krat,.-^________ ^ _ poštnina plačana v gotovini Posameina stav. Din 1«- 5tev. 26. V Ljubljani, dne 29. iunija 1933, Leto XVI. Sokolske armade v Tako veličastne sokolske prireditve Že od nedelje sem so se zbirale sokolske čete iz vseli pokrajin države v naši lepi Ljubljani. V nedeljo popoldne so prispeli tudi trije vlaki češkoslovaških Sokolov in Sokolic. K svečanemu sprejemu bratskih gostov se je zbrala pri postaji ogromna množica nad 40.000 ljudi, ki je z iskrenim slovanskim čuvstvovanjem pozdravljala brate naše najmilejše zaveznice Češkoslovaške. Dalje so v nedeljo prišli v Ljubljano že tudi oddelki vojske in 200 Sokolov mornarjev s sinje Adrije, da nastopijo obenem s Sokolstvom. V ponedeljek smo pozdravili prihod ruskih Sokolov in Sokolic in lie-številnih sokolskih čet iz naših južnih krajev. Z vsakim vlakom so prišle nove množice. I a dotok se je nadaljeval še v torek in se je zaključil šele v sredo, ko so se začele prave svečanosti. Tolikih množic še ni bilo zbranih doslej na nobeni sokolski prireditvi v naši državi in tako svečane manifestacije za sokolsko misel še naša Jugoslavija ni doživelf Prvi pokrajinski sokolski zlet v Ljubljani je mejnik, ki je pokazal, da je Sokolstvo ustvarjajoča sila. Sokolstvo, ki mu je prvi smoter telesno in duševno zdravje naroda, vrši tudi važno narodno nalogo, ker zbližuje in druži posamezne pokrajine v državi. To so veliki smotri, ki dajejo Sokolstvu tisto gibalno silo, da bo ostala sokolska misel vedno mlada, vedno enako razgibana. Sedemdeset let je poteklo, odkar se je ustanovil prvi jugoslovanski Sokol, Sokol Ljubljana. Kakor so naši rodoljubi pred sedemdesetimi leti pod tujim jarmom bili neustrašen boj za sokolsko misel, tako tudi danes, ko je jugoslovenski narod svoboden, sokolska misel ni izgubila na svojem pomenu. V bistvu so .ostali smotri Sokolstva enaki. Le v tem je razlika, da je Sokolstvo prej budilo narod, da je vztrajal v borbi proti tujcu, a zdaj vrši rodoljubno nalogo krepitve narodne zavesti in narodnega ponosa, obenem pa uedinjuje naš narod od Triglava do Vardarja. Velika pa je naloga Sokolstva tudi v tem, da druži Slovane. Sokolstvo je slovansko in je močna vez med slovanskimi narodi in državami. Takih krepkih vezi potrebujemo v da- še nismo imeli v državi časih v borbi proti tujim nasprotni- našnjih kom, ki so vsem Slovanom eni in isti. Ko to pišemo, se pričenjajo ljubljanske sokolske svečanosti. Ne moremo še objaviti poročila o poteku. Pozdravljamo sokolske armade, ki so zbrane v Ljubljani iz vse države in iz slovanskega severa. Naj bo prvi ljubljanski pokrajinski zlet velik korak naprej do sokol-skih smotrov. Četrta obletnica smrti našega velikega dr. Žerjava Hitro teče čas. Že četrtič smo v torek dne 27. junija obžalovali dan, ki je vzel nam Slovencem in vsem Jugoslovenom velikega voditelja, borca in narodnega delavca, nepozabnega dr. Gregorja Žerjava. V teh hudih časih bi potrebovali njegovega dulia, njegovo delovno silo in njegovo neomajno voljo. Hudo rano, ki nam jo je zadala Žerjavova smrt, občutimo danes prav tako kakor na dan njegove smrti in občutili jo bomo še dolgo. Zato bo veliki pokojnik ostal v večnem spominu med nami. V torek dopoldne se je ob pokojnikovem grobu vršila spominska slovesnost. Številni prijatelji pokojnika so se v tihi žalosti zbrali ob grobu in položili nanj venec, da dado izraza svoji hvaležnosti velikemu pokojniku za vse njegovo ogromno delo, ki ga je storil za Slovence kakor tudi za ves jugoslovenski narod. UpravniStvo ..Domovine" v LJubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/II., teleton 3I22 do 3I26 Szhaia vsak Setrtek nilffkm« II iMcuiaiiu. WII»UI. * zemttvo raze« »merlkei četrtleto« Amerika leti* I dolar. — Račun ceioteuo mit H I Din, celoletM 48 0U t Ljabl]aat, it U.TIlJ. Nekaj besed o brezobrestnih posojilih Junijska številka »Zadružnega vestnika», glasila Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, je objavila poučen članek o brezobrestnih posojilih, ki ga objavljamo v celoti: »V zadnjem času se je pojavila pri nas nova vrsta zadrug, ki na debelo ponuja brezobrestna posojila. Način posloyanja teh zadrug je v glavnem naslednji: Ob pristopu plača član delež in pristopnino. Pristopnine so po večini visoke. Število deležev, ki jih mora pristopivši plačati, je včasih odvisno od posojila, ki ga želi dobiti od zadruge. Pri nekaterih je predpisan tudi nabiralni prispevek. Član-se obveže, da bo redno mesečno vlagal neki najmanjši znesek, ki je navadno določen odstotno od vsakega tisoča želenega posojila. Vloge se ne obrestujejo. Vplačevati pa jih mora član toliko časa, dokler ne prištedi gotov del želenega posojila, na primer 15 odstotkov. Predpisani znesek se lahko vplača tudi naenkrat. Ko je član z mesečnimi vlogami ali tudi z enkratnim ali večkratnim večjim vplačilom plačal za višino zaprošenega posojila določeni znesek, postane upravičenec za posojilo. Posojilo pa dobi šele tedaj, ko se je zbralo toliko denarja, da pride na vrsto po vrstnem redu upravičencev Dana posojila se zavarujejo po večini hipote-karno ali lombardno in se vračajo v mesečnih obrokih v določenem odstotku od vsakega tisoča danega posojila. Posojila so brezobrestna. Plačevati se pa morajo obenem z vračilnimi obroki druge dajatve pod naslovom upravičenih prispevkov, stroškov, provizij ali sličnega. Nazivanje posojil za brezobrestna ustreza sicer po obliki, nikakor pa ne dejansko. Če upoštevamo vse pristojbine, stroške, provizije in brezobrestno ležanje vlog, vidimo, da niso te dajatve nič manjše od običajnih obresti za enake vrste posojil, včasih pa so še višje. Te dajatve so preprostemu človeku pod raznimi naslovi, pri nekaterih zadrugah bolj, pri drugih manj prikrite, pri eni zadrugi so te višje in druge nižje, pri drugi obratno, toda končni učinek je približno pri vseh enak. Saj drugače tudi biti ne more. Tudi te zadruge imajo stroške in mnogokrat prav velike, posebno za akvizicijske posle. Poleg nazivanja posojil za brezobrestna opažamo pri teh zadrugah, da njihovi agentje in njihova propagandna sredstva ne pojasnijo ljudem, kako je glede čakalne dobe za posojilo, če. in kdaj bo posojilo izplačano, je docela odvisno, tudi če izvzafnemo možnost konjunkturnih izgub in izgub v primerih nezadostnega zavarovanja aktiv, od hitrosti in obsega štedljivosti članov. Tako je nevarnost, da pride pri zastoju dotoka novega Članstva in novih vlog do zastoja pri dajanju kreditev. Dosedanja praksa pri tujih gradbenih hranilnicah in posojilnicah je pokazala, da pride član do posojila povprečno po 19 letih. Pa naj bo pri kateri zadrugi čakalna doba tudi krajša, čemu se pa ljudem to ne pove? Izjema velja za prve člane, ker v začetku ljudje hitro pristopijo v množicah, tako da dobe prvi kmalu posojila. Ko pridejo ljudje do spoznanja, jui veliko opusti nadaljnje varčevanje. Čeprav v primeru opustitve nadaljnje štednje član ne izgubi svojih vlog, izgubi pa obresti vlog in pristojbine, ki jih je moral plačati. Velikokrat je opustitev štednje otežkočena z odpovednimi določili. Skoro pri vseh pa se v primeru opustitve štednje izplačajo prihranjeni zneski šele po daljši dobi. Odločilne važnosti sta seveda sposobnost in zanesljivost vodstva, kateremu je izročeno upravljanje zadruginega premoženja in prihrankov, kajti pri dobrem upravljanju taka zadruga lahko doseže tudi povoljne uspehe. Žal nam pa dosedanja tuja praksa ne kaže teh podjetij v najboljši luči. V Nemčiji jih je novi zakon, ki je uvedel državno nadzorstvo nad njihovim poslovanjem, pognal dve tretjini v likvidacijo. V Avstriji so ustanavljanje novih kratkomalo prepovedali, nad obstoječimi pa slično kot v Nemčiji uvedli strogo nadzorovanje. V določenih, v zakonu točno navedenih primerih se morajo ukiniti tudi obstoječe. Med temi primeri je na primer navedena nevarnost za vloge hraniteljev, zapostavljanje enega dela hraniteljev in podobno. V Avstriji so poleg navedenih ukrepov za gradbene zadruge prepovedane tudi vse druge «smotrne štednje« (Zweckspargeschaft). Nova tovrstna podjetja se ne smejo ustanavljati, obstoječa pa morajo likvidirati. Zatiranje šmarnice Banska uprava dravske banovine razglaša: Gospodarska korist banovine, ohranitev dobrega glasu naših vin in zdravje naroda zahtevajo, da se škodljiva šmarnica in druge samorod-nice čimprej iztrebijo. Najuspešnejši način pobijanja šmarnice je ze-> leno precepljanje in krčenje. Zeleno preceplja-nje se priporoča v mlajših, krčenje pa v starejših šmarničnih nasadih. Banska uprava bo v okviru proračuna,m. ž-nosti podpirala zatiranje šmarnice na naslednji* načine: Dovoljevala bo za vsak uspešno precepijeni trs šmarnice v izrazito vinorodnih legah po 0.20 Din nagrade; zaradi omejenih sredstev se bodo mogli upoštevati le manjši vinogradniki v slabih gmotnih razmerah. Pravilno opremljene prošnje za te nagrade je vložiti najpozneje do 20. septembra letos preko občinskih uprav in sreskih načelstev. Prošnjam je priložiti potrdila občinskih uprav o številu letos uspešno precep-Ijenih trsov šmarnice (o čemer se je organ občinske uprave na licu mesta prepriča!