TEDNIK PEN TEDENSKO DOGODJE 22. april 2022 št. 16/2022 UVODNIK DOGODKI CANKARJEVA NAGRADA VOLITVE POEZIJA MEDNARODNI PEN UVODNIK št.16/2022 Kaj pričakuje PEN od vlade in politike? V teh dneh nas kulturnike mnogi novinarji sprašujejo, kakšna so naša pričakovanja na področju medijske in kulturne politike. Pred seznamom za Božička sem v veliki zadregi in tudi iskanje pojma kultura in kulturna politika v programih strank je zamudno opravilo, saj se komaj kje pojavljata. Morda je vseeno prav, da na kratko razgrnem svoja razmišljanja vam, mojim sotrudnikom in sotrudnicam na včasih trnovi, a vedno z lepoto prežeti poti. Glede medijev menim, da je skrajni čas za zakonsko prenovo in ureditev upravljanja javnih medijev kot STA in RTV Slovenija. Nedopustno je, da sta igrački zdaj te, zdaj one politike. Njuno temeljno poslanstvo je, da poskrbita za dobro obveščenost prebivalstva, ki bo informirano sprejemalo odločitve, kako želi živeti ne le naslednja štiri leta, temveč tudi v prihodnosti. In dejstvo, da pridobivata sredstva tudi iz proračuna ali obveznega prispevka, ne more biti izgovor, da sta talca posamičnih interesov ljudi na oblasti. Nenazadnje, ti nosilci posamičnih interesov ne plačujejo zanje, temveč gre to iz vseh naših davkov oziroma RTV prispevka. Izvoljeni politiki niso osebno plačniki računov in ne morejo po medijske vsebine hoditi na javne institucije kot v samopostrežno po kruh in mleko. Enako velja za kadrovanje v vseh kulturnih ustanovah, kjer bi moralo biti edino merilo strokovnost in ne partijska pripadnost. Saj nismo več v komunizmu. Velik problem je tudi prekarnost, ki je je v umetniških in novinarskih krogih preveč in zahrbtno vpliva na kvaliteto kreativne moči, večkrat pa neusmiljeno reže kot nož in je dejansko oblika ekonomske cenzure. Zato je treba delo svobodnjakov na novo zakonsko opredeliti ter uskladiti s preostalo delovno zakonodajo, najbolj pri bolniških, porodniških in ostalih dopustih. Tudi svobodni ustvarjalci si zaslužimo oddih in imamo pravico, da bolni ne visimo za računalniki. Kulturna sfera je v zadnjih letih med epidemijo doživela kolaps in se le s težavo pobira na noge. Občinstvo vključno z bralci knjig se je navadilo gledati filme, gledališke predstave, poslušati glasbo in koncerte ter brati knjige drugače, preko elektronskih naprav in zaslonov. Zato si kot predsednica PEN-a prizadevam, da sodelujemo pri mnogi projektih, ki vabijo ljudi iz naslanjačev k poeziji in glasbi, na diskusije in strokovna srečanja v živo. Druženje je vendar srž človeške komunikacije. UVODNIK št.16/2022 Vpliv politike na kulturo in medije je oblika pritiska, ki omejuje ustvarjalnost in zatira razvoj jezika, za katerega pravimo, da je temelj slovenske državnosti. Zato je moja največja želja, da bi vlada razumela paradoks financiranja kritičnih duhov in umetniških inovatorjev, bistvenih za razvoj vključujoče družbe. Samo v svobodnem okolju bodo mogoči presežki, ki nas bodo povezali v lepoti in človečnosti. In nekaj svobode si ta teden pred Blejskim srečanju zasluživa tudi z urednico Tednika Majo. Prihodnji teden bova počivali, tako da bo naslednja številka v vašem nabiralniku v petek, 6. maja 2022. Lepe pomladne dni vam želim. Tanja Tuma, predsednica SC PEN PODPIŠITE PETICIJO #FreeAssange Podpišite in pozovite notranjo ministrico Združenega kraljestva Priti Patel, naj zavrne izročitev Juliana Assangea Združenim državam Amerike! Britansko sodišče je na obravnavi 20.4.2022 odločilo, da ga je mogoče izročiti Združenim državam Amerike. Na podlagi te odločitve je bil primer vrnjen britanski notranji ministrici Priti Patel, ki lahko zahtevo ameriške vlade za izročitev odobri ali zavrne kadar koli po 18. maju. DOGODKI št. 16/2022 Klub koroških Slovencev v Ljubljani v okviru KOROŠKIH KULTURNIH DNEVOV V LJUBLJANI v četrtek, 28. 4. 2022 ob 11. uri, vabi v dvorano Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, na pogovor in branje Izkušnje slovenskih založnikov na Koroškem. Udeleženci: leta 1954 rojeni založnik, urednik, avtor knjižnih in TV-uspešnic, večkrat nagrajeni kritični publicist ter angažiran mirovnik profesor Lojze Wieser (celovški založbi Wieser in Drava), leta 1968 rojeni zgodovinar in slovenist, (so)avtor vrste razprav ter knjig, urednik, prevajalec in dejaven prenoviteljski kristjan mag. Hanzi Filipič (celovška Mohorjeva založba) ter leta 1955 v Ljubljani rojena Ziljanka, profesorica slovenskega in ruskega jezika, avtorica strokovnih besedil in več pesniških zbirk mag. Lidija Golc (KKS-Lj) kot moderatorka. SEJEM NA ZRAKU Vabljeni na Sejem na zraku ob svetovnem dnevu knjige, ki bo v soboto, 23. aprila 2022, od 10. do 22. ure v Parku Zvezda na Kongresnem trgu v Ljubljani. Za vas bomo pripravili poseben izbor knjig s sejemskimi popusti, med njimi različne knjižne novosti in številne starejše knjige po simbolični ceni 5 €. V okviru sejma bodo na sejemskem odru potekali izbrani dogodki. Ob 16. uri vas vabimo na Branje poezije iz pesniških zbirk Braneta Senegačnika Pogovori z nikomer, za katero je avtor prejel nagrado Prešernovega sklada, in Milana Dekleve Nevidnosti, ki je pesnikova petindvajseta, jubilejna pesniška zbirka, nastala kot njegov zelo osebni odziv na epidemijo. Knjige Slovenske matice pa lahko od petka, 22. aprila, do nedelje, 24. aprila, nakupujete tudi na spletni strani Slovenske matice, kjer bodo na voljo s 30-odstotnim popustom. Zaradi napovedi slabega vremena bo sejem potekal le v soboto. DOGODKI št. 15/2022 CANKARJEVA NAGRADA št. 16/2022 Dušan Šarotar, Simona Semenič in Nina Dragičević NOMINIRANCI CANKARJEVE NAGRADE 21. aprila opoldne smo izvedeli, kdo so nominiranci za Cankarjevo nagrado. Žirija v sestavi dr. Alenka Koron, dr. Darja Pavlič, Alja Predan, akademik Niko Grafenauer in prof. dr. Ivan Verč kot predsednik so v ožji izbor uvrstili pesnico Nino Dragičević, dramatičarko Simono Semenič in pisatelja Dušana Šarotarja. Nina Dragičević je nominirana za pesniško zbirko To telo, pokončno (Center za slovensko književnost), Simona Semenič za dramsko zbirko tri igre za punce (Beletrina) in Dušan Šarotar za roman Zvezdna karta (Goga). Letos bodo nagrado (ki so jo soustanovili SC PEN, SAZU, Univerza v Ljubljani in ZRC SAZU) podelili tretjič. Podelitev bo 8. maja ob 16. uri na Vrhniki: v primeru lepega vremena v Cankarjevem Lazu, v primeru slabega pa v Cankarjevem domu Vrhnika. Ob diplomi in utemeljitvi bo nagrajeni avtor oziroma nagrajena avtorica dobil(a) tudi denarno nagrado v višini 10000 evrov. Nagrado donirata Občina Vrhnika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika. CANKARJEVA NAGRADA št. 16/2022 CANKARJEVA NAGRADA 2022 UTEMELJITVE ZA NOMINIRANKE/CE Nina Dragičević: To telo, pokončno Knjiga To telo, pokončno Nine Dragičević izstopa iz okvirjev običajne, vsakdanje, vsem znane in lahko berljive pesniške pisave. Gre za pesnitev, ki sledi tradiciji modernizma, zato je njena zgodba razdrobljena, polna premolkov in praznih mest. V ospredju je refleksija o poraznem družbenem položaju žensk, še posebej lezbijk in prvoosebne govorke. Mišljenje ne poteka linearno, ampak se v obliki toka zavesti vrača k nevralgičnim točkam (odnos »strejtov« do lezbijk, odnosi med samimi lezbijkami, potreba posameznice po čustveni in ekonomski varnosti, ki jo običajno nudi družina ipd.), pri čemer je zelo poudarjena čustvena razsežnost, vključeni pa so tudi spomini na različne dogodke in medbesedilne navezave. Govorka se distancira od svojega telesa, tako da o njem govori v tretji osebi, vendar je jasno, da je brez telesa ni. V knjigi torej ne gre samo za družbeno, ampak tudi za golo telesno preživetje. Pri tem se potrjuje, da je intimno zmeraj politično – nasvet partnerke namreč razkrije srhljivo resničnost: »ljubav reče poveži se s kom / da boš tudi ti na varnem / če se meni kaj zgodi«. Konec pesnitve je optimističen: trpljenje se izreka s tišino praznih mest (zadoščeno je torej potrebi, da se trpljenju pusti spregovoriti, kar je pogoj vsake resnice, kot trdi Adorno v izjavi, zapisani kot moto na začetku knjige), »zato v teh tišinah nobenih besed končno to telo, pokončno«. Ne strah, na koncu zmaga pogum. Simona Semenič: tri igre za punce tri igre za punce tematizirajo žensko vprašanje in vprašanje spola. Semenič ju kot socialno, politično in spolno občutljiva avtorica obravnava z različnih zornih kotov. Igre so nastale po naročilu in z jasno odrejenim inspiracijskim motivom: don Juan, Faust, lepa Vida. V njih avtorica z različnimi narativnostmi opredeljuje različne lege ženske, njen zgodovinski in sedanji družbeni položaj, njeno vlogo v patriarhalnem in »postpatriarhalnem« času, zlorabe, zatiranje, podrejanje, a tudi njeno osvoboditev in razbremenitev. V hipu, ko duša zapusti telo, nepovratno odteče čudež življenja in z njim usode žensk iz različnih slojev in poklicev. Njihova idealizirana predstava o moškem, o generičnem Janezu, je čudež iz naslova ene od iger in hkrati banalna resničnost, snov za ironičen odmik. V drugi igri je volens nolens protagonistka kar avtorica sama, ustvarjalka, ki ne najde ne poti ne motivacije do postavljenega okvira. Čeprav brska med zgodovinskimi osebnostmi in se skuša po stranpoteh zmerom znova dokopati do Fausta, ostaja sama ta, ki se je faustovski sindrom dotakne najbolj. Semenič je tudi prva ženska, ki se je lotila mita o ženskem hrepenenju, radikalno in brez vsakega sentimentalizma. V lepih vidah odkrito spregovori o zlorabi žensk, o navidezni neuničljivosti patriarhata, o stoletjih zatiranja spola, pravzaprav o vsem, s čimer je še vedno globoko prepredena naša družba. Avtoričina nekonvencionalna pisava sovpada s pojavom postdramskega gledališča, ki besedilo uporablja kot enakovreden uprizoritveni element. Za tako dramatiko je treba gledališče iznajti, pravi Hans-Thies Lehmann, in v tem pogledu ima Simona Semenič v slovenskem prostoru pomembno vlogo. Ko namreč teater najde kod in pot do njene pisave, se zgodijo uprizoritveni presežki. CANKARJEVA NAGRADA št. 16/2022 Dušan Šarotar: Zvezdna karta Roman Dušana Šarotarja Zvezdna karta pripoveduje o usodi prekmurske judovske družine trgovca Franja Schwarza, kakor jo osvetljuje služkinja Žalna, od njegove poroke z Rožo Hahn jeseni 1932, naselitve v Šalovcih, prek rojstva sina edinca in njegovega odraščanja do časov, ko umrle člane skupnosti lahko oživi le spomin. V njihovo življenje namreč usodno poseže vojna in deportacija Rože in sina Evgena v nacistično koncentracijsko taborišče Birkenau, iz katerega se ne vrneta. Franjo kot prisilni delavec v nemški internaciji vojno preživi. Toda pisatelja pri osvetljevanju preteklosti ne zanima holokavst sam ali zapleteni potek in proces spominjanja. Bolj se posveča spominskim podobam, skoraj s fotografsko natančnostjo tudi predmetnosti, vzdušju in vtisom, ki se pri tem oblikujejo. Pravo gradivo njegovega tridelnega romana je izgubljeni, tenkočutno in slogovno pretanjeno izrisani pretekli svet, katerega snovnost je nelinearno umeščena v pripovedni potek, in ne široka, vzročno posledično razčlenjena freska tragičnega zgodovinskega dogajanja. Fotografija avtorju ni tuj medij, to je mogoče zaznati ne le v besedilu, v katerem ima prav posebno mesto, ampak tudi zunaj njega, saj o tem pričajo pisateljeve lastne fotografske ilustracije dela in fotografija naslovnice. Podoba sveta, kakršno priklicujejo, učinkuje melanholično – tako kot osnovno besedilo romana. Strokovna žirija CN VOLITVE št. 16/2022 FILIPINI: Volitve morajo biti "prelomni" trenutek za človekove pravice Prihodnji mesec se bodo na Filipinih odvijale volitve, ki bodo spremenile položaj človekovih pravic, je danes sporočila Amnesty International in objavila program v osmih točkah, v katerem poziva vse predsedniške kandidate, naj zagotovijo, da bo varstvo človekovih pravic osrednji del njihovih načrtov. Po šestih letih, v katerih se je stanje človekovih pravic znatno poslabšalo in jih je administracija predsednika Rodriga Duterteja večkrat napadla, bi morale biti volitve 9. maja trenutek za korenito spremembo smeri. "Prihajajoče volitve bodo ene najpomembnejših v novejši zgodovini in upamo, da bodo pomagale utreti pot korenito drugačnemu pristopu do človekovih pravic," je dejal Erwin van der Borght, začasni regionalni direktor Amnesty International. "V zadnjih šestih letih so policija in drugi oboroženi posamezniki v okviru vladne tako imenovane 'vojne proti drogam' ubili na tisoče ljudi, večinoma revnih. Poleg tega ni bilo skoraj nobene pravice in odgovornosti. Naslednja vlada mora ponovno vzpostaviti spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravico do življenja in poštenega sojenja, tako da nujno opusti to morilsko politiko in namesto tega sprejme pristop k drogam, ki v središče postavlja zdravje in človekove pravice." Po vsej državi se je pod Dutertejevo vlado močno povečalo število kršitev človekovih pravic in prevladujoča nekaznovanost. "Političnim aktivistom, zagovornikom človekovih pravic, domorodnim ljudstvom, odvetnikom in drugim, ki so kritični do oblasti, so grozili, jih napadli, samovoljno pridržali in ubili, ker so jih obtožili podpiranja komunističnega gibanja ali ker so si prizadevali za razkrivanje in obsojanje kršitev človekovih pravic." "Nova vlada mora poleg prenehanja teh grozljivih napadov odpraviti dolgoletno nekaznovanost, v poštenih sodnih postopkih poklicati na odgovornost storilce hudih kršitev ter zagotoviti dolgo pričakovano pravico in odškodnino za tisoče žrtev. Kršitve človekovih pravic se ne smejo pomesti pod preprogo zaradi politične koristnosti." Program tudi poziva kandidate, naj se lotijo perečih neenakosti na področju zdravstva v državi, ki trajajo že desetletja in so se s pandemijo Covid-19 še poslabšale. Priporočila vsebuje tudi na drugih področjih, med drugim na področju pravic marginaliziranih skupin, svobode izražanja, pravice do izobraževanja, podnebne pravičnosti in delavskih pravic. "Okrevanje po pandemiji Covid-19 je priložnost za izboljšanje dolgoletnih težav, vključno z izboljšanjem sistema javnega zdravstva, zaščito delavcev in kakovostjo izobraževanja za vse prebivalce Filipinov," je dejal van der Borght. VOLITVE št. 16/2022 "Naslednjih šest let bo ključnih tudi za zagotovitev ustreznih ukrepov za zaščito človekovih pravic v okviru odzivanja na nesreče, za reševanje podnebne krize ter za ponovno vzpostavitev svobode medijev in zaščito svobode izražanja." Amnesty International poziva vse kandidate, ki kandidirajo na volitvah, naj se zavežejo, da bodo upoštevali priporočila iz agende in v svojih kampanjah izrecno obravnavali človekove pravice. "Zavezanost človekovim pravicam mora biti v ospredju političnih platform, da bodo Filipinci seznanjeni s stališči kandidatov do številnih vprašanj, ki pestijo državo, preden oddajo svoj zgodovinski glas," je dejal van der Borght. "Naslednjih šest let mora na Filipinih nastopiti novo obdobje, v katerem bodo voditelji spoštovali in varovali človekove pravice vseh, ne le peščice vplivnih." Ozadje: Na Filipinih bodo 9. maja 2022 potekale državne volitve, na katerih bo po ocenah 67 milijonov Filipincev volilo naslednjega predsednika in podpredsednika države ter druge državne in lokalne voditelje. Kandidati za predsednika so nekdanji predsednikov tiskovni predstavnik Ernesto Abella, delavski vodja Leody de Guzman, župan Manile Isko Moreno Domagoso, nekdanji vodja obrambe Norberto Gonzales, senator Ping Lacson, poslovnež Faisal Mangondato, nekdanji senator Ferdinand Marcos mlajši, sin bivšega predsednika, ki je vodil desetletno vojno stanje, zdravnik in odvetnik Jose Montemayor mlajši, senator Manny Pacquiao in podpredsednica Leni Robredo. Amnesty International tradicionalno objavlja program človekovih pravic za naslednjega filipinskega predsednika za področja, za katera organizacija meni, da bi morala biti med prednostnimi nalogami nove administracije, če bo izvoljena. Amnesty International je pred tem objavila in posredovala zakonodajna programa na področju človekovih pravic 17. in 18. kongresu pod nekdanjim predsednikom Benignom Aquinom III in predsednikom Dutertejem. Februarja 2022 je Amnesty International Filipini začela nacionalno kampanjo "Sagot mo ba ako? (Ali mi krijete hrbet?) z odprtim pismom, v katerem je kandidate, ki se potegujejo za najvišje položaje, pozvala, naj obravnavajo pereča vprašanja človekovih pravic v državi. VEČ POEZIJA št. 16/2022 Vinko Möderndorfer v tej deželi se ne bo dalo več živeti v tej deželi se ne bo dalo več živeti v tej deželi se ne bo dalo več živeti v tej deželi je preveč poti resnic pogledov vstran preveč tistih ki jih poznaš v tej deželi je preveč slepih ulic premalo različnih hiš v tej deželi so besede brez vrednosti celo beseda dežela ima drug pomen dež deževje gnijoča voda do grla v tej deželi iščeš in ne najdeš izmika se dežela ljudje pogledi tako malo je zraka tako veliko je jeze POEZIJA št. 16/2022 MILAN JAZBEC Zakaj – Zato Zakaj bi bil prijazen, če pa ni treba, da sem (saj nisem). Zakaj bi se nasmehnil soncu in priklonil v nov dan, če je to odveč (saj se ne). Zakaj bi ljubil življenje in vsakogar v njem, zakaj le, če mi to ni mar (saj ne, seveda). Kako bi pil veselje in razodeval hrepenenje, če pa lažje vpiti je, kakopak (saj ga ne). Raje izžet, razdrt, odrt, bolje sam zase zaprt. Zato bodi prijazen, da tvoj bo ves svet in ti v njem zanj zapet, razodet, podeli svoj nasmeh, odpri dlan, nasmejan odpravi se v nov dan, poljubi zoro, odkrij se jutru, pokaži srce, objemi dušo, ker je vredno, ker to je smisel, zato stori to in bodi tak. ZA MIR št. 16/2022 DIALOGI O VOJNI Na voljo je nova epizoda pogovorov #DialoguesOnWar. Govorki: - Iryna Starovoyt, pesnica, esejistka - Heather Morris, avtorica POVEZAVA MEDNARODNI PEN št. 16/2022 MALEZIJA: Aretacija pisatelja opozarja na omejeno zaščito svobode izražanja o verskih zadevah Uthaya Sankar Mednarodni PEN je zaskrbljen zaradi nedavne aretacije malezijskega pisatelja Uthaya Sankarja SB, ki so ga pridržali čez noč in ga zdaj preiskujejo zaradi njegove pripombe o preroku Mohamedu, ki jo je objavil na družbenih medijih. Mednarodni PEN International poziva malezijsko vlado, naj zagotovi, da se preiskava, ki poteka, izvaja nepristransko in v skladu z njenimi mednarodnimi obveznostmi glede pravice do svobode izražanja. Preiskovalci so 11. aprila Uthaya Sankarja SB aretirali na njegovem domu in zasegli tudi njegove digitalne naprave. Aretacija je bila posledica prijave policiji v zvezi s komentarjem, ki ga je Uthaya 6. aprila objavil na svojem računu na Facebooku in naj bi potencialno žalil preroka Mohameda, kar je po malezijski zakonodaji nezakonito. V objavi se je Uthaya skliceval na pomembno zbirko hadisov v sunitskem islamu, ko se je norčeval iz pripomb malezijskega igralca Imana Zulkarnaina glede poligamije. Policija je sprva želela Uthayo pridržati za štiri dni. Vendar je 12. aprila magistratno sodišče zavrnilo zahtevo policije in dovolilo izpustitev Uthaye po eni noči pridržanja. Uthaya je trenutno na prostosti pod policijsko varščino, medtem ko ga aktivno preiskujejo na podlagi člena 298A malezijskega kazenskega zakonika zaradi povzročanja disharmonije, neenotnosti ali občutkov sovraštva, sovraštva ali slabe volje ali oviranja vzdrževanja harmonije ali enotnosti na podlagi vere ter člena 233 zakona o multimediji in komunikacijah zaradi "neprimerne uporabe omrežnih zmogljivosti ali omrežnih storitev". MEDNARODNI PEN št. 16/2022 Aretacija Uthaya Sankarja SB zaradi njegove objave na družbenih medijih opozarja na omejitve svobode izražanja v Maleziji glede vprašanj, kot je vera. Čeprav je namen oblasti uporaba zakonodaje o bogokletju za preiskovanje vsake domnevne kritike vere dober, ne bo prispevala k spodbujanju dialoga in medsebojnega razumevanja, ki sta osrednji načeli za spodbujanje verskega sožitja v vsaki družbi. Malezijska vlada mora spoštovati svoje obveznosti in spoštovati pravico do svobode izražanja, tudi takrat, ko so izražene besede nekaterim neprijetne," je dejala Ma Thida, predsednica odbora PEN International za pisatelje v zaporih. Uthaya odločno zavrača vsako trditev, da je v svoji objavi na družbenih omrežjih kritiziral islam ali preroka Mohameda, in poudarja, da je brez težav napisal številne knjige in članke o islamu in drugih religijah. Je avtor več kot dvajsetih knjig in je veliko pisal o temah, kot so jezik, kultura in religija v malezijski družbi. Uthaya je izjavil, da se bo odslej izogibal pisanju o islamu, ker so ga oblasti pridržale: "Vedno sem bral o islamu, vendar sem se naučil lekcije. V prihodnje se bom izogibal islamu in o njem ne bom ničesar pisal, to bi bilo najbolje." Očitni zastraševalni učinek, ki ga je povzročila preiskava organov proti Uthayi, je primer, kako malezijska vlada z uporabo zakonodaje o bogokletju duši javno razpravo o veri, kar je v nasprotju z mednarodnimi standardi človekovih pravic v zvezi s pravico do svobode izražanja. Medtem ko sovražnega govora ne smemo nikoli dopuščati, uporaba zakonodaje o bogokletju proti celo blagodejnim javnim izjavam v zvezi z vero samo kriminalizira miroljubno izražanje in tvega, da bo spodbudila ozračje nestrpnosti in družbene disharmonije. PEN INT št. 16/2022 Tednik PEN, glasilo Slovenskega centra PEN, št. 16/2022 Izdal: Slovenski center PEN, Tomšičeva 12, 1000 Ljubljana Zanj: Predsednica Tanja Tuma Uredništvo Odgovorna urednica: Tanja Tuma Glavna urednica: Maja Ferjančič Oblikovanje: Maja Ferjančič Leto izdaje: april 2022 Kraj: Ljubljana ISSN 2784-7586 Publikacija Tednik PEN je brezplačna. POVEZAVA https://www.penslovenia-zdruzenje.si/tednik Naslovna fotografija: Jon Tyson