Izhaja enkrat na mesec. l^oŠftni čekovni račun Jtev. 12450 ..................................................n-r Poitnina platana v gotovini. Cena posamezni štev. 1 Din 50 p. j'' *«---- Rokopisi se ne vračajo. _______» <3ta>ltp clftavnih upokojntev iti upokojenk v Slovenili. V 4ne 25. decembra 1928. 'J!*!.' Ji-"!"1!'"" ■■ Uredništvo ih uprava: Maribor, Ob bregu 14. i« ii^nn iNi . UPOKOJENEC 2s. xu. mi jiitA* m irtvvrfjpt rit? jiBJS rti i Zahvala podpornim članom. ■ Društvo drž. upokojencev dn upokojenk ?a Slovenijo, sedaj v Mariboru, izreka vsem svojim rednim posebno pa hastopnim podpornim p. n- članom naj-toplejo zahvalo, želeč jim prav srečno In veselo riovo leto in najvljudneje proseč je, da bi pam v bodoče he pdrekli svoje pojnočjiv fn sicer;'a) Inserenti: tja-Mjanska mestna hranilnica, Nabavljajni 'zadrtimi v Celjfa irt Mariboru, Veletrgovi- %u“ tBgEUA Glavna hranilnica pri Sv. Lenartu v St gor. Din 100, Ljubljanske kreditne banice podružnica v, Ptuju Din 50, Posojilnica pft Sv. Lena/tu v Slov- g. Din 100,, y Maribora Dh) 200, v Ptuju Narodni dom Din 50, Poganska štedionfca v Celju Din 9®i c> Sredn/e ‘Sole: Gimnazija v Mariboru Din 30; Trgovska akademija v Mariboru Din 65. č) Meščanske Šole: I- dekliška v Mariboru Dhi 40, dekliška v Ptuju Din 60; d) Učiteljska društva: Sl. Bistrica Din. 150, Konjite Din 96, Krško Bfo* 88, Ljjttomer Dih SO, Marib6r okolica Din 108,' GrtnoŽ Din 50, Smarje-Ro iateC EHn ‘'170,- Šoštanj Din 70. e) P, n. gg. uradniki kr. sodnije Slov- Bistrica B sebi. in svojin*. Kogar li 1928' niižučiib in spametovalo« kdttf Ji 1929- ne krette na pravo pot1 in *e ne pridftiži tej ailohl orgatefea«tfi, je saim svoj sovražnik. Vzemimo si za vzgled avsth uredništvo in njegovo enotno organizacijo. Ta rti ve vsaki-' nameščenec* hofrat kakor sluga, da posameznik ali posamezna organizacij nli ne doseže in da mu le skupna organizacija- zamorfc priboriti izbbljšanje njegovega* gmotnega položaja. Izmed nad 200.000 javnih': nameščencev avstr, republike neinajdemo^i en*ga; Id ne bi bitiorgantzlran, piše »Nhf glas«. In kako je osobito pri nas SloveAdh in V držkvi' sploh, ki šteje samp. upokojencev nad 150-000. Ker se ne zaveŽahfo, da nam po-fetiku ne more nič pomaga«, s* bedasto obešamo na svoje političhe stranke ter prosjačimo leta in leta pri rtjih — brttc vsakega uspeha. V najVišji avstr, uradniški organizaciji v *Fflnfundzwahziger Ausschuss-u« nastopajo k najrazličnejšim političnim strahkam spadajoče ur&dn. or ganizacije enotao in složno pa — tud* uspešno- Penziioneri, ki imajo več kakor še enkrat toliko pokojnine kakor mi,, so dobilfi 30% njihove pokojnine kot božič* hicb in 30%' jitn jfe iaSignranih kot »pisanka«. Tako je v siromašni Avstriji in ravrto nasprotno je v pb naravi tako bogati Jugoslaviji; tamkaj hddljb strartkfc ža uradhlštvbtft zahtevajoč njegove gti-»ve in obetajoč mu podporo iik urai Sklh zahtevah. O upoMljeildh, kiti večina spada med visoko inteligenco IMUI Ji: I I u V, rtiriit . dlmL gmotno uoDro poaprte, pa stoji iziti vsake organi zadjd ali vseeno hoče četudi n| nikda* sejala, nočemo li ■obene bes odel Pride pa čas^ ko obiifrl-mo njih imena v • Upokojencu c I9& Lepa navada je« Se spominjati' svojih prijateljev, dobrotnikov itd. ob godu, n»* vem letu, želeč jim vse dobro. To lepo navade ima tudi »Upokojenec« pr jo brt. menda -opustil kolikor