaljnje življe. nje, Nižjo krivuljo opoldne si lahko razlagamo s tem, da je bil organizem ob tem času navajen vršiti svoje glavno prebavno delo Po svoji navadi se naravna avtomatično na ta čas. a ne more več sprejemati hrane, in ta dvoj. ni napor mora vesti do ustavitve vseh življenjskih dogajanj.
Znanost pa je prišla na sled še drugim dejstvom, ki jih je težje razlagati. Zemlja in zrak imata, kakor znano, na duševno stanje človekovo velik vpliv, kar nam dokazujejo pomladna utrujenost, občutljivost do neviht, potrtoat ob dežju iu podobne stvari. Ali ne obstoje neke zveze med vremenom In začetkom ter koncem življenja? Tako je v resnici, tako da bi lahko dejali, da »visita rojstvo in smrt v zraku!« Pred nedavnim sta profesorja Rossle in Ja. cobs ugotovila, da imajo barometrski viški in padci, ki odločajo o vremenu, veliko vlogo tudi kar se tiče rojstva in smrti. Z vsakim ozračnim valom, to je z dviganjem in padanjem zračnega tla. ka in temperature, gre »poredno val rojstev, število rojstev se dviga z naraščanjem temperature, s padanjem temperature pa naglo pada. Prav tako gre tudi krivulja smrti sporedno z oara-Čnimi vali. Ta očitna istočasnost pa ne more biti slep slučaj, saj so jo ugotovili z ogromnim statističnim materialom 110.000 rojstev in 80,000 smrti. Tako je med človeškim življenjem in naravo neka združena usodnost in sicer v vse važnejšem smislu, nego so menili doslej.
Največji uganki našega bivanja sta življenje in smrt- A rešitev teh ugank sama pe more biti smisel koristino prebitega življenja. Smisel življenja ostaja vendarle delo in dejanje. Samo to pre. maguje smrt j« nam napravi smrtno uro lahko lažjo.	. e*br
bolezen i
lcčeste kuge, ki so v srednjem veku razsajale po evropskih deželah, nam danes pač ne delajo posebnih skrbi. Praktično jih v civiliziranih deželah, vsaj v Evropi, ni več. Napredek medicine jih je pregnal od tod. a so nekatere med njimi, ki še davno ne spadajo med »izumirajoče bolezni.« Posebno jasno se nam to kaže v primeru črne kuge, ki je v srednjem veku in zgodnjem' novem veku zahtevala po Evropi hekatombe žrtev. In danes? V srednji Evropi pač ne čujemo več o njej, me. nimo, da smo pred njo popolnoma varni. Navzlic temu pa je črna kuga še danes po vseh stepnih ozemljih naše premičnice stalno doma, včasi razsaja bolj, včasi manj. V Indiji zahteva še danes milijone smrtnih žrtev, v Južno, afriški Uniji po mnenju nekaterih uče. njakov celo napreduje, osvojila si je Južno Ameriko. L. 1900. je dospela do San Francisca in nd neverjetno, da bo v doglednem času prekoračila Skalno gorovje ter si osvojila še pravo stepno Ozemlje Severne Amerike in tako zaključila svoj zmagoslavni pohod skozi svet.
Zakaj kuge baš v Evropo ni?
Imunosti Evrope zoper to strašno bolezen ni ustvaril higienik temveč tako rekoč kulturna "Zgodovina. Kakor nam je znano, je kuga prav za prav bolezen glodavcev, od teh živali se razširjajo njene epidemije. Kultura, gradnja kamnitih hiš red in čistost so tem ži. valim otežile življenje in nevarnejša vrata med njimi, domača podgana, je postala ponekod že zelo redlka. S pobijanjem glodavcev je uspelo odpraviti kugo kaj kmalu v Riu, San Franciscu, v Parizu in drugih prometnih središčih. Toda v stepah to ni mogoče un zato je tam ta bolezen še vedno doma.
Tudi gobavost je samo na videz izumirajoča bolezen. Tu so stvari toliko bolj zapletene, ker ne more povedati noben znanstvenik zakaj je ta bolezen iz Evrope prav za prav izginila. V srednjem veku je bilo tudi tu silno gobav, cev in bolezen je veljala uoravičeno kot zelo kužna. Toda če meniš, da je izginila t.udi drugod v civiliziranih deželah, se zelo тпоШ. Zadostuje pogledati v Kolumbijo, kjer je na tisoče gobavcev,
n kultura
na Niponsko, kjer jih je 120.000, na Kitajsko, kjer jih imajo okrogel milijon. Če je izginila iz Evrope, ne vemo, kako je do tega prav za prav prišlo. Ne nalezemo se je pač več. Noben znanstvenik ne ve provedati nič gotovega o poteh, ki si jih izibira ta bolezen do svojih žrtev. Vidimo pa, da v razinih deželah sveta, ki se kulturno dvigajo, nazaduje. Torej mora biti v naši kul. turi nekaj, kar ji je sovražno. Niso to higienski ukrepi proti gobavosti, ker jih ne uporabljajo, in tudi ne kakšni zdravilni postopki, kajti v času, ko je izginila od nas, jih še niso poznali. Ni bila zdravniška umetnost, ki je to do. segla, temveč nam neznani činitelji, ki jih z neko gotovostjo lahko siutimo v skupini kulturnih vplivov.
Ena izmed bolezni, ki izginja v najnovejšem času skoraj brez sledu iz vseh kulturnih dežel, je bledičnost, ki je bila še med našimi starši daleč raz. širjena. Napadala je mlada dekleta kmalu po dczoritvi, dočim se nad moški spol ni spravljala. Bledična dekleta so zelo trpela zavoljo živčnih motenj, utrujenosti, zaspanosti in prebavnih motenj. Ta bolezen, ki izvira od pomanjkanja rdečega krvnega barvila, se da z železnatimi zdravili precej lahko odpraviti. A to samo nam ne pojasnjuje dejstva, zakaj se ta bolezen tako hitro gubi. Za nastanek bledičnosti imajo prav gotovo tudi vnanji življenj, «ki pogoji svojo vlogo. Dekleta so živela nekoč v vse bolj nezdravih razmerah nego danes, ko je postala ženska obleka pametnejša, ko se dekleta ba. vijo s športom, potujejo itd. Moderno življenje je poskrbelo poleg zdravil za to, da je postala bledičnost res izumirajoča bolezen.