•»in o tem, ali je položaj res izrazito vinoroden, kakor tudi o gmotnem stanju prosilca. Precepljanje šmarnice v slabših legah se odločno odsvetuje in se v takih primerih ne bodo odobrile nagrade. Banska uprava bo dovoljevala za vsaka dva letos izkrčena trsa šmarnice v izrazito vinorodnih legah po en cepljen trs plemenitih sort iz bano-vinskih trsnic, ki so v Pekrah (pošta Limbuš), v Kapeli (pošta Slatina-Radenci), pri Sv. Uršuli (pošta Drami je), v Leskovcu (pošta Krško), v Kostanjevici, v Drašičih (posta Metlika), na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru in na kmetijski šoli na Grmu (pošta Novo mesto). Tudi ta prispevek se bo zaradi omejenih sredstev mogel dovoljevati samo res najpotrebnejšim vinogradnikom. Prošnjam je priložiti potrdila občinskih uprav o številu letos izkrčenih trsov šmarnice, ki jih nameravajo vinogradniki zamenjati z žlahtnimi trtami, dalje o tem, ali je položaj res izrazito vinoroden, izjave o gmotnem stanju prosilcev in potrdilo od navedenih banovinskih trsnic, da so prosilci trsje pri njih naročili. Podatke o prošnjah bodo pregledala sresKa načelstva preko sreskih kmetijskih referentov. Prošnje je opremiti s kolki po 5 Din. Reše-vilno opremljene dospele, dokler ne bodo pro- K. M.: 2 Črni mož Povest iz preteklih dni. cBila je mesečna noč. Svetlo je bilo skoraj tako kakor podnevi. Sedel sem tam na jasi, kjer so pred leti zasuli starj rudnik. Tedaj je nekaj v grmovju zaprasketalo. Ko sem pogledal tja, je stal pred mano nekdo, pravi orjak. Do zob je bil oborožen, na obrazu pa je imel krinko. ,Črni mož'! sem vzkliknil in skočil pokoncu, aa bi nabil puško. On pa ni rekel niti besede. Vtaknil je dva prsta v usta in zažvižgal. Prav takrat sem hotel sprožiti, toda nekdo me je zgrabil odzadaj in mi izpodnesel noge. Telebnil sem na tla. Tedaj so padli po meni kakor volkovi po izmučenemu konju. Bil sem okoli sebe, kolikor sem mogel, otresal sem se jih, toda vse je bilo zaman. Spet so me vrgli na tla in me mlatili tako dolgo, da mi je jela pohajati zavest. Potem so me zvezali. Bilo jih je najmanj dvajset in vsi so imeli krinke na obrazih. Oči so mi zavezali z ruto, usta pa so mi zamašili s cunjo, da ne bi mogel kričati. Potem smo šli, sam ne vem kam. Suvali so me in potiskali, ker sem se spotaknil. Nenadoma sem začutil pod nogo šelestenje suhega listja. Odvedli so me po nekih stopnicah. Tam je bilo vlažno in mrzlo. Položili so me na tla in nie začeli soditi. Bila je prava razprava. Razumel nisem ničesar. Le poslednje besede &em čul: ,Dovolj je, da je dobil Franc kroglo! Smrt ni nič hudega. Živa smrt je hujša in — varnejša. Poskrbeli bomo, da Črnega moža ne bo nikoli videl!' Glas se mi je zdel znan, čeprav je pua aiiu-ko zvenel tuje in ponarejeno. Toda še danes ne vem, kje sem ga že prej čui. Potem sem slišal, kakor bi bil nekdo polnil puško. Odvzeli so mi obvezo, ki mi je pokrivala oči. Pogledal sem okoli sebe. Tedaj pa se je zabliskalo in počilo tik zraven mojega obraza. Zgrudil sem se na tla, kakor bi me bila strela zadela. Ogenj strelnega prahu mi je vzel luč oči. Puška je bila nabita s samim smodnikom. Poglej, še danes ga imam precej v obrazu! Kar je prišlo potem, si lahko misliš! Smejali so se mi in se norčevali iz mojega trpljenja. Zgrabili so me, zvlekli navzgor in spravili na vas, kjer so me pustili ležati sredi ceste. Naposled sem se s silo oprostil vezi in izvlekel cunjo iz ust. Nočni čuvaj me je dobil in me odvedel domov. To je vse, Rajko. Drugega ti ne mislim pripovedovati Puška ni več zame, toda ta roka, Rajko, ta roka ne bo izpustila Črnega moža, če ga kdaj dobi. Zvijal se bo kakor kača in se krivil kakor črv, toda držal ga bom. Zrnel ga bom, kakor zmečkam kos ničvrednega papirja. Črni mož je moja misel podnevi in moje sanje ponoči. Ne bom imel miru in počitka, ne bom mogel umreti, dokler ne vem, da je dobil svoje plačilo!* Čeprav je drdral voz v hitrem drncu po cesti, se je Potočnik vendar dvignil. Stegnil je mišiča- sto roko, kakor bi hotel z njo zgrabiti svojega smrtnega sovražnika. Pest se je odpirala in stiskala kakor živa slika uničevanja, ki je o njem govoril. Škripal je z zobmi in oči so mu strmele iz jamic, kakor bi hotel še zdravi vidni živec z vso silo predreti oslepele zenice in pogledati v oči skrivnostnemu peklenščku, ki je zakravil toliko zlo. -lajko se je stisnil v kot. Roka mu je uiinu počivala na kolenih. Toda v očeh mu je gorel neugasljiv ogenj kakor živ, zaprt plamen, ki potrebuje le majhne špranja, dr. plane na dan in zaneti strašen požar. 'Ilapcu ni ušla niti besedica njunega pogovora. Poštenjaku so se solzile »oči. Vedel je, koliko je njegov gospodar trpel in koliko trpi še zdaj. Nekaj ga je stisnilo za srce. In čim bolj se je branil, tem bolj so mu silile solze v oči. Z rokavom se je brisal in v zadregi mahal z bičem po konju, da je jel hiteti po cesti kakor veter. Na kraju, kjer se je poljska pot stapljala s široko cesto, se je obrnil in vprašal: «Kam naj zavijem? Na levo ali na desno?*' «Kar na levo. Prej bomo doma*, je odvrnil Potočnik, čeprav ceste ni videl. Gozd se je razredčil in prešel v odprto jaso. Kmalu je pot zavila navzdol proti vasi. Tedaj se je Jernej vnovič obrnil in dejal: «Tamle prihaja nekdo na konju. Poljanec mora biti!* vino opremljene prihajale, dokler ne bodo pro* računska sredstva izčrpana. Le v izjemnih primerih se bodo mogle upoštevati tudi prošnje iz nevinorodnih položajev, kjer se bo pa dodeljevalo samo za res letos iz-krčeno šmarnico ali izabelo ustrezno število sadnih drevesc, in sicer največ eno drevesce za 50 iz-krčenih trsov šmarnice. Tudi te prošnje je opremiti s potrebnimi prilogami kakor gori navedeno in priložiti potrdila o tem, da so prosilci naročili sadna drevesca pri banovinski drevesnici. Politični pregled Hitler v Nemčiji zdaj poleg komunistov na debelo zapira tudi socialiste. V nedeljo je bilo samo v Magdeburgu in Senften-bergu aretiranih 465 socialistov in komunistov. Komunistične in socialistične mandate je Hitler enostavno razveljavil. Preostanejo še nemški klerikalci in tudi s temi misli Hitler obračunati. V teku zadnjih dveh dni so bili aretirani vsi uglednejši voditelji bavarske ljudske stranke in vsi državnozborski in deželnozborski poslanci te stranke. Razen tega je Hitler odstavil vse klerikalne občinske svetnike in klerikalne funkcionarje v drugih javnih korporacijah. Med aretir nimi je vrsta katoliških duhovnikov, ki so m padali Hitlerjevo vladavino in hujskali v cerkvi proti vladi. Ker so videli, da je Hitler odločen iti preko vseh groženj z izobčenjem, so se škofje sestali k nujnemu posvetu ter so sklenili, ukloniti se Hitlerju. Vsi duhovniki so dobili navodila, naj opu- -.te vsako politično delovanje in vsako kritiko ukrepov narodnosocialistične vlade. Sayerski škof je posredoval pri vladi in dosegel, da je Hitler izpustil aretirane duhovnike, kolikor niso bili funkcionarji bavarske ljudske stranke ali drugih katoliških strank in političnih organizacij, toda podpisati so morali izjavo, da prekli-cujejo svoje poprejšnje napade na narodnosocia-listično vladavino in da se odrekajo vsakemu političnemu udejstvovanju. Poplača zvestobo! Davno že ste spoznali njegovo vrednost — Schiditovo terpentinovo milo je nenadomestljivo. Torej: Pazite prav posebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko »JELEN". Potem se Vam ni bati ponarejenih mil. TERPENTINOVO MILO\ CHICHTm S.T.32-55 ILJUBLJENI JUGOSLOVANSKI IZDELEK! V Avstriji še tudi ni miru in so izgredi avstrijskih narodnih socialistov na dnevnem redu. Zlasti preteklo nedeljo je prišlo na več krajih do spopadov. Na Dunaju je policija aretirala okrog 30 izgrednikov. Avstrijska vlada odločno vztraja na svoji poti in zapira narodne socialiste, kar povzroča napetosti med Avstrijo in Nemčijo. Avstrijski zvezni kancelar dr. Dollfuss je nedavno izjavil, da bo z odločnimi ukrepi napravil konec nasiljem narodnih socialistov, ki zelo škodujejo Ze iz navade je starcu vselej vnaprej naznanil prihod vsakega znanca, da mu ne bi pozabil odzdraviti. Jezdec, ki ga je mislil, se je bližal v naglem uiru. Bil je močan, širokopleč, toda ne prevelik možak. Mlad belec ga je komaj nosil. Tik pred vozom je obstal sredi ceste, da je moral Jernej ustaviti. «Hej, kaj pa je?> je vzkliknil. «0, Golijat s siudentom, ki je šel v svet, ker ga doma nihče ni maral gledati! Vozite ob strani, da bodo pošteni ljudje lahko mimo hodili!> «Vi se menda laže umaknete kakor mi, Poljanec,* je menil hlapec. ^Zajezdite v strani* «Jaz naj se tebi umikam, griža? Še na misel mi ne pride! Hajd, v stran, sicer ti bom moral pomagati!* Ko se Jernej ni uoiJ ganiti, je Poljanec spod-uodel svojega belca z ostrogami. V naslednjem trenutku je bil vštric z vozom. Zamahnil je s svojim bičem in udaril hlapca čez obraz. «Tako, fante, zdaj si dobil, kar si iskal! Da ^oš drugič vedel, kdo je gospodar, ti ali jaz!* «Kaj je to, Poljanec?* je vprašal slepec. «Moje uslužbence se upaš pretepati! Če bi te videl, bi ti že posvetil!* «Ti meni posvetil? Ali misliš, da se te bojim? Čakaj, prav tako te bom kakor hlapca!* Poljanec je zamahnil z bičem, toda udariti ni mogel več. Po bliskovo je planil Rajko iz svojega kota. Skočil je na tla in zagrabil belca za nosnici, da se je vzpel pokoncu kakor sveča. Trenutek nato je že ležal Poljanec na tleh. Mladi mož je skočil nanj. Pokleknil mu je na prsi, mu iztrgal bič in jel udrihati po njem kakor učitelj po neposlušnem paglavcu. cRajko, Rajko, kaj je?* je prestrašen vzkliknil Potočnik, ki je mislil, da pretepa Poljanec njegovega sina. «Učim ga, kako je treba spoštovati Potočnikov rod, oče. Nič se zame ne boj!* Poljanec se je zvijal kakor kača in se otresal mladega Potočnika. Toda ni se mu mogel izviti. Rajko, ki ga je bilo očetovo pripovedovanje tako podžgalo, da je hotel svojo maščevalnost takoj izpremeniti v dejanje, je skoraj pobesnel. S koleni je stiskal nasprotnikove reke, z levico pa ga je držal za vrat in ga neusmiljeno pretepal z bičem, dokler ni začutil, da je brez moči omahnil in se ni več premaknil. cTako, zdaj imaš za nekaj časa aovolj! Na-1 te bom, pretepati našega Jerneja in zmerjati mojega očeta! Bič vzamem s seboj v znak, da je študent, ki ga nihče ni maral doma gledati, močnejši kakor Poljanec, ki ga imajo vsi tako radi. Če ga boš hotel dobiti nazaj, boš moral pač priti ponj na Potočnikov dom!* Krepko je udaril belca, da je preplašen zoe-žal, ne da bi se bil zmenil za svojega gospodarja. Potem pa je skočil na voz in Jernej je spet pognal. «Rajko!» je veselo vzkliknil slepec. Prvič po j strašni nesreči ga je obšla radost. «Ali se kaj čudiš, oče? Poljanec je morda tebi dorasel, meni pa ne! Ali mi boš še rekel, da sem David in zelenec?