se tiče naš, ker so sicer lepe ali prasne besede, kakor naa žalostna izkušnja ud od” preobrata ctt danes. Ko ster dobili v roke decembettktf štev., ste že prestah letos hodo'iiHJOf prestali občutno pomanjkanje V božičnih praznikih, četudi smo pravočasno že v novemberski št; ^Upokojenca* o&» zorih merodajne faktorje nar Otafer bedo i» pretečo'zlmoi pa kaicor navadnobror vsakega uspeha. Kljub temii Oe beMr o-bupali, storili b® merodajnim1 prevelBrtr veselje. Naše društvo, kateremu neved-neži očitajo,. darničn He daia^‘zfiira ravnokar matedjal, s katerim hoče zadnjikrat vdetem tonu stopiti? pred trdosrčne mentfdajWi- med kntert šteje^tuiff č»tf'p*:ddi|i!Aj 'rrtolČečl giUfe!tMai'' c V < mištfb'bo; nki,; •stopah nbvej» 'lef^^6^1ByViHfed® n^WoM^la:ofeš^ri^fciM^V’ btfpa ' pWhe šp<*to-eti®bep dai bi še ’ kaMfetf razjokal, ampak 6 § broječi primerno utemeljen zakonski načrt glede izenačenja pokojninskih prejemkov po novem zakonu z dne 31- VII. 1928., katerega dobe vse organizacije v Sloveniji in iizven nje v pretres in čimprejšno poročilo, ali soglašajo z nami glede besedila zak, načrta — bistveno važni so le 4 §. Ob enem prosimo vse organizacije, da zastavijo ves svoj upliv ter skušajo prido-Mti svoje nar. poslance za omenjeni načrt kateri bo predložen Narodni skup-ščitU, kakor hitro se v novem letu otvo-rijo zopet njena vrata. To je torej, kakor smo že zgoraj omenili, naš zadnji korak, . od katerega< pa sl ne smemo bogsigavedi .kaj obetati« kajti nad našim upom na boljšo bodočnost visi' nad Beogradom ■ strašanski oblak »nad eno milijardo dl-nar jev samo za penzije! iz katerega se zna vliti še strašneja ploha, ki bo poplavila % za vselej uničila vse naše dolgo-.letne nade- Vse eno resen opomin onim, kfi bodo tudi te hude posledice preboleti: Ne obupajte 1 '• Iz Beograda nam poročajo 14. XII. 1 Danes popoldne je finančni odbor nadaljeval razpravo o novem proračunu. Skoro celo sejo je izpolnil radikalni posl’ Radko Parežanin s svojim govorom. Jutri, v nedeljo in pondeljek finančni odbor ne bo imel sej. Za načelno razpravo so jptrijaVljeni kot govorniki samo še poslanci dr. Slavko Sečerov, Dimitrije Vujič in Izmed beg Kapetanovič, tako da "bo najkasneje do četrtka po mnenju pred ‘sednika finančnega odbora proračun v 'načelu sprejet , *; V svojem govoru je posl. Parežanfti povdarjal, da so posamezne postavke v novem proračunufle. lepe platonske želje, ki se ne bodo mogle realizirati. Govoril je nadalje o težkih razmerah v Hercegovini, predvsem o veliki krizi, v kateri se nahaja živinoreja. Naglašal je, da je proračun ministrstva za kmetijstvo v teko težki dobi samo za. 2 milijona večji od lanskega, dočim so pokojnine povedane iza nad 100 milijonov dinarjev. Postavka za pokojnine znaša v novem proračunu že nad eno milijardo- Samo v Beogradu živi nad 10.000 upokojencev, ki so. vsi zdravi ljudje, k! pa od svojih pokojnin žive in ničesar ne delajo. Mnogo je upokojencev, ki prejemajo pokojnino; na« treh mestih ne da bi kdaj sploh kjerkoli delali. Zahtpval je, naj se to zlo Sm prej odpravi .1 " ...' -o: r: Zaostala članarina. " Mnogi člani .so prejemali »Upokojen*. oti< ne da bi ga plačali Od trenutka, ko so dobili opomin — rdečo črto. na naslovu— so ga načeli vračati'. Zopet mno g$ bo prejemali »Upokojenca«, pa ga za 11927 še niso plačali. Ker nujno rabimci. denar, prosimo dotične