Izredne uspehe je dosegla medicina glede otroških bolezni- Za četvorico naj_ važnejših med njimi, škrlatinko, da. vico, oslovskim kašljem In nevarno obliko ošpic, je umrlo še pr^ti koncu prejšnjega stoletja v sami Nemčiji skoraj 100.000 ljudi na leto. L. 1912 je to število znašalo komaj še tretjino, čeprav je prebivalstvo silno naraslo, danes se je znižalo na petnajstino svojega prvotnega iznosa1 Gotovo ne moremo danes še govoriti o teh boleznih kakor o izumirajočih, toda vse nam
kaže, da bodo po zaslugi napredujoče medicinske vede v Joglednem času izginile.
Pred petdesetimi leti je umrl v Nem. oiji še vsak četrti prebivalec za kakšno kužno boleznijo. Še slabše je bilo drugod. V tem času pa so črne koze in ■kolera popolnoma izginile, pegasti le. gar, trebušni legar in griža so tako na. zadovali, da ponekod ne igrajo nobene vloge več. Praktično izumrle so tudi razne živalske bolezni, ki se prenašajo na človeka, kakor pasja steklina, vra. nieni prisad in trihinoza, ki so nekoč zahtevale mnogo žrtev. V Nemčiji, kjer
ti pač lahko postrežejo z vsakim po_ da t kom, je skupno število smrti po teh boleznih padlo sedaj na 10 lemo, prak. tdčno so postale te bolezni torej brez pomena.
Samo ena izmed nekdanjih ljudskih kužnih bolezni nam dela v Evropi še preglavico, in to je jetika. A tudi glede nje je opaziti razveseljiv obrat na bolje. Ob koncu preteklega stoletja je za jetiiko umrlo še 26 oseb izmed 10.000, danes jih umre povprečno 7. To kaže, da bomo nekega dne tudi tuberkulozo preštevali med izumirajoče bolezni.
Po razpravi dir. V. Sieverta — kj.
roland oobgelfis — a. d.
Član Goncouirtove Akademije, čigar prvo delo, vojni romam »Leseni križi«, je izšlo v slovenščini, je potem izdtal še 8 romanov, med katerimi je tudi fantastični spis »Si c' était vraii« (Če bi bilo ires) 1. 1934. Tu nastopa v prvi vrsti profesor Radeč, ki je odkril mi-ik ir o b hudobije kaikar tudi cepivo proti njemu: antimal Mnogo ljudi ee je dialo »očistiti«, it. j. cepiti proti zilobnosbi, bodisi na pritisk ali za reklamno. Cep-ljeaeii poetamejo drlbričine. Kakšen je nadalje odzi v iz tuj ime? O tem naj mias poufii začetek poglavja »Raj odpira svoja vrata«:
Гу rj akšen naval proti Parizu!
Od štirih vetrov sveta so hi-Г^ teli turisti. V Le Havreu in [J. _V«I Cherbourgu so parni ki izkrca-vali svoje luksuzne Američane. Na vzhodu in severu so mednarodni brzci prihajali nabito polni. Na aerodrom v Bourgetu so avioni iz Londona in Berlina privažali potnike do noči. Že spotoma so na bencinskih postajah nestrpni vozači skozi vrata poizvedali: »Pliz, medem*, ali imate tukaj čudeže?« Vsi so drhteli od razburjenja, ko so se Mižali svetemu mestu. Nedavno so ga še imenovali Babilon. Zdaj je bilo to Meka, Jeruzalem, Benares. Ljudje niso več prihajali na smeh, ampak da bi na tla padali. Na znamenje bi bili pokleknili. Kakor množice v Lurdu, Bretonci pri Sveti Ani Aurayski.
Sicer pa je presenečenje prekašalo njihove navade. Kako se je mogel v tako kratkem času tolikanj spremeniti na-* Please, miadam = prosimi, gospa.
ROLAND DORGELÊS
rod, znan i» svoji lahkomiselnosti? Kako neki se je bilo posrečilo napraviti prestolnico čednosti iz veseljaškega Pariza, ki so ga tujci nekam prezirali, ko so ga prej uživali? Res je, nekdanjih zabav ni bilo več mogoče v njem iskati, toda kakšna pomiritev, ko si dihal ta zrak brez kiužila in čutil okoli sebe zgolj bitja, pripravtljena, da te ljubijo. Kedaj
pa kedaj se je tem tujcem maralo zdeti, da se jim sanja. Človek je mislil na zlati vek, na deviške dežele, kamor so pritisnili Kolumbovi pomorščaki. Kakšni osupli obrazi, ko hotelski vratar ni maral vzeti napitnine, ko so se pocestni frkolini potrudili in jim pokazali pravi pot, ko jim je prodajalec jadikujoč priznal : »Tega pa nikar kupiti : morda vam bo žal. . .« Zvečer so si v vežni dvorani pri Claridgeu ali Ritzu razodevali svoja odkritja, na primer debeli Nemec rezke govorice in zagorela Romunka, ki je grulila s svojim glasom.
»Prav zares, gospa, svetujem vam. Tale plašč je trikrat cenejši ko v Mo-nakovem«.
»Pa ne mislite jutri pred Klavnice? Tako geni ji ve so te uboge osebe, M ponujajo ves svoj denar, samo da se ne bi ovničkom nič hudega zgodilo«.
zgodovinah edgar quinet
(1803 — 1875)
Neda vno je sklepala francoska zbornica o tem, da se preneso zemski ostanki Re. Dana Michefeta in E. Qumeta v Panthéon. Pr va dva sta splošno znana. A kdo či-ta danes še tretjega, ki je bil svoje dni pesnik, filozof, profesor? Sredi prejšnjega stoletja je bil vnet zagovornik svobode. Michelet, Mickiewicz in Quinet so gromko govorili za svojim katedrom v Francoskem kolegiju, da. se je vladna oblast tresla. Slednja Quinetova knjiga je sprožila jedke polemike. Vsako njegovo predavanje jie vzbudilo nevihto. Toda prativniki so bili močni. L. 1843 je prišlo nad 3000 visoko-šolcev protestirat proti prvi ukinitvi njegovega tečaja. Ko ga je na novo prevzel po prekucijd 1. 1848, so ga med silovitim ploskanjem sprejeli z besedami: »Prerok! prerok!« Vendar moral se je drugič umak. niti. Tedaj pa so mladi neizadovoljnežj iz Latinskega okraja bučno prepevali njegovemu naredniku:
Damas-Hinard. qui n'est Qu' un paltoquet Rt un criquet.