* «Ne, prav res, ne! Zmeraj sem te še gledal takšnega, kakršen si bil pred petimi leti. Res si zrasel, Rajko. Toda nakopal si si sovražnika, ki ne bo nikoli pozabil, kako si ga osramotil.* «Ne bojim se ga. Vse mu bom dvakrat pon vrnil!* Ko se je pripeljal voz na Potočnikovo dvo-4 rišče, je stala gospodinja že na pragu in čakala sina. «Pridi, Ana, in dobro ga sprejmi*, je dejal slepec. «Zametno suknjo in čepico je vrgel v kot Zdaj ostane za zmeraj doma. Pravim ti, da bo tak Potočnikov gospodar, kakršnega še ni bilo in ga ne bo. Orjak je; še močnejši kakor Golijat!* t! Drugo poglavje. Marta. Bilo je prvo nedeljo po Rajkovem prihodu. Maša je bila končana in pobožni vaščani so se že porazgubili po pokopališču, da bi obiskali še svoje rajne in se med potjo pogovorili o vseh novicah, ki so jih bili čez teden slišali. Zlasti dvoje novic jih je zanimalo. Rajkova vrnitev in vest, da Poljanca ni bilo v cerkev. Da je oboje nekako v zvezi, so vedeli. Vsi so se zbrali okoli hlapca Jerneja, ki je slonel ob pokopališkem zidu in vneto pripovedoval, kaj je doživel. avstrijskemu gospodarstvu, odvisnemu v veliki meri od tujskega prometa. Kako se bo zaključila svetoma gospodarska konferenca v Londonu spričo tolikih različnih mišljenj, je za zdaj še težko prerokovati. V London je prispel zaupnik ameriškega predsednika Roosevelta profesor Mo-ley, od katerega, kakor trdijo, bo zdaj v največji meri odvisen potek konference, ki je že od po-Četka v krizi predvsem zaradi vojnih dolgov Evrope Zedinjenim državam. Zedinjene države brezpogojno zahtevajo plačilo, ki se ga pa obubožana Evropa brani. DOPISI LJUTOMER. (Smrtna kosa.) Na binkoštno nedeljo smo položili k večnemu počitku veleuglednega meščana in mizarja gosp. Josipa C e 1 n a r j a, očeta šolskega nadzornika v Murski Soboti in učiteljice gospe Grablove v Mariboru. Blagopokojni je bil vrl Jugosloven in delr ven društvenik. Obrtni zadrugi je bil načelnik nad 30 let, slovitemu Pevskemu društvu v Ljutomeru pa je bil predsednik 20 let. Tudi mestna občina si ga je izbrala že v predvojni dobi za odbornika. V Okrajni posojilnici je bil mnogo let v nadzorstvu in v načelstvu. Žalujočim iskreno sožalje, rajnemu pa večni mir! ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM. Konjska dirka vozačev in jahačev bo v nedeljo 2. julija v Št. Jerneju. Naši konjerejci bodo spet tekmovali in upamo, da bodo prijatelji konjereje tudi to pol posetili našo prireditev. Kljub hudim gospodarskim razmeram je še zadosti volje in veselja do izboljšanja naše konjereje, ki je v vojni dobi bila hudo prizadeta. Vabimo na poset naše prireditve ne samo konjerejce, nego vse ostale ljubitelje in pospeševatelje dolenjske konjereje. Sodelovala bo godba na pihala in poskrbljeno bo za okrepčilo. GOSPODARSTVO Tedenski tržni pregled ŽIVINA. Na ptujskem živinskem sejmu so tole za kilogram žive teže nastopne cene: krave Seveda je povedal še dosti več, kakor je bilo res. <Če bi ga bili takrat videli;* je pravil. «Tako smedeno je gledal, kakor bi bil kačo pogoltnil. Rajko pa je mahal in mahal. Tisto klobaso, ki mi jo je Poljanec primazal čez nos, mu je stokrat vrnil. Poljanec pa je po vseh štirih lezel h konju, ko smo se mi odpeljali...* cZato ga ni v cerkev, ker je zaznamenovan. Prav se mu je zgodilo. Zdaj se ne bo več tako bahal s svojo močjo, ko je dobil nekoga, ki je močnejši od njega.* «Naj se le Rajka boji! V teh dneh, kar je spet doma, sem ga dodobra spoznal*, je nadaljeval Jernej. «Dober in pobožen je kakor ovca, toda če mu vzkipi žolč, je kakor zverina. Ko bi ga le videli, kako prijazen in nežen je. Mater ima od sile rad, očeta pa kar na rokah nosi. In vsakega dela se loti. Na dvorišču je ležala klada, ki se je nihče ni upal lotiti, ker je tako hudo grčava. Kar mimogrede jo je pograbil in odnesel pred drvarnico. Prej smo jo pa trije komaj premaknila. Bika zgrabi za rogovje in mu pritisne glavo k tlom, da se še ganiti ne more. In pri tem je Še učen in spreten, da se mu moramo vsi čuditi. Pisal je po svoje in druge reči, ki jih jaz še po imenu ne poznam. Napravil je načrt za obdelovanje, da bo prineslo polje še enkrat toliko kakor doslej.* «Pa, pameten je in spreten tudi, drugače ne bi bil mogel hoditi v šole.* 2 do 4, telice 2.50 do 4.50, voli 3 do 4.50, biki 2.50 do 4 Din. Cene pri konjih so nekoliko narasle; prodajali so se po 500 do 3800 Din. Na .svinjskem sejmu v Ptuju so prodajali svinje po 7 do 9 Din za kilogram žive teže. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili v devizah (premija 28-50 %, ki se naj prišteje k spodnjim tečajem): 1 nizozemski goldinar za 23-04 do 23-15 Din; 1 nemško marko za 13-61 do 13-72 Din ; 1 ameriški dolar za 45-91 do 46-20 Din; 100 francoskih frankov za 225-88 do 227 Din; 100 češkoslovaških kron za 171 do 171-65 Din; 100 italijanskih lir za 301 do 301-41 Din. Avstrijski šiling se je prodajal v zasebnem kliringu po 8-85 Din Vojna škoda se je trgovala po 195 Din, investicijsko posojilo pa po 44 do 46 Din. Sejmi 3. julija: Petrovče, Sv. Gotart pri Trojanah, Kočevska Reka, Kranj, Murska Sobota, Rakičan, Novo mesto, Remšnik, Ptujska gora, Ormož, Št. Ilj pod Turjakom, Tinsko; 4. julija: Vojnik, Črnomelj, Rečica ob Savinji, Krško, Veliki Gaber, Ziri, Vuzenica, Ptuj. 5. julija: Mengeš, Dolenja vas, Sv. Lenart nad Laškim, Ljubljana, Hodoš; 7. julija: Kapla; 8. julija: Pišece, Gradac, Boštanj, Brezovo. DOMAČE NOVOSTI * Zborovanje narodnega delavstva v Trbovljah. Te dni je na članskem sestanku Narodne strokovne zveze, ki je bil zelo dobro obiskan, poročal g. Kosem iz Ljubljane. Govornik je omenjal, da v sedanji svetovni gospodarski stiski največ trpi rudarsko delavstvo, ker je najhuje izkoriščano. Med rudarskimi delavci je tudi najveo brezposelnih po vseh državah, ki imajo večje rudnike. Na češkoslovaškem n. pr. pa je prav po zaslugi narodnih socialistov, ki so izvrstno organizirani, lepo izvedeno zavarovanje za primer «Vsa vas še ni imela tako učenega gospoda in pametnega gospodarja hkrati*, je spet začel Jernej. «Laliko smo nanj ponosni. Kako je danes orgljal! Organist se lahko pred njim skrije. Glejte, tamle prihaja s koral* Znanci, ki jih dotlej še ni srečal, so ga veselo pozdravili. On pa ni dolgo ostal med njimi. Krenil je med tihe grobove, kjer so počivali njegovi predniki in njegov nesrečni brat. Vrba žalujka je zakrivala nizke hribčke s svojimi dolgimi, ozelenelimi vejami. Pod njo pa je bila kamenita klop. Ko je odrinil veje, se je ustavil njegov pogled na dekletu, ki je sedelo na klopici in ob njegovem prihodu vstalo. Rdečica zadrege ji je zalila obraz. Ze v cerkvi jo je opazil in že na prvi pogled ga je nekaj neznanega vleklo k njej. Visokega stasa je bila in čudno lepa. Tudi njena obleka je bila nekaj posebnega. Prav nič ni bila podobna oblekam drugih domačink. Kratko rdeče in belo križasto krilo je puščalo lepo raslo nožico prosto Okoli bokov je imela svilen predpasnik. Dvoje debelih kit se ji je ovijalo okoli glave. Ročice, ki je z njimi držala molitvenik, so izdajale, da ji ni treba dosti delati. Ves njen obraz pa je kazal izraz nežnosti in srčne dobrote. Odzdravila mu je in ga počasi, skoraj pre« strašeno pogledala izpod dolgih temnih trepalnic. «Nikar ne bodi huda, da sem te zmotil*, jo je poprosil. Kar po domače jo je tikal. «Nisem vedel, da je kdo tu. Ali naj grem?* brezposelnosti. Ob zaključku je poudarjal, da ni prišel na ta sestanek, da bi razbijal že obstoječe strokovne organizacije, pač pa vabi v NSZ ono delavstvo, ki danes še ni nikjer organizirano, ker je globoko uverjen, da ima le NSZ bodočnost in da bo lahko izvojevala delavstvu njegove pravice. Njen boj pa bo uspešnejši, če bo imela za seboj čim večje množice narodno in stanovsko za- ednega delavstva. Njegova izvajanja so sprejeli zborovalci z velikim odobravanjem. * Velika beda v rudarskih družinah. Iz Hrastnika pišejo: Beda in obup sta se vselila tudi v družine onih rudarjev, katerim so še prizanesle dosedanje odpustitve. Rudarji delajo na teden že dolgo časa komaj po dva šihta in zaslužijo okrog 70 dinarjev. Trgovine in konzumi ne dajejo več živeža na upanje. Pri trgovinah in zasebnih kon-zumih je to razumljivo, ker so vsa taka podjetja izčrpana. Trgovine in zasebni konzumi so dajali rudarjem na upanje živila brez vsakega jamstva in ne vedo, kdo bo poravnal dolgove. Drugače pa je z rudniškim konzumom, ki izdaja živila ves čas sorazmerno z zaslužkom in je plačan ob vsakem plačilnem dnevu. Zdaj tudi ta konzum, ki ga vzdržuje bogato podjetje, ne daje več živil na upanje. Siromašni zaslužek ne zadostuje za naj-skromnejšo prehrano rudarjev samih in se je tako lakota v pravem pomenu besede naselila v vseh rudarskih domovih. Borno kosilo, za katero lahko še poskrbi mati, zadostuje komaj za otroke in morajo roditelji vedno lačni od mize. V teh obupnih razmerah so možje čisto otopeli in so stopile zdaj na plan rudarske žene in matere, da bi vsem razložile gorje, ki je prikipelo do vrhunca. Pred dnevi se je več sto žensk in otrok zbralo pred rudniško pisarno. Rudniški ravnatelj gospod inž. Drolc je prišel med nje in siromašno žene so mu mirno in dostojno razložile svoje gorje. V vsej natančnosti so podale obupno sliko. Od meseca do meseca, od tedna do tedna tolažijo rudarje, da bo več šihtov, pa jih je vedno manj in tem obljubam tudi rudniški konzum ne veruje, ker ne da ničesar na račun teh obljubljenih zaslužkov. V pomanjkanju propada vse, staro in mlado. Rudniški ravnatelj je ženam obljubil, da bo ponovno poročal vodstvu TPD o silnem pomanjkanju. Žene so se zahvalile za obljubo in se mirno razšle. V ponedeljek dopoldne pa so prišle tudi pred občinsko izpostavo ter so opisale vso strašno bedo podžupanu g. Rošu. Podžupan jim je zatrjeval, da občinski odbor dobro pozna vse strašne težave in da je poskrbel, «0 tem se pa kar sama pomenita.