p. n. Člane, naj Vendar poravnajo svoj Častni dolg! Krožek upokojenega učiteljstva v Mariboru % bližnji okolici ima svoj redni mesečni sestanek v četrtek, dne 3. prosinca ob 15. uri v Narodnem domu. Pridite vsi! Približno 75% tovarišic in tovarišev se ogiblje našega krožka! Zakaj? Ako nas ne slišiš, pa nas, Bogu bodi) hvaležen, vsaj vidiš l Ako ne piješ oz. ne smeš piti vina, dobiš tudi brezalkoholne pijače.. Samo pridi! Prosimo Te, žrtvuj nam mesečno enkrat 2 ali 3‘ urice! Bazen bolezni, ni nobenega izgovora! Srečko, ne pozabi. Odborova redna seja v nedeljo dne 13. prosinca 1929. ob 10. uri v sobi št. 27. Vhod v sobo iz Marijine ali pa iz Sodne ulice. »Večernik« piše: Ni šala, — res Je, da so ravnatelji nekih državnih ustanov dobi!i; iz Beograda naročilo, naj povprašajo, kdo od nastaVljencev — je željen odlikovanja. Ravnatelji so naročilo izpolnili in razpfcali so, da je na razpolago dovolj odlikovanj in da naj povč, kdor stil jih želi. Ce razmotrivamo načelno vprašanje vidnih pohvalnih znamenj, sploh vse, kar je normalno razumljivo pod pojmom »odlikovanje«, dobimo že brez tega naročila jako negativne odgovore. Ob tem najnovejšem naročilu nam pa mora biti jasno, da v Beogradu mislijo, samo Še na »ordensko takso«. Chn več taks, tem bolje. Talesa, za najnižji red odlikovanja sv. Save znaša —250 Din. \ Umrli tovariSMce. 17. XII. t. 1. smo spremili k zadnjemu počitku . vrlega tovariša gospoda , Franja Podobnik-a, nadučitelja v p. Končal je dolgo in težko življensko pot zvestega narodnega borca in prosvetnega delavca. Kakor je bil trd v borbi, tako je bil mil in vesel med prijatelji. Ni zapustil odlikovanja, ki bi naj že davno dičilo njegova zaslužna prsa ~ tozadevno 1. 1925. vložena prošnja leži še nerešena v Beogradu. — Kakor na drugem mestu pišemo, bodo,odslej nosila tudi nezaslu-žna prsat le zaslužnim namenjena odlikovanja, ako bo dotičnik le hotel y ta na-; men žrtvovati vsaj Din 250. To naj bo njegovim preskrbljenim zaostalim v tolažbo.,N. v m. p. 19. t. m. smo položili k zadnjemu po čitku gospo E. Zemljič, soprogo našega vrlega tovariša, gospoda Josip Zemljiča, nadbčitelja v p. Bila je vzor zakonske; žene, dobra in skrbna mati že preskrbljenih otrok in velika dobrotnica revnih: ter članica mnogih društev. Naj ne ve levica, kar da desnica, je bilo njeno načela N. v m. p,! Koledar * . Nabavljalne zadruge v Mariboru za leto 1929. ."r Tiskovni škrat in druge nevšečnosti so se vtihotapile tudi v ta koledar, ter povzročile nevoljo tu in tam. Str. 68. v 7. vrsti od spodaj uradba -namesto uredbe, v 5. vrsti r preveč; str. 81. 9 vrsta od zgoraj otroke namesto otrobe, str. 89. 1. kittcai 1- vrstica utru-den namesto utrujen, v 2. kititi 2. vrsti manjka mu, str. 96 a: Mandulait je ne-rabljiv, ker je škrat uzmil 10 dkg medu; 2 strani sta enako označeni — 95, 96; na str. 1., 3., 6., 19-, 21-, 23-, 24., 33. teden jako pogrešamo simetrije, 2-, 4. teden itd-: Ako je suknja še tako lepa in draga, pa ti ne »stoji« dobro, nobena poprava ne odstrani popolnoma neljubega nedostatka. Popravljena kitica: V za-jutrkovalnici vidiš tupatam napise: opomin (plačaj takoj). Mlada zala gospodična je tudi plačilna Pomaga ji družica, ako postrežba silna. Ob zidu pri izhodu je cenik raznih vin, Na bifeju pecivo, delikatese, siri, salame meso, Kar Ti gotovo dišalo bo-Želeli smo tudi samo 2 taki kitici in onih