N' est pas Edgar Quinet . . . t. j. D. H., ki je — sa.mo zmenè — in zgolj kljuse — pač ni Edgar Kinè.
V spisu »Histoire d' un Criime« pripoveduje Viktor Hugo, kako je moral Qui. nec v izgnanstvo po prevratu z dne 2. decembra in je s pomočjo princese Kanta-kuzenove kot Vlah prišel v Belgijo-
Kakor mnogi razumniki orne dobe je Quinet dolgo verjel v nemški idealizem in v možnost političnega sporazuma med
Prenapet Anglež si je zapisal vse te naslove :
»Ah! Marvellous indeed. . .« (Zares čudovito).
Pravkar je potreboval plašča. Mogoče tudi ovnička.
Tako se nadaljuje opis učinkov, ki jih povzroča antimal. Serafski ljudje so prodrli celo v zbornico, kjer črnokož poslanec predlaga, da bi se kolonije vrnile prvotnemu prebivalstvu. Tedaj pa nastopi general Pellenc de la Tour, s pridevkom »Vardarski sabljač«, da vzpostavi nekdanji red Ljudje, ki jih ne miče zlo, so pač mevže, mile jere. Na srečo daje Riadecov asistent Ser-gej Obrovič injekcijo »regenerator«, ki pomehkužencem vrne nekdanjo krepko voljnost.
Nemčijo in Francijo. Prva njegova žena je bila Nemka: Minna Moiré. Z njo je preživel 16 srečnih let. Ali sčasoma je bolje spoznal svoje sosede in v »Ahasi eru« napovedal, da je prenehala Nemčija pesnikov in mislecev, da prihaja nova Germa-nija, častihlepna in objestna, ki »želi pograbiti vesoljno krono«.
Ko se jie drugič poročil, je vzel Romunko Hermiono Asakyjevo, ki mu je bila za tajnico in pomočnico. Ob njem se je toliko naučila, da je včasih kar sama končala sitavek, ki ga je pričel njein mož. n posebno v pregnanstvu sta bila. kakor je . jal Quinet, »podobna dvema dobro idočin4,
urama, ki hkrati bijeta«.
*
Naj slednjič dodam besedno igračko, ki si jo je izmislil kdo ve kdo iz naslovnikovega priimka: Quinet qui n' est Kean et qui n' est Ney m' enquiquine, t. j. Kiné, ki ni Kin in ki ni Ney. mie dolgočasi (štirikrat Slišiš Zloga kinè)	D.
iz literarnega sveta
0 NAŠEM NOVEM JEZIKOVNEM Z A K O KI K U
T. KOŠTIAL NADALJEVANJE
Kakor se na str. 87. in 239. razlikuje med Judom ali Židom (po narodnosti) in ju-dûm ali Židom (po veri), bi bilo treba tudi postaviti razloček med Ciganom (po plemenu) in ciganom (pO načinu življenja).
Menda ne smemo poljubno spreminjati naglašanja poljskih, čeških in ruskih besed; zakaj sta nebi popačila prof. R. & Br. češko besedo hazeni v hazéna, poljsko Zako p^ne v Zakopane, rusko Tolstoj v Tolstoj?? — Tudi sh. rodilnik Mos'Ara. Var-dâra ne bi smel postati si. Varddrja, Mo-Starja (127, 268). — Čudno je naglašanje orient, orienta (zverui češki ali madžarski), prav je le or'ènt kakor agent, recenzent,-Studènt. — Zakaj naj bi se grško ime Peri-klčs naglašalo Périklej. Augéjas pa Avgij (na 1 zlogu)? Zakaj ne Avgfja? — Reče-niica »položiti zadnjo pilo na kaiko delo« ni »po franc.-nem.«, ampak je po l a t. kopitu: extremam Iimam opperiri (v Pliinije-vih epistulah). — Ital. ime Roméo, ne pa Romeo (216).
Pisava represalije Je prikrojena po nemški Rep-reMaKon, ki pa je popačena m franc, représailles (z zvenečim s = ž); pišimo torej rajši reprezdlijel
Francoski femimni la saison façon, garnison, pension (= oskrba) ., nastopajo v Pr. v oblikah: sezona, fasdna, garniatfe (sh. garmizon),' penztja (— oskrba)
Potpuri (186): originalna pisava je pot-pourri fonetična bi bUa popuri.
Dvojinski mestnik besede gospa je po Pr. (63) »pri (dveh) gospe/i. toda od besede hči pa »pri hččrama«, (68); od zaimka jaz »pn nama«, od t i »pri vama« (273) — pri drugih besedah ni povedano; tako ne vemo, ali je prav »pri dveh tetah« (po vzorcu g uspeh) »pri dvema tetama« (kakor hčerama). Dijaki in drugi bodo zdaj ugibali, ali je v moškem ali v srednjem spolu pravilno »pri dveh voliih — mestih« ali »pri dvema voloma (mestoma)«. — Kje naj dobimo rešitev uganke? — Pri mnogih pridevnikih dovoljuje Pr.. tri oblike: težak, težek in težek; drobân. drobèn in droben: grenak, grenèk in grênek itd. To je imel že Leveč — pa so mu to »širo-koerčnost« nekateri šteli (po krivici) v zlo.
Pogovorna oblika nedoločnika brez i (grûlit. hôdit, učit,. .) je po mojih mislih prevelika koncesija Žnnetu z Iblane in Ku-rčnčkovi Neži; naravna posledica te preli« beralnosti bo. da bodo srednješolci v šolli govorili: po maš', v šol' (SuV), razne žival' ali žvaP hodil' smo po mest' itd Zgoraj omenjeni dvoj. mestnik »pri nama. vama, njima« bo dovedel do množinekega pri
nam, pri vam (kakor govorita Bolta-tov Pepe in Frtavčikov Guste.li že zdavnaj).