* ^Obračunala bova tudi zaradi tebe. Ali veš, kako pravi pesem: ,Obračati na dva oči, to dobro ni, to zdravo ni, iz tega se gorje rodi.. .'.* Minka mu je prepovedala: «0 tem mu ne črhni nobene besedice. Ne prepirajta se zaradi mene. Prijatelja bodita, saj 6ta najbližja soseda.* Fant ji je kljuboval: «Drugod ga ne črtim, ampak tukaj ga ne smem videti — pod tvojim oknom.* Začelo jo je skrbeti: «Pobijala se bosta... Kri bo tekla... Po ječah vaju bodo gonili.. .* cPovej mu, naj odneha. Tekmeca ne bom gledal zraven sebe...» Minka je jokala. Bala se je sramote. Kaj bodo rekli ljudje, ako bo kdo nesrečen! Začela ga je miriti: «Lojze je nedolžen. Ni res, česar si ga osumil. Ako boš le prst položil nanj, mu boš storil krivico...» . Toda zadeva še ni dozorela za javnost. Vsaka nepremišljena beseda bi mu utegnila škodovati Utrgal bi nezrelo sadje. Tiho opazovanje pa mu je obetalo mnogo zanimivega. Ako bi komu kaj izbleknil, bi si pokvaril vso zabavo. Srečanje Potokarjevega Lojzeta na Ovinku se mu je videlo čedalje bolj sumljivo. Prišel je navzdol od pečine skozi Bukovje z zavitkom pod pazduho. Fant je nedvomno član tajne gorske družbe. Njegovo čudno vedenje opazuje že dalje časa. Poprej sta bila prijatelja in sta se marsikaj pomenila. Zdaj pa se mu izogiba celo pri belem dnevu. Ko je prvič opazil njegovo umikanje, je mislil, da gre za Minko, ki mu jo hoče odtujiti. Zdaj pa se je njegovo mnenje izpremenilo. Mržnja njegovega tovariša se mu je pokazala v povsem drugačni barvi. Ali se ne skriva v njigovih očeh sumljiva senca, ki se boji svetlobe? Zato se mu umika, da laže prikriva zvezo s člani tajne gorske družbe. Morda mu je izogibanje celo naročeno. Na to, kako je prišel Lojze do tolikega zaupanja, je bil Jože najbolj radoveden. Vedel je, da je vsako ponarejanje denarja strogo prepovedano. Zato se shajajo ponoči in zakrivajo okna. Kdo je odgrnil preprostemu mladeniču skrivnostno zaveso? Nihče drugi nego Babnikova Minka. Pa se je drznila tajiti njegovo prisotnost! Ni ji prisojal toliko hinavstva. Na Minko se Jože ni mogel več zanašati. Spoznal je, da je zanj izgubljena. Lojze ima pri njej nedvomno več veljave. Zaupane so mu tajnosti forske vasice. Tako je najbrž odločil Bab- nik, ki ima v Bukovju prvo besedo. Potokarjev Lojze je fant po njegovi volji. Vzlic temu pa Jože ni bil preveč poparjen. Ves dan je veselo požvižgaval. Zavest, da je prvi izsledil tajno družbo, mu je ustvarjala zadoščenje. Babnik mu je odrekel prednost, ker mu ni zaupal. In prav zaradi tega mu je dal oblast nad njegovo prostostjo in njegovim bogastvom. Toda na maščevanje Jože ni resno mislil. Prenagla ovadba bi mu ne koristila, marveč škodovala. Tajnosti gorske vasice naj ostanejo skrite, dokler jih ne zadene neizogibna usoda. Jože ni bil vreden zaupanja, zato pa nalašč ne mara biti izdajalec. Pri spravljanju sena si je mladenič marsikaj pametnega domislil. Koval je načrte, kako bi prodrl čim globlje v tajnost gorske vasice, da bi ga nihče ne opazil. Sklepal je in preudarjal, kje bi bilo treba začeti. Bog ne daj, da bi vzbudil kako pozornost. «Ali naj se loti Lojzeta?> Tukaj ni bilo upati povoljnega uspeha. Lojze bi mu gladko utajil in opozoril družbo na nevarnost. Tako bi ničesar ne dosegel. 0 Minki ni bilo vredno govoriti. Pokazal je, da mu ne zaupa. Dekle je dobro poučeno. Šimenc jo je izšolal. Med Bukovčani nima pravega prijatelja. Babnik je nedostopen; nanj ni niti mislil. Šimenčeva i prenapetost je tolika, da z njim ne more govoriti.. Tukaj bi udaril z glavo ob steno. Rjave je pre-- » * Prostovoljna smrt. Posestnika Lovra Gradišnika na Janževi gori pri Selnici so pognale v obup hude današnje razmere. Ko je bil sam doma, je v samomorilnem namenu izpil večjo količino lizola. Poklicani reševalci so nesrečnika prepeljali v mariborsko bolnišnico, toda pomoč je bila prepozna. Gradišnik ie kmalu po r-^-ozu umrl. * Smrt pod vlakom. Na kamniški progi se je pripetila huda nesreča. Osebni vlak je pri Kamniku do smrti povozil 701etnega mestnega siromaka Janeza Košiča, po domače Kraljička. Starček je bil gluh. Zato nri vlakovodi° ne zadene krivda. * Požar na Hajdini. Te dni je nastal na nepojasnjen način ogenj v skednju posestnika Alojzija Marinčiča na Hajdini. Ker je bil skedenj s slamo krit, se je ogenj naglo razširil na vse v bližini stoječe gospodarske zgradbe in jih uničil do tal. Gasilci, ki so prihiteli na pomoč iz Haj-dine in Ptuja, so z veliko težavo omejili ogenj 111 s tem preprečili ^ ' : tila vsej vasi. * Huda nesreča strelnega mojstra. V bolnišnico v Ljubljani so pripeljali hudo ranjenega 471etnega Antona Repovža, strelnega mojstra pri vodstvu banovinske ceste Litija—Radeče, ki jo sedaj gradijo. Repovž je nadzoroval razstrelje-valna dela pri gradnji ceste. Pripravil je deset strelov, ki so se izvršili brez nezgode razen zadnjega. Pri zadnjem strelu je padla s pobočja na * ">5t0 velika bukev in ko so delavci to bukev od-'anjevali s ceste, je prigrmel zviška težak ka->ien, ki ga je bukev izruvala. Kamen je padel na Repovža in mu zlomil J- *»'»- lomil skoro vsa rebra. * Obup nad življenjem. Pri Gornji Sv. Kungoti je obupal nad življenjem 281etni orožniški pod-narednik Anton Lopič. S svojim službenim samokresom se je ustrelil. Krogla mu je predrla srce in je bil nesrečnik takoj mrtev. Lopič je služboval kot orožnik v Beogradu, kjer se je hudo ponesrečil in se je moral dalje časa zdraviti v bolnišnici. Po odpustu iz bolnišnice je dobil daljši dopust, ki ga je hotel preživeti pri svojem prejšnjem gospodarju pri Sv. Kungoti. Pri njem je bil nekaj dni in je šel tam t"Hi i7 ---------«» vzroka prostovoljno v smrt. * Smrtna nesreča šestletne pastirice. Šestletna hčerka posestnika Cokana na Krapju je te dni pasla na vojki privezano telico ter si v otroški igravosti in neprevidnosti ovila drugi konec voj- neumen; njegove besede niso zanesljive. Gorjanc pa bi se mu prav debelo zlagal. Ostal je samo še čotar. Mož je nekoliko boječ, sicer pa dobra duša. Previdno bi ga bilo treba kam izvabiti in omehčati z lepo besedo. Ako bi se upiral, bi ga omajala grožnja. Mož bi se ustrašil. Tako je sklepal mladenič vse poletje; ni pa utegnil izvesti svojih načrtov. Odložil jih je na jesen, ko bo opravljeno delo. Takrat bo poskusil nadaljevati. „ „ . , 2. Zasledovanje. Semenj na Trati o sv. Mihelu ni bil kdo ve kako živahen. Za oddajo vprežne živine je bilo prezgodaj, ker ljudje še niso dosejali in napeljali drv. Prignali pa so obilo drobnice z bližnjih hribov. Tudi mladi jesenčki so se dobro prodali.. Čotar iz Bukovja je prodajal ovce. Imel je lepe živalce, kakršnih ni bilo mnogo na sejmu. Kupci so se kar gnetli okoli njega. Murnov Jože je opazoval oddaleč, ko so se pogajali za ceno. Hodil je počasi po sejmišču, kakor bi ogledoval živino. Meril pa je le na Čotarja, kdaj bo prodal in kam se bo odstranil. Ko se je naveličal postajati med živino, se je pomešal med stojnice za blago in drugo ropotijo. Pred zgovornim klobučarjem je opazil Šimenca iz Bukovja. Mož si je izbral ličen klobuk in ga pomeril. Trgovec mu je nastavil zrcalo. Za ceno sta se hitro pogodila. Šimenc je segel po denarnico, ki je bila prav lepo rejena. Vzel je petak in ga dal prodajalcu. ke okrog vratu. V bližini je bil tudi domaČi pes, ki je pričel lajati na telico in se v njo zaletavati. Deklica je medtem brez zle slutnje trgala poleg živali cvetlice. Ko pa je pes ugriznil telico v nogo, je ta zbezljala, prevrnila pastirico in jo vlekla s seboj po trati. Rešili so jo sicer iz nevarnega položaja, toda najbrže ji je vojka strla goltanec. Kljub zdravniški pomoči je deklica po dveh urah umrla. * Požar pri Hrastniku. V noči na nedeljo ob eni uri so zbudile Hrastničane iz spanja tvorni-ške in rudniška sirena in gasilski rog. Gorelo je na Brnici Igričnikovo gospodarsko poslopje. Ogenj je moral nastati že okrog polnoči. Prvi so prihiteli na pomoč dolski gasilci z motorko na avtomobilu. Hrastniško gasilno društvo je pa poslalo na požarišče samo številno moštvo s kav-Iji in drugim orodjem brez brizgalne, ki bi se zaradi slabe poti ne mogli spraviti na kraj po-žera, ki je oddaljen okrog 250 m od vasi Brnice na pobočju hriba Kovka. Hud veter, ki je pihal to noč, je raznašal goreče ogorke daleč na okrog. Bila je velika nevarnost, da ne bi zaradi tega nastal požar v bližnji vasi Brnici na kakem s slamo kritem poslopju. Zato so se morali gasilci porazdeliti na več strani, da so preprečili še večjo nesrečo. Oni iz steklarne so bili pri požarišču, drugi so pa bili postavljeni v vasi Brinici. Leseno in s slamo krito gospodarsko rvo<0o"ie j« zgorelo do tal. * Nevaren ogenj. V noči na nedeljo okoli 3. ure je nastal v gospodarskem poslopju posestnika Janeza Ribiča na Grajeni pri Ptuju požar. Vsa družina je v strahu priletela iz hiše na prosto ter v svoji grozi zapazila, da gospodarskega poslopja ni mogoče več rešiti. Ker je bil hud veter, je ogenj objel še stanovanjsko poslopje in na kako rešitev premičnin ni biio več misliti. Le s težavo so rešili živino. Domači sin, ki je spal na skednju, se je šele v zadnjem trenutku zbudil in se rešil iz ognja. Zgorela sta razen obeh poslopij ki sta bili delno leseni in delno kriti s slamo tudi vse pohištvo in vsa obleka. Na gašenje ni bilo misliti, ker je Ribičeva domačija nekoliko v bregu in ni v bližini vode, pa tudi gasilci h' prišli do kraja nesreče. * Ogenj v Hruševem. V nedeljo je nastal požar v gospodarskem poslopju Marije Bernikove v Hruševem in do tal uničil zgradbo. Na kraj požara so prihiteli vrli gasilci iz Dobrove z motorno brizgalno in so s svojo r»o?rt»nv®iTinqtjo tudi rešili hišo. •rJej, pa nov!