na 4- tednu več. 7. teden: stvariteljica te kitice je v zadnji vrstici imela vneti pred besedo so, 53. teden: namesto zadregi zadrugi Tik pi*ed prevratom. General Maister. Iz rokopisa »Naš Maribor«. Str-74: 6, odstavek rokopisa se dobesedno glasi: »Jaz sem predlagal, da se — glede na nastale razmere — to povelje v polkih, ki imajo več slovenskih častnikov, razglasi tudi v slovenskem jeziku. Vsi navzoči častniki (sami Nemd) so se temu uprli, podpolkovnik Pavlls 47. pešpolka pa je siknil: »Die Dienstsprache ist Deutsch«, a jaz nazaj: »War deutsch!« Zlobna roka pa je vse tukaj narazen t}skane besede rokopisa črtala in na ta način neodopustno oskrunila jako zanimivi članek gospoda generala Maistra-To pa je že več kakor škrat! Služba za upokojenca-samca/ v št 10 se je preklicala in se glasi: Upotkojenka-samica, k3 zna voditi gospodinjstvo iz Ž osebi: za gospodično in za sebe; te redkokedaj je treba kuhati za obrtnika — mizarja, tesarja itd- — zmožna pa mora biti, nadzorovati kmečko delo. „ DotSčna upokojenka! Ima prosto stanovanje, hrano, kurjavo, plačo po dogovo* ru* "s s* Sporazum radi staroupokojap-cav Juina talaznlca. Dunaj, 5. dec. p. Korbiro Javlja, da je bil danes v predsedstvu avstrijske vlade podpisan sporazum o izvršitve točke 26., čl 17- sporazuma o Južni železnici od 29. marca 1923. Novi sporazum so podpisali avstrijski kancler, dr.' Sei-pei, madžarski poslanik grof Ambrož, italijanski poslalrik Auricd in jugoslo-venskl odpravnik poslov Cincar Marko* vič. ... u Prešernova ulica 10 itarega okrožnega sodišča n upokojene«, da pristopijo k zadrugi kot člani. * Cen« konkurenčne. Po določbah tega novega sporazuma 'bodo podpisane države izplačevale pokojnine starih upokojencev Južne železnice sorazmerno v dogovorjenih odstotkih. S tem sporazumom je urejeno* med temi štirimi državami vprašanje izplačila pokojnin onim upokojencem, ki žive 'Od 1. julija 1922. na teritoriju teh držav. Od 1. decembra 1918 -1. decembra 1928. Ko smo jeseni 1 1918. po strašni svetovni žalolgri iz ruševin zidali svojo novo domovino, je bilo naše ozemlje brez meja, naš idealizem nepremagljiv. V duhu smo gledali v bodočnost srečo, blagostanje, napredek, svobodo, katerih dobrin bomo deležni tudi mi Slovenci v iskrenem bratstvu z ostalimi južnimi -Slovani. V duhu smo gledali, kako si bomo skupno ž njdkni tekom let zgradili svojo novo državo v bogato, gospodarski močno, finančno neodvisno silo, pred katero bodo imele rešpekt vse druge države. Danes ob desetletnici obstoja naše države pa vidimo, kako prav so imeli oni, ki so že vnaprej videli vse težkoče, ki jih bo morala prebroditi država, predno bo izvedena resnična konsolidacije. Do-čim bratska Češkoslovaška lahko s ponosom gieua na mogočni razvoj in razmah svojih gospodarskih hi kulturnih sil dočlm je celo Rufnunija spoznala, da je edino prava podlaga za obstoj in napredek države poštenje, pravica in enakopravnost, dpčim drugje lahko narodi s ponosom v srcih slavijo desetletnico* pa vlada v naših srcih tesnoba in skrb »a bodočnost. Desetletna bilanca je namreč vse prej kot razveseljiva- Uradnik In upokojenec trpita’ pomanjkanje, kmetijstvo hira in pada v vedno večje dolgove, železniški promet je deruten, ceste v skrajno slabem stanju, industrija propada in ž njo tudi delavstvo. Kratkomalo, naravnost porazna bilanca. Cvete le korupcija in plemenska