V § 17. stoji: »Če imajo (etamoklasična iimena) v odvisnih sklonih drugačno osnovo kot v imenovalniku, pridržimo tujo osnovo: Stiiks, rod Sfciga; Laheš, Lahé-ta. .« To je sad naglice Prvo ime Ima le eno samo osnovo: Styg, takisto drugo ima le eno: Lachet; v iimenbvalniku pa pristopi nomiinativski zmk s (g + s = x; t + s = s).
Namesto napačnih, po nemščini posnetih oblik Amaconka, horicont, -alen. coologijil, ocotn . . . piše novi Pr. pravilno Amazonka, horizont, tfoologija, ozon Dan za dnem simo morali brati v dnevnikih grške besede, ki je bil gr?ki glais dz v njih nadomeščen s slov. c. Vsak dan lahko slišiš take spake; poznam Celo absolventa h u m. gimnazije, ki je prenesel to pašen i e n<> srbohrvaščino in zahteva redno v trafiki »20 četa« Menda ni opazil, da so vse naiše Cigarete imenovane po j s 1. r e k a h 1 — Da bi se angleška besede jazz izgovarjala džčc (85). je ne-verietno. ker se angleški zz vedno izgovarja kakor slovenski z. — Kar govorijo in pišejo ljudje brez jeziikovneaa čufa t r p n e deležnike neprehodnih glagolov v tvornem pomenu (pretečem' petek, zatečeno lice zamrznjen potok ozebent prs>ti . . .) parafirajo te grde spake kot pravilne v Pr. Zdaj ni več daleč do pogoretih hiš in umi-tih otrok (tudi te oblike sem že videl natisnjene).
Igre (na vzhodu) je godec, ne »igralec« (73). Pridevniki septembrski, oktobrski, novembrski in decembrsk1 so (radi zlogotv. ra) vestno navedeni poleg mesečnih iinren; pri besedi kandelabrski, ki smo io tolikokrat videli natisnjeno I 1914 in zopet 193(5. (K. govor z dne 28. julija 1914.). Doslednost?
Smešno se mi zdi razločevanje besed: k a t é d e r — (navadna) Učiteljska stolica, katedra pa = stolica na visoki šoli! To mi je novo. Mnoge maloznane besede so ostale brez razlage; nekatere druge pa se tako tolmačijo, da moram ugovarjati. Na str 10 je a u t o d a f é 5= »smrtna obsodba za krivoverce«; v resnici pa pomeni ta portugalska beseda (dobesedno »dejanje vere«) javno sežiganje »krivovercev« in tudi njihovih knjig — B a n â v i (12) se tolmači »mojster skaza«; prav: človek, ki pojmuje umetnost po rokodelsko ali po trgovsko — B e z j a k i (lfi) so po Pr. »prebivalci med Dravo in Savo, v resnici pa so to le hrvatski kaj'kavci med Dravo in Savo, potem ljudstvo pazinskega okraja in
gor. dela poreškcga okraja, a tudi Italijani ofo dolenji Soči.
F ri vol en (58) se tolmači: »lahkomiseln v svetih rečeh, nesramen«, kar je krivo. Trav: lahkomiseln, opolzek, dvoumen; na svete reči se pri tem ne misli — M e t e g (123) nikaikor ni mula! Mezeg je produkt žrebca z oslico, mula pa produkt osla s kobilo.
Kava lir s ki (92) na i bi bilo plemenit? Ne! — Kokarda (97) j.e znak v državnih barvah na pokrivalu, fte kratko ne malo »znak«.
Kodeks (971 je l-) star rokoniiS, n. рт. Sinajski, zografski, 2) tiskana zbirka zakonov; n pr. Napoleonov. »Pravopis« pa razlaga: »rokopisni zakonik« (krivo).
Par excellence (166) pomeni navadno »zlasti, prav posebno, v najvišji meri«. Plagiat (171) ni samo slovstve-n n tatvina: kradejo se tudi natvevi i. dr.
Kriv je prevod besede plastika z izrazom kipôtvorstvo (!). Plastika v širšem pomenu = kiparstvo + rezbarstvo + slikarstvo + modeliranje; v ožjem ±= umetniško izdelovanje figur i>z mehkih snovi; plastika jie tudi = plastičnost, nazornost (v literaturi).
Prononsiran — izrazit, poudarjen, ne pa »proslul, razvpit« (201). S tepk i (235) niiso = s'irotka; pri Izdelovanju sirovega masla dobivamo stepke, pri izd. sira pa Sirotko.
Namesto franc, širokega (odprtega) vokala pišeta prireditelja pogosto ozki (zaprti) samo glasnik: bife, -eja (16) prav: biifč; râblé (234), prav,.rablê; bomairâé (14), prav bomarše.i. dr.
Ne strinjam se s pisavo »Janez Trdinova ulica. Anatole Franceovi romani, Galileo Galileijevi nazori, Kraljevič Markovo junaštvo, Jules Verneov; rom mi« itd., kakor hoče »Pravopis«. Mnogo nas je, ki smo odločno za pisavo »ul. Janeža Trdine, ro* mani Anatola Francea, junaštvo Kraljeviča Marka« itd. Tako so tud' uči 'e vse naše slov» niče (Janežič-Sket; Breznik; Brinar; Be-zjakova »Vadnica«; Urbas. »Unterschiede zwischen der deutsehen und slOven. Syn-tax, 1893, str. 26, i. dr.) — »Pr.« odobrava nestvore naših dnevnikov: odisejada (prav: Odiseja — tako v vseh jezikih), ogrožati (enako slabo bi bilo prenošati, prihojati, izvožati), naprošati, odspredje (prav: ospre« dje kakor ozadje). Se nikoli niSMB slišal niti bral besede vladiaH = einschiffen (vkrcati); odkod je vzeta?
Pvšava bohôrn, sllhuéta ni niti fonetična niti francoska. Izgovarja se boêm, siluêt (bfêz h in z odprtim e).