* je vzkliknil trgovec in obrnil petak proti solncu. Nato je nadaljeval zgovorno: l» zdaj nekaj časa mir pred njim. * Ukradena konja. Cigana Vaso in Ivuju i^eva-kovič sta posestniku Alojziju Skubicu v Besnici pri Litiji ukradla dva konja. Konja sta cigana ponoči odpeljala iz hleva in ž njima ziginila neznano kam. * Na meji ustreljen tihotapec, iia ----- sko-italijanski meji v občini Sorici sta opazila graničarja nedavno ponoči dve sumljivi postavi, ki sta hiteli proti italijanski meji. Graničarja sta po predpisih še večkrat ponovila klice, potem pa streljala. Eden beguncev je kriknil in padel, drugi pa je utekel preko meje. Poizvedbe so ugotovile, da je ustreljenec Janez Frelih, posestnik iz občine Sorice. Frelih je bil dvolastnik, ki je imel svoje posestvo tudi na italijanski strani v vasi Novakah, občina Cerkno. Bil je znan kol strasten tihotapec že več let. Najrajši je tihotapil živino. V usodni noči je nesel v nahrbtnem košu tovor sirovega masla. Truplo so odnesli v mrtvašnico v Sorici, kamor je prišla komisija pod vodstvom sreskega načelnika g. Legata. Komisija je ugotovila, da sta postopala graničarja po službenih predpisih. Nesrečni Frelih je bil poročen, star 31 let in oče treh mladoletnih otrok. Najstarejši otrok šteje šele štiri leta. To je že tretji tihotapec, ki je v teh krajih pri begu izgubil življenje. Ta primer kaže, za kako malonkostne reči tvegajo tihotapci življenje. * 18 let za umor. V ponedeljek »c ..oila pred petčlanskim senatom pri okrožnem sodišču v Celju razprava proti 251etnemu oženjenemu najemniku Jožefu Gošku iz Dovškega v okolici Senovega pri Rajhenburgu zaradi umora in poizkusa umora. Jožef Gošek, ki je živel z zakoncema Alojzijem Levškom in njegovo ženo Marijo v Dovškem v sovraštvu, je prišel 20. maja opoldne v Sevškovo hišo, a je našel v sobi le Sevškovo ženo, ki je sedela pri mizi. Vprašal jo je, zakaj ga je ovadila pri sreskem načelstvu zaradi točenja neprijavljenega vina in zaradi izvrševanja neprijavljene mizarske obrti. Sevškova mu je odgovorila, da je to storila, ker je ob veliki noči on ovadil orožnikom njenega moža zaradi suma tatvine mesa. Med prepirom je stopil v sobo Alojzij Sevšek, ki je zgrabil Goška za vrat in ga vrgel v vrata, ki so se razbila. Oba Sevška sta se ga dejansko lotila. Gošek je nato skočil v vežo, za njim pa Marija Sevškova. Gošek je v tem trenutku potegnil iz žepa samokres in ustrelil v Sevškovo, ki je padla zadeta na tla. Alojzij Sevšek se je skril za vrata, Gošek pa je stopil na, prag in je ustrelil tudi vanj. Nato je stopil v vežo in še enkrat ustrelil v Marijo Sevškovo, ki jo< ležala tam. Sevškova je takoj izdihnila, Alojziji Sevšek pa je dobil strel v desni nadlaket in je> krogla preklala kost na tri dele. Po tem krvavem* dejanju je šel Gošek na dom svojih staršev int malo nato še k svaku ter vsem povedal, kaj je> storil. Drugo jutro se je sam javil okrajnemu sodišču v Sevnici. Gošek je tudi pri razpravi skesano priznal dejanje, zagovarjal pa se je z vinje« nostjo in razburjenjem zaradi prepirov in ovadbe, ki so jo Sevškovi vložili proti njemu zaradi nedovoljenega točenja vina in izvrševanja neprijavljene mizarske obrti. Vsi sosedi, razen Sev-škovih, opisujejo Goška kot mirnega in marljiv vega moža. Jože! Gošek je bil obsojen zaradi umora in poizkusa umora na 18 let robije. * Obsodba nevarnih tatov. Mali kazenski senat okrožnega sodišča v Mariboru je sodil vlomilski in tatinski družbi, ki je lani in letos strahovala Maribor in njegovo bližnjo okolico. Glavni obtoženec in nekak poveljnik tolpe je bil Anton Valh, pomagali pa so mu pri tatinskem poslu tudi Nikola Dekanič, Jakob Stulič, Fran Zohlner, Jakob Balaškovič, Andrej Bizjak, Ivan Kontelja, Valhova sestra Amalija, Balaškovičeva žena Antonija in Bizjakova žena Antonija. Pri mnogoštevilnih tatvinah in vlomih, ki so jih člani tolpe izvršili, so napravili okrog četrt milijona dinarjev škode. Obsojeni so bili: Anton Valh na pet let hude ječe s pridržkom pet let po prestani kazni in petletno izgubo častnih državljanskih pravic, Fran Zohlner na tri leta hude ječe in petletno izgubo častnih pravic, Jakob Balaškovič na dve leti in triletno izgubo častnih pravic, Nikola Dekanič na eno leto strogega zapora in enoletno izgubo častnih pravic, Stulič na eno leto strogega zapora in dvoletno izgubo častnih pravic, Ivan Bizjak na dve leti hude ječe in triletno izgubo častnih pravic,'Ivan Kontelja na eno leto strogega zapora in dvoletno izgubo častnih pravic, Antonija Balaškovičeva pa na šest mesecev strogega zapora in štiriletno izgubo častnih pravic. Trije sokrivci pri razpravi niso bili navzočni in se bo proti njim vršila posebna razprava. Kaj moramo vedeti o testamentu Naše ljudstvo napravlja še vedno mnogo neveljavnih oporok, ki so povod hudih prepirov in dolgih, dragih pravd. Zato hočemo našim čitate-Ijem podati glavne določbe za sestavitev veljavne oporoke. Oporoka se mora napraviti iz izrečno proste volje, zato ne morejo napraviti testamenta otroci, ki niso dosegli še 14. leta, in prav tako ne slaboumni. Kdor pa je že izpolnil 14. leto, a še ne 18., more napraviti le ustno oporoko pred sodiščem. Sodno proglašen zapravljivec more razpolagati le s polovico svoje imovine, druga polovica pa pripade zakonitim naslednikom. Po zunanji obliki razlikujemo zasebne in javne oporoke. Zasebne se napravijo doma, javne pa pred sodiščem ali pred notarjem. Zasebne imajo za nas večji pomen. Te delimo v ustne in pismene. Kako pa se napravi veljavna pismena oporoka? Kdor zna in more pisati, je najbolje, da oporoko svojeročno napiše in jo podpiše. Pripis dneva, leta in kraja za veljavnost oporoke ni potreben, pač pa je prav priporočljiv zlasti zaradi tega, ker se oporoka lahko vsak čas na novo in drugače napiše in je datum zato važen, da se ve, katera oporoka je bila nazadnje napisana. Naslednja oporoka namreč vedno popolnoma razveljavi prejšnjo. Mnogo ljudi zna sicer pisati, vendar pa ne morejo pisati zaradi bolezni ali kakšne druge zapreke ter zato potrebujejo pri oporoki pomočnika, da napiše oporoko, katero sam zapustnik svojeročno podpiše in pred tremi sposobnimi pričami, od katerih morata vsaj dve biti hkratu navzočni, izjavi, da je to njegova oporoka. Nato se morajo vse priče podpisati, in sicer na sami listini, ne pa morebiti na ovoju. Pričam pa ni treba vedeti, kaj je zapisano v oporoki. Rekli smo, da so potrebne za oporoko sposobne priče. Te so takšne moške in ženske osebe, ki niso stare izpod 18 let, ki niso slaboumne, slepe, gluhe ali mutaste. Priče morajo tudi razumeti zapustnikov jezik. Važno vprašanje nastane v tem, ali je dedič sposobna priča aii ne. Dedič ni veljavna priča. Prav tako pa tudi ne njegov zakonski drug in osebe v premem sorodstvu ali svaštvu z njim. Dalje tudi ne hlap:i, dekle in druga slu-žinčad, ki stanuje z njim pod isto streho. Kako pa napravi oporoko tisti, ki ne zna pisati? Temu mora oporoko napisati druga oseba, sam pa mora pred tremi pričami, ki morajo biti vse hkratu navzočne, izrečno povedati, da je to, kar mu je le-tž napisal, njegova oporoka ter mora še sam svojeročno podkrižati oporoko. Za dokaz, kdo je zapustnik, je dobro, da se k svojeroč-nemu križu zapiše še zapustnikovo ime. Če zna zapustnik čitati in se le ne more podpisati zaradi bolezni ali kakega drugega vzroka, lahko prečita oporoko ena od prič. če zapustnik ne zna ne čitati ne pisati, pa ne sme čitati pisec, temveč kattra druga navzočnih prič in morajo tudi priče točno vedeti vsebino testamenta. Ustno oporoko mora napraviti izročitelj pred tremi istočasno navzočnimi pričami, katerim mora zapustnik jasno izjaviti, da hoče napraviti ustno oporoko. Dobro pa je, da si priče zase zabeležijo oporoko. Vsaka ustna izjava oporoke mora biti namreč potrjena s prisego, ki jo morata vsaj dve priči opraviti, če na primer ena umrje. Če pa tudi druga umrje, izgubi ustna oporoka veljavnost. Prav zato jc splošno priporočljivo, da Preklic. Podpisani Fekonja Anton, gostilničarjev sin, Očeslavci št. 42, preklicujem in obžalujem hude očitke, ki sem jih iznesel v večji družbi v Janže-vem vrhu pri Gornji Radgoni o gospodu Trste-njaku Davorinu očitati kakega nečastnega dejanja, ljam, da nimam nikakega povoda gospodu Trste-njaku Davorinu očitati kakega nečastnega dejanja ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega pregona. V Očeslavci h, dne 6. junija 1933. Fekonja Anton. se ne delajo ustne, temveč vedno pismene oporoke. Tudi pred sodiščem se da napraviti ustna in pismena oporoka in izda sodišče poseben zapisnik o njej ter jo shrani. Prav tako napravi tudi notar oporoko. Omeniti bi še bilo tako zvane nenadne oporoke, ki se napravljajo v raznih nevarnih primerih (med vožnjo ali kadar razsajajo nalezljive bolezni in podobno). Pri takih je priča veljavna tudi, če je izpolnila le 14 let. Zadostujeta le dve priči in ni treba, da bi bili hkratu navzočni. Nenadne oporoke pa izgubijo veljavnost šest mesecev potem, ko je vožnja, bolezen ali pa kakšna druga takšna okolnost prenehala. Poglavitne naloge v boju proti {etiki „etika more vzplamteti le po okuženju z njenimi povzročitelji bacili, vendar vsako okuženje s temi še ne pomeni bolezni. Mi vsi se večkrat v življenju okužimo, a le nekateri izmed nas obole. Naša prva naloga v boju proti jetiki torej bodi: omejitev, odstranitev kužnih virov. Najnevarnejši vir novim okužitvam je bolnik s kužnimi ranami, zlasti v pljučih. Osamitev kužno bolnih od zdravih (na primer v rodbini) je naša prva naloga v boju proti jetiki. V okuženem ozračju najbolj ogroženi so nedorasli otroci. Njih telo še ni razvito, ni dovolj odporno, prej podleže okuženju in zapade obolenju. Zlasti velja to za dojenčka. Mati dojenčka pestuje, doji in hrani, povija, koplje, boža in poljublja. Kolikokrat ga pri tem negovanju okuži. Zato ni čudno, da je v takšnih okoliščinah zapisanih nagli smrti za jetiko toliko nebogljen-čkov že v prvih mesecih življenja. Tu ni druge rešitve nego nemudna