strast se je vnovič-, razmahnila •do skrajnosti. Toda naša država je in tudi mora biti vsakemu njenemu državljanu sveta in nedotakljiva. Mi vsi jo ljubimo, a ravno zato se zanjo tudi bojimo, In ko bomo k decembra proslavljali) desetletnico pod egido nacijonalne ideje, naj bo ta tiaša proslava zato izraz naše trdne volje, da ustvarimo iz ruševSta, v katere smo zabredli po zaslugi nesposobnih državnih krmarjev, res dom prave svobode, sreče,' gospodarskega blagostanja in kulturnega napredka. Naša proslava naj to memento vsetp onim, ki še danes kot ' slepci tirajo držačvb v nesrečo, da je' prišla zanje dvanajsta ura, da spregledajo in oklenejo- Samo politika velike fconaepclje *• velikega stflm, sama politika, kateri je dij reorganizacija države na temeljih dejanske enakosti in enakopravnosti, kakor nasvetujejo tudi naši veliki prijatelji na zapadu, more zaustaviti katastrofalni prepad, ki' se razvija v naši državi Ne gre namreč samo za hrvatsko vprašanje* kakor si to v Beogradu naivno zamišljajo, temveč gre za reorganizacijo sistema, za zadovoljstvo vseh krajev in pokrajin. Z radostjo se bomo sicer jutri spominjali ustvaritve naše države pred 10- leti, obenem pa tudi mogočno dvignili svoj glas, da naša država, naša skupna last in naš skupni dom, ne sme biti več igračka v rokah onih, ki vidijo povsod samo sebe, blagor naroda pa jim je deveta briga. Ubogi upokojenci. V normalnih razmerah je bilo le bore malo upokojencev, ker državna služba, četudi po mnenju nekaterih ni naporna, je posameznika po 35 ali’40-letoem službovanju tako izčrpala, da je bilo redko kateremu dano, uživati delj časa zasluženi pokoj. Taki upokojenci tudi niso . ■>; v % L.^C. vr >* >r ,r ->f •, < M .V V . >**. “K . "K ..'fcf', a*. >v a*, n. j«. j*, js. w jv js. J1 v Jv av ->v r.-' iUC,/ SNabavljalna zadruga državnih uslužbencev v lastni hiši r. z. z o. z. v lastni hiši v ^Mariboru, ^Rotovški trg št 2 nudi svojim članom najboljše ugodnosti pri nakupu špecerijskega, delikatesnega in manufaktur-nega blaga kakor tudi kuhinjske posode in kuriva. vhod .Lekarniška ulica 6, nudi prvovrstna vina in mrzle prigrizke. Odprta je tudi ob nedeljah in praznikih dopoldne. Zdraviliiie Rogaika Slatina Najlepie in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine SHS. — Svetovni zdravilni vrelci: Tempel, Styrla, Donat« — Zdravljenje vaeh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter. M«t Ma|—itptaaibar Smnai Maj—september zmerpe, V pred- in posezoni znaten popust.. Koncertira vojaška godba. .XI. O-Jl- D___________ '____J___T-L._____________• I. g*” Cene zn Npjvečja i udobnost Radio. Prometne zveze ugodne. Zahtevajte prospekte. Ravnateljstvo srtravlllMa Rogaška Slatina. v poslopju vabi vse državne uslužbence in Svoji k svojim i t: imeli nobenega smlšla~ža Tfalčo 'postransko delo. BUi sp z^doY,pljni, d^ SO se la- in ue- ivali svež; zrak v prosti nara-Bii''švoph že odraslih otrok ali -V’ , ♦ 5 (t i s t ♦ i ♦ 1 ♦ lehd uživi vi, v družbi' ostalih svojcev hi prijateljev. Eksjsten-čni minimum je itfl dosežen pri najniž-jem nameščencu, takp da jp tildi ta lahko počival brez skrbi. Ppvojne razmere so vse to tako temeljito spremenile, da se danes v službi o-'starel človek boji upokojitve, ker brez beliča v žepu nima smisla tudi za brez-plačno šetanje- In tako vidimo osivele starčke sključene sedeti poleg pisalne ip. pa