Ker beremo pogosto platonfčna ljubezen, jtinoftičrce oblike, bcrlkOl/čna moč., draikorcična strogost namesto pravilnega: platonska lj.. junônsfce o. hérkulsfca (hera-kléjslka) m.. drakon(t)sfca str., sem pogledal v »Pr.« kaj uči — toda o tem molči.
ima samo »apolonično lepoto« (boljše: apolonsfca 1.). Ker so Juno. Herkul, Dra-kon, Platon osebna imena, se ne bi smeli ie njih tvoriti pridevniki z obrazilom -ičen (t. j. -ik(a) + en). Če bi kdo napisal »ma-rijanična kcmgregacija«) nam marijan-sfca), bi bilo enako napačno. — Na str. 69. nas učijo, da se imenuje zlata žila tudi heme* roi d/ (prav: hemoroide iz haimorrhoïdes, ženskega sipola). Slišal sem hemeroide pogosto iz ust oseb, ki so dovršile samo osli, šolo, gg. prireditelja pa znata • grški — in vtindar se dajeta voditi hišnikom in rokodelccm? Tako, pridemo kmalu do Ra-dcoktfa, Mihafa in sluga/al — Enačaj (=) je v »Pr.« dvojnega pomena (gl. str VII, predzadnji odstavek!) :1. označuje, da Sta dva izraza enakega pomena. 2. kaže pravilno slov. izražanje (nasipr. nepravilnemu, ki stoji pred enačajem). Če napraviš po-«kušnjo, dostikrat ne boš vedel, ali hoče »Pr.« besedo pred enačajem označiti za elncmimo (dobro) ali pa za napačno.
Kratka Sodba: »Pr.« je negodno de* te, spaček, produkt dveh (ali več?) očetov.
rOžLAHTNENJIS MATERIALA Z DELOM
Prav nazoren primer, kako se da malo-vreden material požiahtlti s smotrnim delom. nam nudi navadna žlindra iz plavžev. Žlindra, ki se odlaga kot jalovina, predstavlja negativno vrednost, ker je treba plačevati teren za odlaganje. Na kocke zmleta Žlindra, ki se rabi v stavbarstvu, se plačuje že po ca. 50 Din za tono. Ako se prelije v kocke za tlakovanje cest, zraste njena vrednost na ca 150 Din za tono. V cement predelana se plačuje po ca. 800 Din, ako pa se naredi iz nje tako zvana žlindrina volna, ki je izvrsten toplotni izolator, pa zraste njena vrednost približno na 2500 Din za tono.
krojač v ptičjem SVETIT
Med najbodj Zanimiva bitja spada indij, ski ptiû »krojač,« ki nosi svoje ime za_ voljo tega, ker zna . šivati, sposobnost, ki je med pticami drugače ne srečaš. Nje. gova domovina je pradomovina bombaža, Indija in južna Kitajska. In svoje gnez. do si gradi krilati krojač s pomočjo te rastline. Najprvo si izdela iz njenih vla_ ken trdno nit, s katero zašije ob robeh dva velika lista, ki ležita dirug na dru. gem. Pri tem mu rabi kljun kot šivanka. S kljunom dela luknjice ob robu obeh lis. tov, s kljunom potegne potem nit skozi luknje. Tako si izdela neko vrsto vre*e iz listov, to vrečo oblo*' nntemn še z meh. kim bombažem in gnezdo je pripravljeno.
stvariteljica offenbachovih operet
Pre,d 15 teti je v svojem 87. letu ugasnila zvezda operete, Hortensija Schneider, hči neuglednega krojača. Kralji in carji ao se potegovali za, njenp naklonjenost, zato jo je zavistna tovarišica nazva-la >le Passage des Princes«, Gosposka ulica. Pogosto je večerjala V Ameriški
atrov, ravnateljev in spletkaric . . . «
Medtem ko ogorčeno govori proti sle. dališki dražbi, Offenbach brenka na klavir. Hortensija postane pokorna: »Kaj pa je to?«.
>iNič. Napevi, ki bodo raznesli slavo kake pevke v nekaj tednih«.
Na levi: Hortensija Schneider. Na desni: J. Offenbach
kavarni »Grand Seize« s princem Огал-škim, ki so mu rekali »Citrona«. Svojo slavo je dosegla z duhovitim tolmačenjem dram, komedij, oper; s svojo vesel0stjo, s srvojim taktom, še takp opolzlo mesto je znala obzirno Podati, da je vžgala, ni. koli pa ne žalila. Nekaj let, malo let, je prekašala Saro Bernhardtovo sâmo. Pravo čud,.© pa ee ji je pripetilo pred 80 le. ti, ko so jo neki listi napadali in se je vsega naveličala, hoteč oditi na svoje po-eéstvece pri Bondeauxu.
Kovčegi so bili že napolnjeni, V> P0' noči potrkajo pri njej prijatelji: J. Offenbach. L. Halévy, Meilhac.
»Kdo je? Ne morem odpreti, sem v sami srajci«.
»Nič ne de. Kar odkleni«.
Ogrne se v kopalni plašč in odpre:
»Kaj vas je prinesla?«
»Zlata vloga«-, odvrne Offenbach. »Igra. ki te bo povzdignila v boginjo«.
»Prepozno- Dovolj imam. Nocoj odpotujem v mir in pokoj, daleč od vaših te-
Sijajne vloge ni hotela prepustiti zppr-ni tekmici. Sprejela je in dobivala — čn do za one čase! — 2000 frankov na mesec. Ustvarila je nesmrtno delo: Depo Heleno.	M- R-
4
<ê
d
MRTVA DREVESA
Ako se drevesu nad korenino v primerno širokem kolobarju obeli skorja, se drevo počasi posuši. Da ne začne (»tem mrtvo drevo trohneti, se lahko kar stoječe že tudi impregnira. Na obeljenem mestu oblože deblo z impregnacijskimi solmi, ki jih drevesni sokovi, dokler drevo še ni popolnoma odmrlo, raztope in raznesejo prav do vr šička.Drevo se na ta način samo impregnira celo bolje, kakor bi kilo mogoče impre-gnirati posekano deblo. Klice trohnobe mu poslej ne morejo več do živega. Drevo lahko stoji in se suši leta in ieta. Posekajo ga šele takrat, kadar potrebujejo njegov les. Diaga lesna skladišča so nepotrebna
tehnični obzornik
PROPAN
V	borbo plina z elektriko je nedavno posegel plin propan kot nov in resen nasprotnik. Čeprav so mnenja o novem toplotnem viiru-energiji deljena, govori vendar mnogo dejstev v prilog vsiljivcu.