ločitev novorojenca od matere z odprto jetiko! Pa tudi drugače se ravnaj po nasvetu: Ne kaži, ne dajaj brez potrebe svojega deteta v roke komurkoli! Ne obiskuj z njim ljudi z bolnimi pljuči, ne pusti jim zahajati tjakaj, ne dovoli jim igrati se v njih bližini. Ali je redna, takojšnja ločitev odprto bolnega od zdravih dandanes pri nas mogoča? Malokdaj. Močno nam nedostaja v ta namen zavodov (bolnišnic, ljudskih zdravilišč, zavetišč, prostornih zdravih stanovanj). Skrbimo, borimo se za to, da se bodo takšni zavodi čimprej zgradili! Krepko telo je obramba proti jetiki. Prvi pogoj za zdravje telesa sta redna, zadostna prehrana in zračno, primerno stanovanje. Šele potem pričakujmo res splošnega umika šibe jetike. Šele pri redni hrani in zdravem stanovanju bodo prišli do prave veljave vsi drugi načini telesne krepitve, kakor gibanje na prostem, solnčenje in kopanje, šport in telovadba. Prav tako je zdravju za telo in dušo potreben reden, zadosten počitek. Gospodarska blaginja, ki je morajo biti vsaj do gotove mere deležni vsi stanovi, že sama po sebi zmanjšuje jetična obolenja. Boj proti jetiki mora zato seči globoko v drobje socialnih nalog in osnovnih življenjskih vprašanj. Zdravljenje jetike v njenih najrazličnejših oblikah je praktično najbolj očiten del protijetič-nega boja. Izpopolnjevanje zdravilnih načinov, omogočenje rednega zdravljenja vsem slojem je najbolj vidna naloga v borbi proti jetiki. Žal nam tako strašno manjkajo primerni zavodi, bolnišnice, ljudska zdravilišča in zavetišča! Še na neko okolnost moramo opozoriti, namreč na napačno pojmovanje jetike, zlasti začetne. Bolni za jetiko navadno iščejo pomoči, ko so že resno bolni, ko imajo na primer že rane v pljučih. Pa tudi ni tako enostavno dognati začetnega skritega obolenja. Navadno je tu potrebno strokovno zdravniško znanje. Zdravljenje jetike se ne začne pri rani, temveč že mnogo prej. Pri ranah se bolezen mnogokrat že zaključuje. Pravo pojmovanje jetike kot ljudske boleznf nulno in jasno zahteva zdravljenje v prav prvih začetkih. Le takrat se da v skoro vseh primerih v dokaj kratkem času in brez hudih denarnih žrtev doseči trajna zmožnost za delo. V ta namen pa nujno potrebujemo bolnišnic in ljudskih zdravilišč. Posebno nujna je tačas potreba nove bolnišnice za prsne bolezni v Ljubljani. Šele potem, ko je poskrbljeno za naglo ločitev in zdravljenje obolelih, smemo upati na znaten uspeh propagandnega dela v boju proti jetiki. Gotovo tega poučnega dela ne smemo podcenjevati. Ta pouk naj opisuje bolezen, svari pred okuženjem in škodljivimi vplivi, ki telo slabe in delajo podvrženo jetiki. Kako se kupuje in prodaja hmelj Na podlagi dosedanje prakse je Hmeljarsko društvo za Slovenijo iz Žalca skupno z Združenjem trgovcev za sreze Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah sestavilo naslednje uzance pri nakupu in prodaji hmelja: 1. Kupčija se sklene med pridelovalcem in trgovcem, ki ima obrtni list, ali pa njegovim pooblaščencem z obojestranskim podpisom sklepnega lista. 2. Originalni sklepni list obdrži kupec, kopijo pa prodajalec. 3. Kupec izroči pri podpisu sklepnega lista prodajalcu na njegovo zahtevo naplačilo razen pri nakupu na vzorec. 4. Pooblaščeni nakupovalci se morajo izkazati nasproti prodajalcu in oblastvom s pravo-močnim pooblastilom hmeljskega trgovca, za katerega nakupujejo, in z legitimacijami, izdanimi, odnosno vidiranimi od oblastev. 5. Vsi hmeljski zaključki, ki jih napravi pooblaščenec za trgovca, ki je izdal pooblastilo, so za tega veljavni in obvezni. Vsi pridržki za potrditev in razveljavljenje teh sklepov so nedopustni. 6. Razveljavljenje sklepov je mogoče samo z obojestranskim pristankom. 7. Sklepni list mora podpisati v vsakem primeru lastnik hmelja ali pa od lastnika pooblaščeni, ki jamči s svojim podpisom za vse morebitne posledice. 8. Pri sklepu kupčije na kupu ali v balah vzame kupec v navzočnosti prodajalca primeren ročni vzorec, ki je križem prevezan in pri vozlu prelepljen s primerno etiketo na ta način, da je izključena ponovna otvoritev ročnega vzorca brez poškodbe etikete. V dokaz istinitosti ročnega vzorca se podpišeta na etiketi kupec in prodajalec. Kupec lahko vzame brezplačno največ tri ročne vzorce od vsake vrste. 9. Količina prodanega blaga mora ustrezati v sklepnem listu pisani množini. Množina kupljenega blaga se ne da v vsakem primeru natančno določiti, zaradi česar se mora določiti v dveh številkah, in sicer od .... do ... . kg. Prodajalec je dolžan dobaviti in kupec prevzeti množino, ki je v sklepnem listu navedena. 10. Pri vseh kupčijah, ki se izvršijo na podlagi vzorcev brez ogleda blaga na licu mesta, se mora ravnati z vzorci v smislu določbe pod točko 8. 11. Dolžnost prodajalca je, ako proda zastavljeni ali zarubljeni hmelj, da v vsakem takem primeru l-imra pred sklepom kupčije obvesti. 12. Do dejansKe izročitve je odgovoren za blago prodajalec, četudi bi se bil kako-- ' in količinski prevzem izvršil že prej. 13. Ako ni drugih pogojev, da kupec po-basati hmelj po svojem basarju. 14. Ako basar izvrši basanje pu kupca in hmelj pri basanju zdrobi, ni za to odgovoren prodajalec. 15. Ako od kupca poslani iJuoui o,- »iUi da hmelj ni sposoben za basanje, lahko basanje začasno odkloni. 16. Ako prodajalec sam izvrši basanje, je za vse nepravilnosti odgovoren sam. 17. Prodajalec prinese k prevzemu hmelja kopijo sklepnega lista. 18. Dolžnost prodajalca je, da dobavi hmelj nevlažen in nezmočen; za te poškodbe je prodajalec odgovoren. 19. Kakovostni prevzem blaga se izvrši pri tehtanju na ta način, da kupec ali njegov zastopnik v navzočnosti prodajalca ali njegovega zastopnika, ki je prišel k prevzemu hmelja, tega pregleda. V primeru spora, če odprti vzorec ne ustreza dovoženemu blagu, se po točki 8. opremljeni vzorec primerja z dovoženim blagom. 20. V primeru, tla je kupec hmelj naprej prodal pred prevzemom, iina prodajalec morebitne spore rešiti s prvim kupcem, odnosno samo prvi kupec s prodajalcem. 21. Za oddajo blaga in prevzem kupnine se smatra, ako ni drugače določeno, pooblaščeni oni, ki je prisostvoval tehtanju. 22. Prevzem in plačilo se izvršita pri tehtanju blaga, ako ni drugače pogojeno. 23. Vreče, ki so last prodajalca, mora vi...u kupec v istem stanju najkasneje do prihodnjega 1. avgusta. Neporabljene vreče, ki jih je dal kupec za pobasanje hmelja, je dolžan prodajalec vrniti pri dobavi hmelja, sicer je odgovoren za povrnitev vrednosti vreč. Prodajalec je dolžan po sklepu kupčije, ako nima svojih vreč, dvigniti te pri kupcu. 24. Tara običajnih lahkih vriv -v ...na največ 2 kg za kos. 25. Prodajalec mora izročili Kupcu pri do-i.l>avi poverilnico svoje občine, ako jo le-ta zahteva v svrho oznamenjevanja hmelja. 26. V primeru, da najde kupec potem pri izpraznjevanju, žvepljanju itd. napačno pako-vanje, kamenje in druge predmete, je za škodo odgovoren prodajalec. 27. Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu in Združenje trgovcev za sreze Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah v Celju sta se sporazumela, da ima obrazec sklepnega lista naslednje besedilo in naslednjo obliko: Datum Taksa uničena na originalu. . . Firma ... Gosp.: .... i > i .... .. po domače: . . . ....... v:.......proda g.: . . ........kg hmelja letnika: po vzorcu (vzorcih):...... po Din: . . . . za 1 kg . . . postavljeno........ Prodajalec potrdi prejem Din: . kupnine, ostanek se izplača . . . na račun Prečitano in v znak soglasja svojeročno podpisano. kupec. prodajalec. Za vse spore, ki bi nastali iz tega pravnega posla, izključujeta obe stranki pristojnost rednih sodišč in se podvržeta razsodišču, obstoječemu iz treh razsodnikov, od katerih imenuje vsaka stranka po enega, in sicer izmed oseb, določenih od Hmeljarskega društva za Slovenijo v Žalcu in od Združenja trgovcev za sreze Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah v Celju. Seznam razsodnikov se v začetku meseca julija vsakega leta dostavi Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Razsodnika, ki jih stranki imenujeta, imenujeta sporazumno tretjega razsodnika, ki je prvo-mestnik. Tudi tretji razsodnik se bo vzel iz razsodnikov, določenih od gori navedenih dveh organizacij. Stranka, ki zahteva razsodišče, mora naznaniti svojega razsodnika nasprotni stranki pismeno. Nasprotna stranka mora sporočiti svojega razsodnika prvi stranki, ki zahteva razsodišče, takoj ali pa najkasneje v treh dneh po prejemu tozadevnega poziva. Prav tako morata izbrati tudi ta dva razsodnika tretjega razsodnika v teku treh dni, sicer ga postavi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani izmed razsodnikov, določenih od gori navedenih dveh organizacij. Stranka, ki zahteva razsodišče, mora vnaprej položiti za stroške razsodišča pri prvomestniku tisti znesek, ki ga ji ta sporoči, in sicer najkasneje v treh dneh po prejemu tozadevnega poziva. Če stroškovnega predjema predlagajoča stranka pravočasno ne položi in tudi nasprotna stranka na poseben poziv v istem roku ne položi tega predjema, izgubi razsodiščna pogodba za ta pravni posel svojo veljavo. Glede vseh drugih vprašanj veljajo zadevni predpisi c. p. p. Zbornica za trgovino, ourt in industrijo v Ljubljani jc izjavila, da je gori navedena določila sprejela v smislu uredbe o zbornicah v seznam uzanc svojega področja. gič omožila, pa ji ie drugi mož umrl in zapustil tri otroke. Strela je ubila mater. Te dni je nastalo nad Hotizo hudo neurje in se je posestnica Ana Hor-vatova iz Hotize skrila pred dežjem pod kupček sena. Udarila je strela. Možje, ki so bili pod drevesi, so videli, da gori seno. Ko je prenehalo liti, so šli možje, da bi pogasili goreče seno. Ko so ga razmetali, se jim je nudil strašen prizor. Pod senom je bila ženska, kateri so že zgoreli nos in obe ušesi. Nesrečnica, ki je štela šele 80 let, zapušča tri otročičke