vendar spričo razmer odločil za ‘Upokojitev, mu je prva skrb nova služba-'tč najdejo navadno brez “težkoč oni, ki Šd bili v družabno življenje uvedeni;' .težje je pa za one, ki so živeli samo za-in za svoj poklic- Teh poslednjih je tišjveč; v to so jih prtoedle neugodne ji-11 točne razmere, V katerih so po večini Jeli vse svoje življenje. Zato se le red-icje najde v privatnem poklicu doislu-tega državnega uradnika ostalega |2tjneščenca. ^'Drugačno je vprašanje glede mlajših 'upokojencev, katere vsakokratna vlada, “ glede na njihovo sposobnost, produ-kar en gross. V stotine gre število ljudi, ki, so dpslužili y državto službi 15, 20 ali 25 let in So morali nepriča-/ano, mnogokrat na ljubo ene sam£ ?ebe na cesto. Kdo* je stppij v, dtgay-službo z 18. ali 20 teti in Je' bil- po 10., ali 20- letih upokojen — česa naj se 1? Zlasti če ima družino ih je v dr-^ni službi pustil najboljše moči. NI to Jrijetno za profesiionista, katerih ie ■it igfegd je za onfe zrtVe, k® so se za‘ državno službo odtočile od vsega začetka. dneva naprej, ko so zapustile šolske Jopi. Privatna podjetja so z ljudmi na- i ina, reduplrala so paralelno i držav- * upravo. Agentov in potnikov raznih T »k je po poklicu ipretobdlo; ženska pa. f odriva moškega prav. povsod, kjer še | »javi la sarpostojne akcije je treba de- ♦ irjaj® zSfef^SSSna-lho 2a zaupa ; redčasno upokojenemu uradtoku. In če £ it, kaj Ima ta od njega, ko mora plaČe- ; iti 10, 12-18* ribtosti? Vzdržbvaff f >ra pa navadno konkurenoo( katera se ♦, ig žito kako dbrtese'. ? Ali se. ie, poteta.čuditi, da. teke žrtve ; ajrajše iščejo zavetja pri uradih, ki so t ličniii njegovi dosedanji zaposlitvi? Ali, Telefon štev* 16 ystanpvljena J. J889 Poštni ček }P,533 I jradska omca) Stanje vloženega de- JM^aSKa stemonica, vloženega rfe. narja nad 300 mili- luJ lil) 1 j 8.11 SL nar ja nad 1200 milijonov dinarjev pre*ernova ulica 5on°v kron sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. — jaiinstvp za vse vloge in obresti, tudi .tekočega računa, je več]? kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega pretocgenja še mesto Ljubljana z vsem jbremoženjeAt ter daVčno močjo- Vprav radi tega nalagajo pri njej - sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občinski denar. — Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker jd denar tu popolnoma varen. Hranilnic« (Uje posojila po n i g i obrostni mori u posestva in menico T Hranilnica daje posojtu po ni^lgi obrestni meri na posestva m menice ^ t P I ♦ L--------------------------------------------------------------——t + ee + ee+ae+ee+ee T m- 4 .♦ v* t MKOD Telefon pfem sijemta Prodaja spadajoča iiiiiiHBiiiunuiiiiiiuiH)iuiiiiuiiiiwiiiWHiuiiwiiiiiuii!inini Razlagova 7 mesečne obroke. Stalno velika zaloga spomenikov 6d najpreprosteje do najmodernejše Zahtevajta načrte in proraSnae. Konkurenčne cene! plačilni pogojil iiiuimamtiihiamifmmBiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiimiii Telefon 67 Ustanovljeno leta 1810 Veletrgovin^ Ustanovljeno leta 1810 železnino r (j J Dl »V dr« i g;sv« I "T*l ■ h (Npmnyi,|^>, ji- tSSruflen Iriavnih nameičencev 2 SO j” priporoma svoje , ;f predtpetov, posode Poseben oddelek za stj ... • ’ • • • • ' ' F*y. tij, M vsskovritaer* deno b1i^q1npQrceI^i‘ Kopi! Račo, Maribor. tlaki Maritaraka‘tttnrtS' predstavnik Stanko Detela, ravnatelj, Maribor,