V	Ameriki pridobivajo propan že dolga leta kot stranski proizvod pri čiščenju zemeljskih plinov, ki uhajajo na tem kontinentu na mnogih mestih iz zemlje. Iznajdljivi Američani so kaj kmalu spoznali veliko vrednost cenenega propana, ki ga je možno vtekoičinjenega prenašati v lahkih kovinskih steklenicah. Propan (po kemijskem sestavu ogljikovodik), ki ni strupen ter ima precej večjo kurilno vrednost kot običajni gorilni plin, se da namreč vteko-činiiti že pri navadnem tlaku in temperaturi —44" C.
Kmalu po tehnični uvedbi postopkov za vtekočinjenje premoga je tudi evropsko industrijo začelo zanimati vprašanje: kam s propanom? Na vsakih 12 kg sintetičnega bencina se je tvorilo pri vtekočinjenju še 1 kg propana. Ker proizvajajo večje tovarne za bencin letno nad 10.000 ton propana, je vprašanje, kam s tako veliko množino propana, utemeljeno. Ne odgovor ni bilo treba industrijskim podjetjem dolgo časa čakati. Prvi odjemalec so postale takoj gospodinje. V samotnih krajih je bil propan, dasi nekoliko dražji od gorilnega plina, .radostno sprejet Tehnika pa se pri tej izrabi ni ustavila. Našla je plinu tudi na drugih popriščih široko polje udejstvovanja. ' Uvedla ga je v morske svetilnike in zasilne kažipote, ki plavajo v pristaniščih in kažejo ponoči z lučjo krmarju pot v pristan. Saj more sprejeti običajni plavajoči zaboj vase toliko plina, da zadošča za poldrugo leto. Poleg tega mu je utrla pot tudi v signalne priprave na kopnem, kjer more mesece dolgi svetiti s svojim prijetnim in zelo svetlim plamenom. Vedno bolj pa se propan razrašča kot gonilo eksplozivnih motorjev. Zato je utemeljen sklep, da bosta sintetični bencin in propan kar se pogonske snovi tič» kaj kmalu osamosvojila države, ki nimajo petrolejskih vrelcev.	(tma)
Doslej je bila rdeča barva minij skoraj edino sredstvo, s katerim smo na enostaven način obvarovali železo pred rjo. Zdaj je njemu ob strani zrasel nov izdelek iz gline, ki prepreza nalik vati nekatere pre. dele Severnega morja. S tehnično izrabo te cenene gline bo borba proti koroziji ve. liko lažja.
Rusi bodo zgradili v prihodnjem letu znanstveno opazovalnico v neposredni bližini severnega tečaja. Načrt, ki bi ga v minulih desetletjih smatrali za neizvedljivo fantazijo, je v današnji dobi zrakoplovov, letal, radia itd- povsem izvedljiv.
RADIO
Danska vlada je votirala večjo vsoto za zavarovanje veleoddajalca v Kalundbor. gu. Oddajalec leži namreč tik morja, ter ga ob viharnem vremenu oblivajo že mor. ski valovi.
Po poročilu »Popular Wiretessa« soRu-sj v minulih letih ojačili vse svoje propa. gandi namenjene oddajalce na kratkih, srednjih in dolgih valovih. V Kadinki, ki leži 40 km vzhodno od Moskve, pa grade sedaj največjo radiooddajno postajo na svetu. Postaja bo imela Več posameznih oddajalcev, ki bodo oddajali poročila na različnih valovih. Skupni učinek vseh emisijskih postaj bo znašal dva tisoč pet sto kilovatov. Ker bo vodja oddaj prosluli Bolgar Dimitrov, moremo sklepati, da bo. do vse naprave služile zgolj propagandi. Rusi upajo, da bodo s poskusno oddajo lahko pričele že v jeseni leta 1936.
Na otoku Malti se vrše v poslednjem času pravcate borbe v etru. Z borbo je pričela Italija- Oddajala je namreč na južnih oddaja leih vzdržema poročila m programe v angleškem jeziku. Ta poročila so bila tako glasna, da so povsem zatem, nela domačo postajo v Rinalli. Da zatro italijansko invazijo, so namestile angleške oblasti na vseh javnih trgih, gledali, ščih in kinematografih ogromne zvočnike, ki posredujejo prebivalstvu poročila in oddaje domače postaje- Kljub temu se An. gležeim ni posrečilo zatrti vpliva kvalitet, no dobre italijanske oddaje. Toda navzlic temu Italijani trdoživost posestnikov Mal. te niso ugnali. Angleži bodo namreč zdaj zgradili na Malti novo posta jo za km tke valove, ki bo sprejemala programe nepo. sredno iz Anglije ter jih nato oddajala Maltežanom.
2e precej časa vemo, da obstojajo v nekaterih pokrajinah območja, kjer je sprejem kratkih elektromagnetnih valov povsem nemogoč. Taka območja nazi varno zategadelj »cone molka«. Lani so bili odkrili novo cono molka v Afriki, letos pa v Rusiji med Odeso in polotokom Krimom.
Afganski poslanik v Londonu je podpisal pogodbo z Marconijevo družbo za dobavo petih radio oddajnih postaj za kratke valove. Najjačji oddajalec bo nameščen v bližini glavnega mesta Kabula, ostale štiri pa bodo dobila mesta: Maimana, Kanabai, Khost in Dijazungi. Z novimi postajami bo dobil Afganistan zvezo z Zapaduo Evropo, Moskvo. Tokijem, Šanghajem in Newyorkom Za zavarovanje sprejema bodo zgradili na vseh novih postajah usmerjevalne antene.
(tma)
Največ znamk porabijo na leto v Zedi-njenih državah in sicer 22 milijard. Za Ze-dinjenimi državami pridejo na vrsto Anglija, Nemčija, Francija, Italija, Niponska, Avstrija, Švica Holandija in Španija.
Falzifikati v zbirkah Nemški filatelisti izdajo vsako leto četrt milijona mark za ponarejene znamke, o katerih mislijo, da so prave. To se dogaja v državi, kjer je filatelija res na visoki stopnji in kier ima vsakdo priložnost, da da svoje redkejše znamke pregledati stro. kovnjakom. Koliko falz;fikatov mora biti šele po zbirkah naših filatelistov, ki ne dajo preiskati niti svojih najboljših znamk.
Nove znamke Grčija: Na dan pred kraljevo vrnitvijo je izdala Grčija novo serijo letalskih znamk. Izšle so: po 1 drahmo, v karminu s sliko sončnega voza, po 2 drahmi, svetlo
f ilatelija
Nekaj statistike L. 1933 so izdale razne države 1782 znamk, lani pa 1606, torej 177 manj. Največ znamk je izdala Italija s svojimi kolonijam}, za njo pa pride Anglija, ki je izdala zase in za svoje kolonije 193 različnih znamk. Ce bi hotel zbiralec kuipiti vse znamke, ki so lani izšle, bi moral zanje plačati okoli petnajst tisočakov.
višnjeva s sliko Iride, po 5 drahem vijoličasta z Dedalom in Ikarjem, po 7 drahem, višnjevo violičasta s Palado Ateno, po 10 drahem, rumeno rjava s Hermesom, po 25 drahem, rdeča s sliko Ganimeda in Jupitra, po 30 drahem, zelena s Haronom. po 50 drahem, violičasta z Belerofonom in Pe-gazom ter po 100 drahem, rjava s Friksom in Helado.
Brazilija: V spomin na kongres Rdečega križa je izšla nova znamka po 200+100 reisov v škrlatni in rdeči barvi, Naklada je bila zelo majhna Razen tega so izšle štiri posebne portovne marke v spomin na 12. oktober. Znamke imajo vse isti čr-tež, le barve so drugačne. Vse imajo natisk: »12 De. Outobro 1035 — Savea«. Vse so no 300 reisov. Naklada je po 300.000 kosov. Za tretji mednarodni velesejem v Riu de Janeiro je izšla spominska znamka po 2J0 reisov.
Belgija; Dobrodelne znamke za 1. 1936. imajo naslednje vrednote: 10+15 c. olivna, 25+10 c. rjava. 35+15 c zelena, 50410 c, lila. 1 fr +25 c rdeča, 1.75 fr. +25 c. višnjeva, in 2.45 fr +55 9- violičasta.
praktične novote
Nemčija je tudi letos izdala posebne dobrodelne znamke z narodnimi nošami. Pri« našamo sliki znamk Po 6 in 8 pïenigov. Tretja je naša spominska znamka po 76 par. zadnja pa ena izmed šestih, ki jih je izdala Madžarska v spomin na 30QletnicQ bu-dimpeštanskega vseučilišča-
Oblike modernih radio pri* strojev
Oblike našega pohištva so postale čiste, linije gladke in pohlevne. Stilistične zablode so že domala izginile iz naSega okolja. Toda nenadoma se v vso to stvar urine moderen radio pristroj, ki s svojo kričeče na-čičkano vnanjostjo poruši vso harmonijo. Na trgu se dobe prav nemogoče oblike, posnemajoče ameriške nebotičnike, stare gotske
katedrale ali celo budhistična svetišča s krčevito zavitimi stebri. Mimo tega mora biti okrov po možnosti seveda najmanj iz kav-kaškega oreha. Počasi še bo treba navaditi, da je radio pristroj prav tako kakor telefon tehnična priprava, ki služi svojemu določnemu namenu ne pa dekoraciji. Nad stvarno vnanjostjo telefona se danes nihče več ne îzpodtika in prav tako se bomo počasi navadili na svojstveno trezno obliko radio pri-stroja in ne bomo več pogrešali fantastičnih kulis.
človek in DOM
DEKORATIVNE BLAZINE
Včaai so pridne ženske roke kvaôkale ailii pletle ali veale različne male, večinoma bele kvadrate ali kroge im razobesile uradi lepšega po naslanjačih, divaninb ra zofah. pa ne samo zaradi le pie ga. nego tudi zato. da ao uekako obvarovale prevleko tega pohištva
na mestih, kjer je bilo bolj v nevarnosti. dia se zamaže, to je tam, kamor bi èWetk pri sedenju utegnili položiti roko aji nasloniti glavo. Dandanes se je ta moda preživela, oikus je drugačen. Danes modia diiiktmra blazine, pisarne blazine v vseh mogočih oblikah. Te blazine moderna dama »naimeče« po di-vanu, oouchu, ki je boilj podoben udobni postelji- kakor bidermajerski zofi i lepo izrezljanimi naslonili!. Te blazine so pravo-koitne. trikotne, okrogle, imajo obliko srca, obliko velike kocke ali valjarja. Prevlečene sm s pisanim bfeigom v s>vil>i ali kamnu, kvač-kane iz različnih barv volne, pletene in tudii vezene, toda vezenih, vsaj ročno vexenih je manj. Ni časa za fino ročno delo in je tudi predrago. Saj današnja dekorativna blazina na dl-vaJmu ni zato tu. da jo ljube prijateljice občudujejo, kadar pridejo na obisk in ko se ie nasledaio im nn h valijo, jo previdno umaknemo iz prometa, kajt: bog ne daj. da bi jo kdo kaj pomečlkal ali pumandira) pod seboj ali kakorkoli poškodovat Današnje blazincoe (mora jih biti namreč veliko), so zato tu- da poživijo stanovanje, so kakor cvetke vržene v stvarnost težke moderne opreme. Kakor cvetke, da nam razveselijo oko im na,m «beneiin služijo v usodje im mehkužno uAnbminst Smemo si položiti talko bla-zimieo pod komolec, da ie bolj na mehkem, smemo jo pol,ožji ti pod tilnik, da nam ie ugodnejše, smerne celo sesti nanjo im če smo dovolj brezobzirni in nerodni, tudii stopiti.