in prav kmalu bi se bil rodil četrti. Nesreča je ljudi zelo pretresla. Na jugoslovensko-avstrijski meji v Prekmurju tihotapstvo bujno cvete. Te dni so graničarji prijeli več tihotapcev, ki so prenašali jajca, orož-niška patrulja iz Gornje Lendave je pa prijela znanega tihotapca iz Doličev, ki je iz Avstrije hotel vtihotapiti 20 kg petroleja in še razne rra-ge trošarinske in monopolske predmete. ZASLUŽNEGA WESTFALSKEGA ROJAKA B o 11 r o p, juniv. j Na UiiikoEtiio soboto je preminil gosp. Ivan i T o j n k o, zaslužen in nad vse požrtvovalen dru-I štveni delavec, mož poštenjak in zvest sin svoje I domovine Jugoslavije. Jugoslovensko delavsko j in podporno društvo v Bottropu, ki mu je bil | dolgoleten predsednik, ga bo spričo njegove ne-! umorne delavnosti ohranilo za vedno v najlepšem ; spominu. Kljub svoji hudi bolezni je prav do zadnjega še vedno rad čital «Domovino». Njegov pogreb se je vršil v sredo 7. t. m. in je pokazal, da je bil naš rajnki Ivan izredno priljubljen ne samo med rojaki, nego tudi med nem* škimi domačini. Udeležila so se pogreba številna naša in tudi nemška društva in godba Zveze jugo-slovenskih delavskih in podpornih društev izStop-penberga. Pokojnik je štel šele 44 let. Po rodu je bil iz Ponikve ob južni železnici. V zadnji pozdrav sta mu izpregovorila ob grobu predsednik Jugoslovenskega delavskega in podpornega društva g. Rudolf Bastič iz Bottropa, ki je položil na grob venec v imenu društva, in Nikola Šent-jurc, ki je prav tako v počastitev delavnega pokojnika dal na njegov grob velik venec. Dalje so mu izrekli zadnje pozdrave gg. Mihael Cerar T -kob Zore in zastopnik nemškega društva. Pokojnika bomo obdržali v najlepšem -minu kot rodoljubnega in požrtvovalnega društvenega delavca. Naj mu bo tuja zemlja lahka, njegovim svojcem pa izrekamo iskreno sožalje! PREKMURSKI GLASNIK] Obrtniška predavanja v Murski Soboti. Mariborska poslovalnica zborničnega obrtno-pospeše-valnega zavoda v Mariboru je razpisala za Mursko Soboto tridnevni predavalni tečaj za izobrazbo rokodelskih pomočnikov iz Prekmurja in ljutomerskega okraja. Doslej je prispelo od štirih obrtnih zadrug že 65 prijav. Ker še sedem zadrug ni zbralo in poslalo prijav, se pričakuje velik obisk predavanj, ki bodo 8., 9. in 10. julija. V prvih dneh julija bodo predavanja tudi v Mariboru. Na kratko notico v listih se je že doslej prijavilo toliko zanimancev, da bi se predavanja mogla začeti takoj. To je obenem tudi nov dokaz, da so neutemeljene vse trditve, da so rokodelci nedostopni za duševno izobrazbo. Po 17 letih pisal iz Rusije. Te dni je pi^ui iz Rusije Ivan Papoki iz Vučje vasi v Prekmurju, ki o njem že od leta 1916. ni bilo nobenega glasu. Mož dela v rudniku blizu Omska in piše, da je v sibirskih rudnikih zaposlenih še več bivših vojnih ujetnikov. Svojci so bili o Ivanu Papokiju prepričani, da je mrtev. Žena Katarina se je dru- Na izlet v uuniovino se pripravljajo vvesti^i-ski, holandski, francoski in belgijski rojaki. Odpeljali se bodo iz svojih krajev 24. avgusta zjutraj in se bodo vsi vozili do Miinchena, a odtam naprej s posebnim vlakom do Ljubljane, kamor prispejo 25. avgusta. Voditelji organizacij, ki se bodo udeležili izleta, bodo imeli v Ljubljani sestanek s predstavniki narodnih in narodno-obrambnih organizacij. Izletniki bodo med drugim obiskali tudi Beograd. Vrnejo se 11. septembra. 15, Rue Lafayette, PARIŠ odpremija denar v Jugoslavijo najhitreje in po uui-boljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle naj-kulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, tlotan-diji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Pariš; Holandija: št. 1458-66; Ned. Dienst; Luksemburg: št. 5967, l usembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaz-Dice. 56 Llstnfca uredništva Polenšak. Saj nima pomena. Za kuhinjo Sirova pogača. Postavi kvaseč iz dveh dek kvasa, malo mlačnega mleka in žlico moke. Ko kvase« izhaja, pripravi v skledo 30 dek moke, 6 dek sirovega masla, 5 dek sladkorja, eno jajce, malo soli, malo limonove lupinice, vzhajani kvaseč in malo mlačnega mleka. Potem testo s ku-halnico dobro mešaj in ga stepaj kakor za krofe. (Testo naj bo zelo mehko, bolj tekoče.) Stepeno testo s prtičem pokrij in postavi za eno uro na toplo, da vzhaja. Pekačo dobro namaži, stresi vanjo testo, ga z roko po pekači razravnaj in napolni s takim-le nadevom: Četrt kile skute (sira) dobro zmešaj ali pa pretlači skozi sito, primešaj eno jajce in malo sladkorja, nato na-niaži po testu, povrh polij še četrt litra sladke smetane in posuj s sladkorjem. Potem speci. Pečeno in hladno zreži na poljubne kose. Namestu sirovega nadeva vzameš lahko tudi jagode, borovnice (črnice) in vsako drugo sadje, le pri ko-ščičastem sadju, kakor črešnjah, marelicah itd., moraš prej koščice odstraniti. Če nadevaš testo s sadjem, posuj sadje vsaj uro prej s sladkorjem in šele potem nadevaj. Pečena račka z zelenjavo. Ko si iuco očistila in oprala, jo razreži na štiri ali osem delov in nasoli. Mast razbeli v kozi, položi razrezane kose na mast in jih v pečici speci, med pečenjem večkrat s sokom polij in obrni. Med pečenjem pripravi zelenjavo, kakor malo ohrovta, cvetače, korenčka, petršilja, graha, ali sploh zelenjavo, ki Dam jo daje letni čas. Vso zelenjavo zreži na rezance, zraven pa tudi malo mladega krompirčka. Vso zrezano zelenjavo stresi k napol pečeni rački, zalij z juho in pokrito dalje duši, da postaneta raca in zelenjava mehki ter se juha pokuha in zelenjava zgosti. Ko je jed gotova, zloži raco lepo na sredino krožnika, okoli pa naloži dušeno zelenjavo. Daš kot samostojno jed na mizo. Če pa hočeš, daš lahko tudi solato zraven. Na enak način moreš pripraviti tudi mlado kokoš, piščanca, purana in gosko. A tudi s telečjim mesom a.li z mlado govedino dosežeš okusno jed, ki ne zaostaja za perutnino, zlasti je to za tiste, ki ne marajo perutnine. mo in tako uničimo ves merčes z zarodom vred. Zvepljanje ne škoduje pohištvu prav nič, le prav nežne barve svilenih prevlek bi nekoliko zbledele spričo žvepljanja. Žveplo pa škoduje zlatim, odnosno pozlačenim okvirom slik in zrcal. Okvire moramo pri žvepljanju odstraniti. Ker pa se ta mrčes najrajši skriva za okviri, je priporočljivo, da sliko ali zrcalo razderemo, dobro osnažimo in namažemo s trpentinom, hrbet slike pa zalepimo s papirjem, da preprečimo mrčesu dostop. Praktični nasveti Z blagom tapecirano pohištvo, to so stoli, di-vani, fotelji itd., je treba včasih osnažiti, oziroma blago oprati. Da to hitro opravimo in ne poškodujemo oprave, ravnajmo tako-le: V mlačno vodo vlijemo nekoliko kapljic salmijaka, pomočimo krtačo v to tekočino, kos za kosom krtačimo in tako umivamo blago; potem pa zmijemo z gobo, v čisti vodi pomočeno in iztisnjeno, naposled še zbrišemo s suho krpo. Ko smo tako umili divan ali stol, ga postavimo na zračen prostor, kjer ni prahu, da se posuši. Seveda ne smemo blaga toliko zmočiti, da bi se zmočile vzmeti, ki bi potem rjavele. Če pa je blago zelo umazano, lahko vzamemo rri umivanju tudi nekoliko dobrega mila. Kako si same pripravimo tekočino za kotira-nje las. Za to potrebujemo: 15 gramov pepelike, 30 crramov glicerina, 5 gramov salmijakovega cvet "50 gramov rožne vode in 200 gramov vode iz oranžnih cvetov. Vse to skupaj dobro zmešamo in si s tem povlažimo lase. Kodranje bo zelo dolgo in dobro držalo. Lesnega črva preženemo iz pohištva tako-ie: Vse vidne luknjice, ki jih je naredil lesni črv, je treba izpihati, da se odstrani lesna moka, t. j. zgrizeni les. Potem vbrizgamo z malo brizgalko po možnosti v vsako luknjico kreozotovega olja, luknjice pa dobro zamašimo z voskom. Tako se črv spričo kreozotovega olja in zamašenih luknjic zaduši. Stenice preženemo iz taprciranega poi,.....z Žveplom. Okuženo pohištvo enostavno zažveplja- X Eksplozija bombe v Vatikanu. V nedeljo je oddal neznanec pred vhodom v Petrovo baziliko nameščencu, ki spravlja fotografične aparate, palice in drugo ročno prtljago obiskovalcev, majhen zavoj v shrambo. Zavojček se je kmalu nato razpočil, pri čemer so bile tri oseba huje ranjene, neka deklica pa je dobila lažje poškodbe. Vsi ranjenci so Italijani. Petarda ni bila v kovinastem omotu, tako da ni povzročila nobene škode na zidovju. Pok se ni čul niti po notranjosti Petrove cerkve. Govorice, da je bilo pri tej eksploziji več oseb ubitih, so neresnične. X Svatba bivšega španskega prestolonaslednika. Te dni je bila v Lausanni svatba princa Asturskega, ki je sin bivšega španskega kralja Alfonza XIII. Bivši španski prestolonaslednik se je poročil z Edelmiro Sampedro, državljanko države Kube. Princ se ni hotel ukloniti volji svojega očeta in se je rajši odpovedal svojim pravicam, kakor ljubezni in zakonski zvezi. Oče mu je bil dal še 10 dni ča^a za odločitev, ali ostane prestolonaslednik, čeprav zaenkrat samo na papirju, ali pa se poroči s svojo izvoljenko. Princa so oblegali zadnje dni v Lausanni zlasti ameriški in angleški novinarji, da bi prvi oznanili svetu, da se je Asturski princ odrekel španskemu prestolu. Pred 14 dnevi je poslal bivši kralj Alfonz j v Lausanno svojega tajnika, da bi v zadnjem trenutku preprečil nezaželjeno zakonsko zvezo. Princ j je brez oklevanja podpisal listino, ki se z njo odreka pravicam do španskega prestola. Po poroč-| rtih obredih na lausannskem magistratu in v katoliški cerkvi sta odpotovala zakonca v Francijo. X Milijonarji izumirajo. Po vsem svetu je začelo število milijonarjev padati. Časi milijonarjev so minili in vse kaže, da za kupičenje de» narja ne bo več ugodnih razmer, tudi če bi se svet rešil iz hude gospodarske "stiske. To bodo seveda obžalovale tudi davčne uprave. Tam, kjei ' je mnogo milijonarjev, je tudi poslovanje davč-| nih uprav lahko. Strokovnjaki pravijo, da za zbi-: ranje milijonov dolgo ne bodo razmere tako j ugodne, kakor so bile v dobrih