Za poduk in kratek čas. Možata beseda zoper svobodno odernštvo. II. Do sedaj so še povsod prisiljeni bili oderuhom v okom prihajati z zakonodavstvom. To nam svedoči zgodovina vseh časov. Liberalci, sami izomikanci, bi to morali veudar zuati. Stari RimljaDi so jednako, kakor naši liberalci, nekaj časa mislili in dopuščali, naj vsak jemlje ali daje obresti, kolikor mu je v nagodbo ali dolžno pismo zapisati dal. Pritožiti se nima pravice. Zakaj pa jo podpisal? Tako mislili so tudi Rimljani. Toda le nekaj časa, kajti ubogo ljudstvo, ko ni nioglo dalje oderuske gospode prenašati ia uvidevse, da se ga uibče ne usmili, je na enkrat zapustilo Rim in se izselilo na Aventinski hrib. Gospoda se tega ustraši in odjenja; ljudstvo pa se vrne v mesto nazaj, a zoper oderube zapisejo mu ostre določbe na kamene plosče dvanajsterih postav. Določili so se procenti po stevilu, kolikeri se smejo za izposojeui kapital jemati; oderuba pa so pred sodnikom zanaprej kaznovali, kakor če bi bil kaj ukradel. Slavni rimski državnik Katon etarši želel je ae bolj strogo postopati zoper oderuhe. Po njegovem mnenji je oderuh hujsi od ubijevca, kajti kradejo navadno le ubožniši bogatejim, toda pri oderuštvu odira bogatin siromaka (Dobro, dobro na denici.) Tako so ajdi sodili o oderuštvu. Oj, kako vse drugače sodijo ljudje dendenešnji. Marsikateremu vidimo od daleč, da ga tare silno uboštro. In če v sili ukrade 4 fl., ugrabi ga žandar; če pa kdo cele rodbine odere in s posestva in doma zapodi, pa še velja kot postenjak! In to pozdravljajo in poudarjajo liberalci še kot strašansko velik napredek! Obravnavamo sicer dnes zakon zoper oderuhe, a ta mi je premalo oster. V črteži se ne oznamlja oderuštvo kot zločinstvo, ampak aamo kot pregrešek. Ne v ječo, ampak v zapor, ne več let, ampak k večjemu na 6 mesecev mu hoče nova postava grdo njegovo delo braniti. Le kdor se samo z oderuštvom peča, bi naj prišel v trden zapor k večjemu do 2 let. Obstati moram, da sem se sprva silno jezil radi mebkega ovega postopanja zoper oderuhe. Toda kmalu sem se pomiril uvidevši, da je ovi nasvet jako moder, ker dobro ozir jemlje na našo kazensko pravo, kajti ko bi mi sklenoli paragraf v novi postavi, ki bi oderuštvo proglasil kot zločinstvo, tedaj bi oderuh ne prisel pred navadnega sodnika, ampak pred porotuike. In to bilo bi jako slabo, kajti porotniki so večjidel meščaai, a mesta so prava gnjezda oderuhom. Pravica bi utegnila škodo trpeti • morebiti po besedab: da vrana ne izkljuva vrani očes! (Dobro, dobro na desnici). Zato moram nehote pritrditi nasvetovanej postavi zoper oderuštvo! Rimljani so po hudih skušnjah podučeni postavno določili, koliko se sme obresti jemati. Kdor je več jemal, tega so kaznovali kot zločinca. Pri nas v Avstriji bilo je ravno tako do cesarja Jožefa II. Ta cesar je 1. 1787 kazenske določbe zoper oderuštvo odpravil, a vse pustil pri starem zastran obrestne mere. Toda uže črez eno leto je cesar vprašal ministre za svet: kako bi se v okom prišlo oderuhom, čijib število je se grdo pomnožilo! Ministri so rekli: naj zopet obveljajo kazenske določbe. Cesar in jegovi nasledniki so pa odlagali do 1. 1803. Francozi imajo uže od 1. 1807 našim prejšnjim podobno oderuško postavo; več kakor 5—6% ne sme nihče jemati obresti. Bismark pa je 1. 1867 judovskim oderuhom na ljubo postavo zatrl. Toda kaj se je zgodilo ? Francozi so bogati, Nemci siromaki, Francozi so 5 milijard frankov plačali vojne odakodnine Nemcem, a tem so preminoli kakor kafra, da jib nikder ni več v njihovih blagajnicah. L. 1868 je liberalni poslanec dr. Klier v tej visokej zbornici rekel: rodpravite oderuške postave, dajte svobodo denarjem in kmalu bo vse polno penez lezlo iz zaprtih blagajnic med ljudi in pri obilici kapitala bodo obresti postajale vedno menjše". Sedaj pa vidimo in čutimo, da je g. dr. Klier bil kriv prerok. Na Danskem so sicer tudi zatrli dolocbe zoper oderuhe. Toda prepovedali so trganje gruntov, na katere se sme tudi kapital vknjižiti le proti 4% obrestim. Pri nas pa so liberalci kmeta popolnem izročili oderubom in s postavo, da se smejo grunti na kose prodavati, oderuškej mesnici izdali. Boljše ^nobenih penez, kakor pa dragib, vsaj pri kmetih. Če grunt toliko ne donaša čistega dohodka, da bi se plačevale obresti, tedaj boljše, da posestnik ne dobi denarjev, vsaj tistib ne, za katere bi moral oderuških obrestij plačevati. Ako mu zarad starih dolgov grunt prodajo, mu vsaj nekaj ostane, če pa ga oderub v roke dobi, gre kos za kosom, naposled še kajša. Posestnik je beraž in nemanič na telesu pa pogosto tudi na duši! Statistikar profesor dr. Engler kaže, kako obrestna mera upliva na vrednost gruntov. Mislimo si njivo, ki je vcenjena na 44 fl. čistega dohodka. Za takšno njivo smemo pri 3 °/0 obrestib dati 1466 fl., pri 4 % 1106 fl. pri 5°/'o 741 fl. in"pri 7% je njiva komaj 628 fl. vredna. Kedar pa še hujši oderubi nad kmeta pridejo in iz njega še večjih činžev trgajo in naposled ničesar ne pustijo, kakor zdrave roke in noge — tedaj se godi, kakor sedaj na Ogerskem. On ne čaka več na posilno dražbo, ampak kar vse pusti in beži iz dežele tje v Ameriko, kder svoboda ni tako strasansko draga. (Dobro, dobro na desnici.) (Dalje prih.) Smešničar 11. Kmetu premine pridni pes nfilaks." Isče ga zvesto pa nikder ne najde. Med tem pride sosed, na pol nemškutar, v nek trg ter vstopi v gostilnico. Tukaj čuje, kako se gospodje po nemški razgovarjajo o ,,filokseri" t. j. o trtnej usi, kako je uže veliko škode naredil ta mrSes po bližnjih vinogradih. Ves preplašen biti sedaj sosed domov. Ko do soseda pride, mu pravi: ne pozvedavaj več zarad svojega ,,filaksa". Najboljše storiš, ako prav tiho deneš, kajti gospodje so v trgu se menili, dajetvoj pes neki strahovito škodo napravil; bržčas je stekel. Bodi toraj tih, drugače bodeš še plačeval, da bo joj! Sedaj sosed ljubljenega ,,filaksa'* rad pozabi.