Blazina ostane kliub vsemu blaainia in Se odpade lesik im svežo,st od nje, jo slečemo, operetno im zlikamo, in spet je lepa. ali pa jo preoblečemo na novo s cemenim In šara-sttm blagom; Siim boli ie pisarna, tem lepša je, čimboiljj bizarnih obdïk, teun zanimivejša.
fcbire 'takih blagov je na pretek. Le dragocenega ročnega dela za take Waziime niikarl Nadev za blazine? Najboljša je žima ailii peirje. Je sicer oboje dražtje, kakor kapok, ki se pa hitro stlači v nerodne kepe; i inia im perje sta trajna, kakor človeške» p-l^hosti ie žanske kapnxe> im blazine so kaprice, ц.
5» i a n n
DR. EUWE — NOVI SVETOVNI ŠAHOVSKI MOJSTER
Dne 15. idecemihra je bil v Amsterdamu s 30. partijo kančan o'd 4. oktobra trajajoči šahgvsiki piatch med 'dosedanjim svetovnimi prvakom dr Aljehinoim in nizozemskim prvakom iïr. Euwejem. Répudiât je bil 15 in pol : 14 in Poil za Euwejia, ki je postal e tem Eovi svetovni šahovski pr. vek.
Novi šahov«,ki kralj d'r. Maks Ekrwe je star šele 34 let ta j,e sedaj profesor mate. matiike na ženskem liceju v Amsterdamu, že v svoji zgodnji mladosti se j© iz.red.no zanimal za kraljevsko i@ro, ko je bil 2-0 let etair, pa je že posita.1 prvak Nizozemske im je oMrža.l ta nasiov ves čas. Dr. Kuwg mi šahovski dogmatik kot dir, Tar. ra&cU, titidii ne psiholog kakor fenomen dr. L,asker, še manj pa šahovski geinij kot bivši svetovni prvak dr. Aljehin, temveč hladen, realen račijinar, ki zelo spretno operira z dianimi faktorji. Težišče njegove sile je mirna pozicijska igra, diočiim je ljubil Aljehin 6im bolj zamotane im do skrajnosti napete situacije.
Dr Einve je bil na mednarodni šahovski PoizomicI znan že lig let. L 1921. si je na Dunaju prib,0rH drugo nagrado, še istega leta v Nymwegenu prvo,, 1. 1924 v Hasting-eu In 1Л&5 v Wiesbadieau prvo, L 1S2S je
dobil na amaterskem turnirju v Haagu naslov svetovnega amaterskega šahovskega prvaka, L 1930 si je priboril v Ameter. ilaimu druigo nagrado, v Berne 1932 in Cu-rihu 193.4 pa je bil skupno s Flolirom na dirugenn mestu.
Prav lepi so bili njegovi uspehi na mat. chih z največjimi mojstri sedanjosti, U l'&âl, j® igral z Mar0czyjein + 2 — 2=5; 102i4" s Colle jem -j-5 _ 3 = 0; 1927 z Alje, hinoim +2 — 3 — 5; 192.8 z Bogoljubovem + 2 — 3 = 5; 1931 s Gapablanco + 0 — 2 = 8; 193i2 s Plohi'oim + 3 — 3 = 10. Bi'.
Rešitev problema 141
1. Kg5 - h5 (7 grožnjo Tg6 mat), g7 - g5; 2. D'd-î - c6 mat.
ZA DOLGE zimske večere
Vsakdo izmed nas pozna papirnate spiralne kače na konici pletilne igle. ki se na vroči peči ali za njo neprestano vrtijo. Vstajajoča toplota jih spravlja v to gibanje.
Takšno kačo si" hočemo napraviti sedaj mi, oziroma ne samo kače, temveč celega, zanimivejšega indijskega krotilca kač z dvema plešočima kačama-
Figuro Indijca (kakšnih 18 do 20 cm visoko) si z rezljačo napravimo iz 5 111111 debele deščice, nato jo prebarvamo ali nad-lepimo z risalnim papirjem, ki ga prebar-
vamo z vodnimi barvami prav živo. Potem pritrdimo figuro na močnejšo leseno deiči-00 navpično. Iz- močnega risalnega 1 papirja izrežemo sedaj dva spiralna pasova. Iz režemo ju lahko prostoročno, paziti moramo le na to, da sta povsod enako široka. Sicer se pa da spirala kaj lepo napraviti s pomočjo šestila. Najprvo narišemo, kakor nam kaže priložena slika, štiri žarke, ki tvorijo v sredini majhen kvadrat. Potem položimo v oglišče A tega kvadrata šestilo tn narišemo četrt kroga a b, nato položimo šestilo zaporedoma v oglišča B, C, D in narišemo četrti kroga b c, c d in d e, 11a kar položimo šeslilo spet v oglišče A in nadaljujemo, dokler ne nastane s samimi četrtmi kroga spiralni pas enake širine. Drugo spiralo narišemo isto tako, samo v nasprotno saier.
V	sredino vsakega kvadrata napravimo s pletilko vboklino v papir. Potem pobarvamo spiralna traka s križajočimi se črtami i 11 živo barvo. zgoraj n. pr. rdeče ali modro, spodaj rumeno.
V	dvignjeno roko Indijca pritrdimo kratek košček žice, ki je na koncu nialo topa. Drugo žico pritrdimo v pocuiožoo dpščico ob strani tako. kakor nam kaže slika- Upo-дnemo jo pravokotno navzgor in ji konec tudi malo otopimo. Na žici položimo kači z vtisnjenima vboklmama. Ce postavimo vse skupaj na toplo peč, se bosta začeli kači vrteti v obratnih smereh in se bosta vrteli, dokler bo kaj toplote. Seveda se ne smeta nikamor zadevati.
za bistre glave
Rešitev k št. 187 (Kopači) 50 dni, to je poltretji mesec.
Rešitev k št 188 (Nezgoda na mostu) Da, kajti plavajoče telo odrine toliko vode, kolikor samo tehta. Odrinjena voda pa se razdeli na vso površino, ki sega daleč zunaj mosta.
REŠITEV BOŽIČNE KRIŽALJKE v št. 18
repetničica, Adam, osir, za, ednotk, ni, Aar, rosa, Adua; perutnmar, koleda, bencin, razor, pa. eme, čok, Js, arija, os, ud.
UREDNIK IVAN PODRŽAJ — TELEFON ŠT. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JEZERšEK Uredništvo in uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din 4.—> po raznaSalcih dostavljena Din 5.—,
|\ f X; ' ■