starih časih. John Rockefeller se je rodil kakor nalašč v najugod' ' nejšem času. Toliko bogastva menda še ni nihče zbral, kdor je začel z malim. Rockefeller je začel ! bogateti s petrolejem, ki so ga takrat ljudje še splošno rabili. X Delavec je ustrelil svojo ljubico, njenega očeta in sebe. Nedavno se je odigrala v Hrvatski Novi vasi na Moravskem pretresljiva žaloigra ljubosumnosti, ki je zahtevala tri človeške žrtve. V hišici delavske naselbine je stanoval delavec 501etni Josef Foltyn s svojo 191etno hčerko Vla-sto. Dekle je imelo že dve leti ljubavno razmerje z delavcem Martinom Mavričem iz Hrvatske Nove vasi. Mavric je stanoval pri svoji stari materi in ker se je skoro vsak dan vračal od svoje ljubice šele pozno v noč, ga je stara mati karala in često sta se prepirala. Mavrič se je naposled vednih prepirov naveličal in hotel se je oženiti. V ta namen se je preselil v Foltynovo hišico. Poroka naj bi se vršila prihodnji mesec, ko bi izpolnila Vlasta 20. leto. Mavrič je bil pa zelo ljubosumen in je večkrat zagrozil svoji izvoljenki, da bi jo takoj ustrelil, če bi ga nehala ljubiti. Usodnega dne sta napravila zaljubljenca izlet v bližnjo vas, odkoder sta se pozno ponoči vrnila sprta. Tudi doma sta se hudo sprla in v prepir je posegel dekličin oče. Nazadnje se je fant pomiril, legel je in spal do jutra. Ob osmih je vstal, ni pa šel na delo kakor po navadi, nego se je napravil v praznično obleko in odšel zdoma, ne da bi povedal, kam je namenjen. Popoldne se je vrnil in se spet spri s svojo izvoljenko. Potem je odšel v svojo podstrešno sobico, kjer se je mudil dobrih deset minut. Ko je prišel ves iz sebe nazaj, je pričel streljati z revolverjem po Vlasti. Ko ja stari Foltyn zaslišal v sosedni sobi strele, je takoj planil iz hišice in hotel pobegniti. Mavrič ga je pa dohitel na pragu in iz neposredne bližine trikrat ustrelil proti njemu. Ena krogla ga je zadela v roko, druga v glavo, tretja pa v srce. Zadnji dve rani sta bili smrtni, tako da je Foltyn takoj obležal mrtev. Besneči Mavrič je ta čas zagledal skupino kmetov, ki so bili prihiteli na strele od vseh strani k Foltynovi hišici. Brž je zaklenil vrata in v naslednjem trenutku je počil še en strel. Ko so kmetje vlomili vrata, so zagledali grozen prizor. V kuhinji na tleh je ležal ves okrvavljen Mavrič, v sosedni sobi na postelji pa Vlasta s tremi smrtnimi ranami v glavi. Poklicali so zdravnika, ki je Vlasto in Mavrica obvezal ter odredil, da so ju takoj prepeljali v bolnišnico. Nesrečno dekle pa zdravniške pomoči ni več potrebovalo, ker je že med prevozom v bolnišnico umrlo. Mavrič je imel poškodovane možgane in je umrl kmalu po prevozu v bolnišnici. Foltynu je umrl pred tremi tedni sinček, ki je imel vnetje možganske mrene, t"'-- - ' gove rodbine ni ostal nihče živ. X Sleparska žena. Pred sodišče,.. , .. .»-pešti se je morala te dni zagovarjati mlada žena Jožefa Szarazejeva, obtožena sleparstva z zakonsko zvezo. Pomladi leta 1931. je bila v bolnišnici, kjer se je seznanila s 331etnim Karlo-Fandlom, ki je hodil obiskovat svojo mater, i je Szarazejeva zvedela, da živi Fandl v dobri gmotnih razmerah, se je zlagala njegovi materi, da je vdova po načelniku gasilcev in da ima lepo pokojnino, za katero ji izplačajo na roko 8000 pengov, če se omoži, poleg tega pa je lagala, da ima hišo, 35 oralov zemljišča in 10.000 pengov v hranilnici. Menila je tudi, da bi se rada omožila s Karlom. Fandlu je bila mlada žena všeč in ko je prišla iz bolnišnice, je bila v njegovi hiši dobro došel gost. Podjetna žena je znala gostoljubnost dobro izkoristiti. Takoj se je zaročila s Karlom in medeni tedni so se pričeli že pred poroko. Szarazejeva je porabila to priliko, da je izvabila precej tisočakov ne samo od sorodnikov svo-, jega ženina, temveč tudi od njegovih znancev, ki se je po naključju seznanila z njimi. Ženin bi bil rad videl njeno posestvo, nji se pa z ogledom ni mudilo. Naposled je odpotoval sam v Nagykoros, kjer je ugotovil, da je Szarazejeva navadna sle-parka. Njen mož še živi in ni načelnik gasilcev. Sleparsko ženo je takoj postavil pod kap in ovadil sodišču, ki jo je obsodilo na tri mesece zapora. X Konec babilonskega stoipa. btaroveski ba-bilon je štel dva milijona prebivalcev in je bil največje mesto svoje dobe, kakor je sedaj London. Babilon je pa imel tudi nekaj ameriškega, 90 m visok stolp s sedmimi nadstropji, ki je bil prvi nebotičnik na svetu, poleg tega pa največjo stavbo sveta, Mardukov hram, kraljevsko palačo in več palač bogatih industrijcev in vele-trgovcev. Babilon je bil znan tudi po svojem ki-pečem družabnem življenju, razkošju in razvratu. Kako so skrbeli Babilonci za promet, so pričale široke ulice, kakršne ima malokatero moderno mesto. Babilon je imel tudi izvrstno kanalizacijo in vodovod. Hrami in palače iz opeke so bili obloženi s ploščicami krasnih barv. Babilonski stolp, ki se zdaj pečata z njim raziskovalca profesor Unger in arhitekt Koldawey, je bil po starih pismenih virih približno tak, kakor ga je bil opisal Herodot leta 455. pred Kristusom, ko se je sam povzpel nanj. Kdaj so Babilonci zgradili ta stolp, ni točno znano. Na vrhu je bil hram, ki so ga rabili kot zvezdarno. Prvič se omenja babilonski stolp v sedmem stoletju pred Kristusom. V stolp so vodila tri stopnišča. Znamenita je bila zvezdama pri Mardukovem hramu, kjer so imeli kip boga iz čistega zlata. Babilonski stolp je za- čel razpadati s propadanjem Babilona. Ko je hotel Aleksander Veliki leta 331. pred Kristusom obnoviti napol porušeno mesto, je bil stolp že v razvalinah. X Razbojniki oboroženi s strojno puško. Novo grozno razbojništvo je te dni razburilo ves New York. Pred malo kavarno se je ustavil avtomobil, ki ga je zapustilo pet do glave oboroženih razbojnikov. «Vsi noter!* so zaklicali kavarniškim gostom, ki so hoteli pobegniti skozi vrata. Sedem navzočnih, med njimi tudi neki 151etni deček, se je moralo pokoriti. Razbojniki so jih obrnili z obrazi proti zidu in sprožili prenosno strojno puško. Ko so izčrpali vse naboje, so nemoteno odpotovali s svojim avtomobilom. Tri žrtve so mrtve. Ves zid v kavarni je preluknjan. Poročilo o umoru naglaša, da so vzrok klanja stari računi med sovražnimi tolpami tihotapcev. X Z zlatom si odkupujejo starost. V Indiji obstoji ljudska vera, da je odmeril Stvarnik človeku samo 60 let življenja. Oni, ki so prekoračili to mejo, a hočejo zdravo in srečno živeti naprej, se morajo odkupiti s težo zlata. Starec mora na tehtnico, medtem ko nalagajo v drugo skledo zlato, ki ga odtehta. Ves ta denar dobivajo siromaki, ki potem molijo za dobrotnika in uresničijo njegovo željo. Slični obredi so dokaj redki, ker mnogo stanejo. Zato so se zbrali 28. maja v Rao Bagaduru v Indiji tisoči beračev, ki so izvedeli, da se hoče odkupiti na svoj 60. rojstni dan bogatin Ganga Radžu, lastnik velike banke. Ganga Radžu je jako rejen in je moral žrtvovati ogromno vsoto, v naši vrednosti skoro dva milijona dinarjev. Vse to zlato so odnesli berači, ki so glasno priporočali dobrotnika nebesom. X Cinkaste vojake zbira. Upokojeni podpolkovnik Viljem Teuber si krajša čas na poseben način. Izdeluje namreč cinkaste vojake, delno jih pa tudi kupuje in zdaj jih ima že 180.000. V svoji obilni zbirki nima samo vseh vrst orožja modernih armad, temveč tudi zgodovinske armade. Na nedavni razstavi na Dunaju je razstavil 1000 cin-kastih vojakov v prizoru, ki kaže, kako so bili leta 1715. pred vrati Dunaja sprejeti turški odposlanci. Uniforme in vse podrobnosti so zgodovinsko točno posnete. Teuber jih je izdelal po osnutkih slikarjev in kiparjev, ki so mu pripravili modele. Po osnutkih je napravil votle figure in z j njimi vlival vojake. Sam jih je tudi poslikal. Teu-berjeva zbirka obsega vojake od najstarejših ča- j sov do moderne dobe. pa tudi odlične vojskovodje vseh časov. Tako vidimo cinkastega Napoleona, princa Evgena, turškega sultana Kara Mustafo, ki je obiegal Dunaj, grofa Riidi-gerja Starhemberga, ki je branil Dunaj, in mnoge, druge. Pri Napoleonu ima Teuber tudi njegovo armado, seveda tudi Napoleonove Mameluke, pri ( katerih je prekosil celo Napoleona, ki jih ie imel samo 120, medtem ko jih ima on 110. Ogromna zbirka cinkastih vojakov pa ni samo delo Viljema Teuberja. Že oče mu je zapustil 35.000 vojakov. Strast je torej dedna in Teuberiev oče ie celo umrl s cinkastim vojakom v roki in ko so mu ga vzeli iz otrple roke, so opazili, da je držal v njej huzarja polka, ki je pri njem služil sedanji lastnik zbirke. X Molk povod za ločitev zakona. V Franciji so imeli nedavno .zanimivo ločitev zakona. Sodišče v nekem francoskem mestu je moralo obravnavati spor med dvema zakoncema, ki sta se hotela ločiti, pa je priznalo, da je molk enega zakonca z gotovimi pogoji zadosten razlog za ločitev zakona. Zadostuje, da mož ali žena trajno in namerno molči, pa lahko zahteva drugi zakonec ločitev zakona. V našem primeru mož namerno ni govoril z ženo več let, čeprav sta živela skupaj. Izpregovoril ni z njo niti tedaj, ko ji je dajal denar za gospodinjstvo. V takih primerih je položila žena prazno denarnico na njegovo pisalno mizo; mož je po njenem odhodu prišel v pisarno, položil v denarnico nekaj bankovcev in odšel, potem je pa prišla žena po denar. Francoski listi pišejo, da je to prvi primer, da je bil zakon ločen zaradi molka enega zakonca. ZA SMEH iN KRATEK ČAS Pred sodiščem. Sodnik: «Obtoženec, ali priznate, da ste vrgli svojo ženo skozi okno?» Obtoženec: «Seveda priznam, gospod sodnik, toda izvolite pomisliti, da sem ravnal v silni razburjenosti.« Sodnik: «To vas nikakor ne opravičuje. Pomislite vendar, kakšno nesrečo bi bili zakrivili, če bi šel tisti trenutek kdo mimo vaše hiše.» Pri zdravniku. Žena: «Gospod doktor, kaj naj storim proti živčni bolezni svojega moža?* Zdravnik: «Oba morata odpotovati.* Žena: «Kam pa?» Zdravnik: