Ptuj, petek, 10. januarja 2014 letnik LXVII • št. 3 Odgovorna urednica: Simona Meznarič Natisnjenih: ^ 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR KOPALNIC Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC- RADIOPTUJ 89,8 »98,2 »104,3 www.radio-ptuj.si Podjetništvo Ptuj • PPS deblokirane - je najhujše za njimi? O Stran 6 Spodnje Podravje Ormož • Vinogradniki besni: »Dovolj je zavajanja!« O Stran 7 Črna kronika Zavrč • Krvava drama hišnega ljubljenca Meda O Stran 21 Štajerski Slovenija • Državne ceste v katastrofalnem stanju Direkcija za ceste prižgala rdečo luč Sredstev za gradnjo in obnovo državnega cestnega omrežja že v minulih letih ni bilo na pretek, v prihodnje jih bo še manj. Šport Tenis • Blaž Rola v Melbournu že tik pred glavnim turnirjem O Stran 11 Tako razlaga Gregor Ficko, prvi mož republiške Direkcije za ceste (DRSC), ki upravlja slovenske državne prometnice. Za letos ima DRSC na razpolago samo sredstva za vzdrževanje cest, za investicijska vlaganja v letih 2014 in 2015 zaenkrat ni na voljo niti centa, razen za naložbe, ki so financirane iz evropskega vira. V ponedeljek je v Pušencih v občini Ormož potekalo slovesno odprtje novozgrajene cestne infrastrukture (na fotografiji). Šlo je za dogodek, ki je po naravi veselega značaja. V torek, samo dan po 'rojstvu' novega ormoškega nadvoza, podhoda in dela ceste, je bila slovenska javnost priča skoraj pravi cestni 'sedmini'. Državni DRSC je namreč napovedal omejitev obremenitev na 15 slovenskih mostovih, kar po domače pomeni prepoved prometa za večino tovornih vozil čez te objekte. V katastrofalno slabem stanju naj bi bil precejšen del slovenskih prometnic. Z> Stran 3 Foto: Črtomir Goznik Mali nogomet • Poetovio Ptuj v Avstriji zmagovalec med 56 ekipami O Stran 14 Tednikov objektiv: Kje bodo občani najdražje plačali volitve? Spodnje Podravje • V letošnjih proračunih spodnjepodravskih občin so rezervirana tudi finančna sredstva za jesenske volitve. Podatki o tem, koliko denarja iz proračunov bodo letos dobila društva in koliko ga bo šlo za volitve, so presenetljivi. O Stran 4 in 5 Nekdanji upravnik dolžnik Komunale Ormož • V preteklosti je bil za večino večsta-novanjskih stavb v Ormožu upravnik podjetnik Zvonko Vnučec. Ker se je jeseni lani invalidsko upokojil, naj bi njegovo dejavnost nasledil sin Aljaž. Po dveh mesecih so se stvari konkretno zapletle. O Stran 24 2 ŠtajerskiTEDNIK Aktualno petek • 10. januarja 2014 Slovenija • Registrirana brezposelnost lani večja kot leta 2012 Brezposelnost nižja le v območni službi Ptuj V letu 2013 se je v Sloveniji zaposlilo 65.054 brezposelnih oseb, kar je za 6.734 ali 11,5 % več kot v letu 2012, ko je število zaposlitev znašalo 58.320. Kljub temu je zaradi številčnejšega prijavljanja iskalcev prve zaposlitve in brezposelnih oseb, ki jim je prenehala zaposlitev za določen čas, registrirana brezposelnost ostala večja kot v letu 2012. Kot je pojasnila Suzana Bizjak iz štabne službe za odnose z javnostmi republiškega Zavoda za zaposlovanje, se je decembra 2013 brezposelnost ponovno hitro povečevala, saj so se na republiškem zavodu v večjem številu prijavljale brezposelne osebe, ki jim je prenehala zaposlitev za določen čas. Brezposelnost se je zvišala na raven, ki so jo beležili v prvih dveh mesecih leta 2013. Ob koncu decembra 2013 je bilo registriranih brezposelnih oseb 124.015, kar je 4.702 osebi, oziroma za 3,9 % več kot novembra, v primerjavi z decembrom 2012 pa je bila brezposelnost večja za 5,0 %. V letu 2013 je bilo na republiškem zavodu v povprečju prijavljenih 119.827 brezposelnih oseb, kar je 8,8 % več kot v letu 2012. Decembra 2013 se je na novo prijavilo 10.970 brezposelnih oseb, kar je 20,2 % več kot novembra in 16,7 % manj kot decembra 2012. Med novo prijavljenimi je bilo 1.371 iskalcev prve zaposlitve, 2.206 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 6.042 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas. V letu 2013 se je na Zavodu na novo prijavilo 108.344 brezposelnih oseb, kar je 1,4 % več kot leta 2012. Največ oseb se je prijavilo, ker so izgubile zaposlitev za določen čas (54.004), prijavilo se je še 19.071 iskalcev prve zaposlitve ter 21.628 trajno presežnih delavcev oz. stečajnikov. V primerjavi z letom 2012 se je na Zavodu prijavilo za 17,2 % več iskalcev prve zaposlitve, 6,1 % več brezposelnih po izteku zaposlitev za določen čas, Sindikati za zvišanje plač, saj te niso strošek, ampak investicija Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je ta teden pripravila poziv menedžerkam in menedžerjem v slovenskem gospodarstvu, s katerim jih poziva, naj takoj preidejo iz stroškovnega v strateški menedžment, ki temelji na trikotniku ustrezno plačan in usposobljen zaposlen - ustrezni pogoji dela - zadovoljen uporabnik. V pozivu poudarjajo: »Živimo v času, ko zgolj površno gledanje v finančne bilance podjetij ni zgolj premalo, temveč pomeni tudi strateški zaostanek. V poslovnem svetu se namreč vse bolj promovirajo menedžerski modeli, ki celovito povezujejo ekonomske in finančne kazalce s socialnimi kazalci - pri tem moramo poleg »Good jobs« strategije nujno omeniti tudi Kramerjev in Porterjev »Shared Value« koncept. Zato vas pozivamo, da že jutri pričnete razvojni preskok, kjer plača, usposabljanje in izobraževanje zaposlenega ne bo strošek dela, temveč strateška investicija, in to pokažete tudi s konkretnimi ukrepi. Zvišajte plače zaposlenim. Povečajte obseg izobraževanja in usposabljanja zaposlenih. Vpeljujte programe zdravja na delovnem mestu. Pričnite sistemsko zbiranje predlogov inovacij, v kar vključite vse zaposlene. Oblikujte program medgeneracijskih mentorskih shem v podjetju. Povečajte sredstva za raziskave in razvoj. Izboljšajte komunikacijo znotraj celotne proizvodne verige, vse do končnega uporabnika. Sodelujte z lokalno skupnostjo. Razumite sindikat kot partnerja v razvoju in ne kot stroškovno coklo.« trajno presežnih delavcev in stečajnikov pa se je prijavilo za 12,6% manj. Od 6.268 brezposelnih oseb, ki jih je decembra Zavod odjavil iz evidence, se je zaposlilo oziroma samozapo-slilo 3.508 oseb, kar je 32,5 % manj kot novembra in 2,3 % več kot decembra 2012. V letu 2013 se je iz evidence odjavilo skupaj 102.390 brezposelnih oseb, od teh 65.054 zaradi zaposlitve, kar je 11,5% več kot v letu 2012. Decembra 2013 se je v primerjavi z novembrom brezposelnost povečala v enajstih območnih službah Zavoda, le v območni službi Deleži nekaterih kategorij registriranih brezposelnih oseb (v %) Brezposelni s terciarno izobrazbo Brezposelni s (.-II. stopnjo izobrazbe Dolgotrajno brezposelni Iskalci prve zaposlitve Trajno presežni delavci in brezposelni zaradi stečajev Stari 50 let ali več Stari od 40 do 49 let Stari od 30 do 39 let stari od 15 do 29 let 32,9 34,4 ■ 47,9 45,5 30,6 34,0 19,8 20,0 idec.13 dec.12 Nova Gorica se je nekoliko zmanjšala (za 0,1 %). Število brezposelnih se je najbolj povečalo v območnih službah Sevnica (+8,1 %), Murska Sobota (+7,8 %), Ptuj (+7,4 %) in iMaribor (+4,4 %), v drugih območnih službah pa se je število registriranih brezposelnih oseb povečalo manj kot na ravni države, kjer je bil porast 3,9 %. Brezposelnost nižja le v območni službi Ptuj Glede na december leta 2012 je lani brezposelnost ostala nižja le v območni službi Ptuj, in sicer za 3,7 %, medtem ko so stanje pred letom najbolj presegali v območnih službah Koper (za 8,8 %), Ljubljana (za 8,4 %), Trbovlje (za 8,4 %), Celje (za 5,7 %) in Kranj (za 5,3 %). Kot je pojasnil direktor ptujske območne službe Zavoda za zaposlovanje Tomaž Ži-rovnik, so nižji priliv odprte brezposelnosti beležili predvsem zaradi tega, ker na širšem ptujskem in ormoškem območju lani na srečo ni bilo večjih stečajev podjetij, po drugi strani pa se je zaposlilo več brezposelnih oseb; predvsem na račun povečanega zaposlovanja nekaterih gospodarskih družb (največ v podjetjih Boxmark Leather Število registriranih brezposelnih oseb po območnih službah Zavoda RS za zaposlovanje stopnja rasti v % 8,4 H Celje Koper Kranj Ljubljana Maribor Murska Nova Novo Ptuj Sevnica Trbovlje Velenje Sobota Gorica mesto december 2012 »december 2013 Stopnja rasti XI113/XI112 4,0 2,0 0,0 -2,0 -6,0 Kidričevo in Carrera Optyl Ormož) ter na račun povečanega zaposlovanja v tujini, največ se jih je zaposlilo v sosednji Avstriji. Vsekakor pa je ptujsko in ormoško območje v tem primeru kot osamel otok in edina svetla točka v državi. Med brezposelnimi največ oseb srednjih let Decembra 2013 so se v primerjavi z novembrom v strukturi povečali deleži brezposelnih oseb v starosti od 30 do 39 let in od 40 do 49 let. Postopno je še naprej naraščal delež dolgotrajno brezposelnih oseb, hkrati so se povečali deleži brezposelnih oseb brez strokovne izobrazbe in brezposelnih s poklicno izobrazbo ter brezposelnih moških. Medletna primerjava strukture brezposelnosti pa kaže, da so se zaradi neugodnih zaposlitvenih razmer, ki so še zlasti prizadele mlade, v obdobju enega leta povečali delež brezposelnih žensk, delež iskalcev prve zaposlitve, s tem pa tudi delež brezposelnih v starosti od 15 do 29 let. Večjo kategorijo so decembra 2013 predstavljale tudi brezposelne osebe v starosti od 30 do 39 let, kategorija dolgotrajno brezposelnih oseb, brezposelni s srednjo splošno oziroma strokovno izobrazbo ter brezposelnih s terciarno izobrazbo. Sicer pa je zavod za zaposlovanje že objavil javno povabilo za javna dela v letu 2014, za katera je namenjenih čakujejo prilagajanje zaposlenosti nižji ravni gospodarske aktivnosti, kar se bo odražalo tudi na brezposelnosti. OM več kot 43 milijonov evrov za vključitev 9000 dolgotrajno brezposelnih oseb. Glede na napovedi različnih institucij v letošnjem letu še naprej pri- Uvodnik Spisek želja Moja želja je, da bi bili vsi ljudje na svetu pošteni. Na katerem razpotju nas je tako zaneslo, da je pohlep nadvladal poštenje? Na spisku vrednotje poštenje nekje na repu, daleč pred vsem na vrhu je želja po finančnem bogatenju. Ali ekonomski interes. Če smo zadovoljni z malo, potem v današnji družbi še lahko preživimo s pošteno držo. Kakor hitro želimo malo več, pa ježe vprašanje, kakšne metode je treba ubrati, da dosežemo cilj. Zakaj se je na lestvici vrednot zgodila takšna turbulenca. Korupcija, klientelizem, izsiljevanje, neodgovorno in brezbrižno plenjenje, govorjenje neresnice, sprenevedanje, beg pred odgovornostjo... To so postale vrednote naše družbe! Kje so se poleg poštenja izgubili resnica, verodostojnost in normalna mera želje po zaslužku. Prav nebrzdana želja po ekonomskem interesu je po mojem mnenju privedla do tega, da bodo zgoraj naštete »vrednote« kmalu postale ali pa morda že so, splošne družbene norme. Kajti... Se nam sploh zdi nenavadno, če nekdo dobi službo ali velik posel preko političnih, osebnih ali vzajemnih ekonomskih poznanstev? Sploh ne. Takšno ravnanje je postalo normalno. Kakor hitro ga dojemamo kot nekaj normalnega, pomeni, daje postalo normativno. In če so korupcija, klientelizem, izsiljevanje, plenjenje in skrivanje resnice postale norme naše družbe, potem smo res na psu. Poštenje in delo bi morala biti moralni imperativ, ne pa vse zgoraj našteto. Nič čudnega, da se dnevno-informativne oddaje skoraj vsak dan pričnejo s kroniko o preiskavah suma gospodarskega kriminala. Tudi moj priljubljeni in cenjeni televizijski voditelj Bobovnik se je nedavno spraševal, alije to normalno. Kam smo zabredli? Normalno je, da se Gašpar vozi pijan. Normalno je, da davkov in prispevkov ni treba plačevati. Normalno je, da delavcem ni treba dati plače - tudi po več mesecev. Normalno je, da velikim ribam kreditov ni treba vračati. Ker je normalno tudi to, da davkoplačevalci vsakih nekaj mesecev pokrpamo bančno luknjo. Neprostovoljno. Če bi želeli izvedeti, komu smo s tem rešili kožo oziroma kateri kredit poplačali, pa tega izvedeti ne smemo. Ker gre za bančno tajnost. Torej: obveznost plačati DA, pravica izvedeti NE. Takšnih norm in vrednot nas v šoli niso učili. Pa tudi doma ne. Vsaj pri nas je bilo in je še tako. Vzgajali so nas v poštene državljane. In zato so na mojem spisku samo tri želje: poštenje, resnicoljubnost in zdravo gospodarsko okolje. Mojca Zemljarič Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Džcnana Kmctcc, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lca Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šcgula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tcdnik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Doki (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,(K) EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.(X)0 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29.5.2013). petek • 10. januarja 2014 Šport, šport mladih Štajerski 3 Slovenija, Podravje • Slovenski cestni žulji Za cestne investicije v prihodnjih dveh letih - niti centa! Direkcija Republike Slovenije za ceste (DRSC) je imela v finančnem obdobju 2007-2013 iz Evropskega sklada za regionalni razvoj zagotovljenih 170 milijonov evrov. Kot je pojasnil direktor DRSC Gregor Ficko, bo imela Direkcija v naslednji finančni perspektivi EU za investicije na voljo samo 40 milijonov evrov. »Poraja se vprašanje, kaj in koliko bomo s tem denarjem sploh uspeli zgraditi. Če znesek iz stare perspektive primerjamo s tistim, ki si ga obetamo v prihodnje, vidimo, da smo strmoglavili za štirikrat. Se pravi, se nam bodo sredstva zmanjšala za tri četrtine. Gre sicer za neuradni podatek, vendar je običajno tako, da sprva neuradni podatki potem postanejo tudi uradni. S tem denarjem bi uspeli zgraditi največ dva infrastruktur-na objekta, na primer dve obvoznici ... Kaj več pa zagotovo ne,« je dejal Ficko in poudaril, da bi v Sloveniji v tem trenutku morali zgraditi najmanj 70 obvoznih cest. »Urbanizacija Slovenije je v zadnjih 20 letih dobila megalomanske razsežnosti. Zato promet po večjih, srednje velikih in manjših mestih enostavno kolapsira. Rešitve so nove povezave, za katere pa je vprašljivo, kdaj bodo zaradi pomanjkanja sredstev lahko izvedene.« Na papirju obstalo 706 projektov Proračun DRSC za letos in prihodnje leto je v primerjavi s preteklimi leti okleščen za več kot 60 milijonov evrov. »Tako da mi v naslednjih dveh letih na investicijah ne bomo delali ničesar. Izvajali bomo sicer še evropske projekte -kar je preostalo zaizvedbo iz stare perspektive. Rok za dokončanje teh projektov je konec leta 2015. Kar je trenutno v izvajanju, bomo dokončali. Za v bodoče so informacije zelo slabe in ne vlivajo nekega upanja, da bi na državnih cestah lahko izvajali neke večje projekte. Lahko povem, da je za 706 projektov za letos in prihodnje leto zagotovljena čista ničla. To pomeni, da so se aktivnosti ustavile. Z MGRT smo sicer dogovorjeni, da bodo proaktivno spremljali realizacijo porabe sredstev na železniškem programu. Veste, da so železničarji letos dobili čez sto milijonov evrov. Imamo zagotovljeno, da se bodo sredstva proaktiv-no razporejala glede na plan in realizacijo na enem in drugem segmentu prometa (železniškem in cestnem). Če bi torej na železniškem programu ostalo kaj denarja, bi ga poskušali glede na prioritete vložiti v cestno infrastrukturo. Odločitve o tem bodo znane šele aprila, maja ... Žal stanje na šest tisoč kilometrih državnega omrežja glavnih in regionalnih cest ostaja še naprej takšno, kot je . In na letni ravni se stanje na državnih cestah poslabša za dva odstotka.« Glede na dejstvo, da DRSC za letos in za prihodnje leto denarja nima niti za najnujnejše investicije, kot so obnove dotrajanih objektov, se tudi v Spodnjem Podravju nekatere predvidene oziroma obljubljene naložbe ne bodo pričele. Na mrtvi točki tako med drugim ostajajo gradnja krožišča pri Žihru v Moškanj-cih, obnova mostu Borl, novogradnja mostu čez Dravo med Zavrčem in Forminom . Denar za vzdrževanje zagotovljen Sredstva za redno vzdrževanje državnih cest so v proračunu DRSC nemoteno zagotovljena. »Naš proračun za 2014 znaša 122 milijonov evrov, od tega je 60 milijonov evrov denarja za letno vzdrževanje in zimsko službo. Druga polovica denarja je namenjena za dokončanje evropskih projektov, ki so v gradnji in so financirani še iz stare finančne perspektive. Vse moči usmerjamo tudi v to, da bi zagnali še gradnjo obvoznic v Murski Soboti in Krškem, ki bi ju financirali iz stare perspektive. Zato se z MGRT tudi pogajamo o zagotavljanju dodatnih sredstev,« je načrte za morebitno dodatno pridobivanje evropskega denarja pojasnil direktor Ficko. Na naše vprašanje, kdaj bo Ptuj dobil obvoznico, glede na to, da jo ima Ormož že od leta 1996, je prvi mož državnega DRSC odgovoril: »Hm ... Dobro vprašanje. Po mojih informacijah se na Ptuju pripravljata občinski prostorski načrt in ureditev prometnic v središču mesta. Reševanje tega problema je vsekakor odvisno od trase hitre ceste Hajdina-Ormož in njenega poteka mimo Ptuja. Kot veste, se ministrstva že nekaj let 'nategujejo', ali bo šla cesta po južni ali severni varianti. Tukaj je tudi vprašanje priključka hitre ceste na avtocesto Draženci-Gruškovje.« Kot smo v našem časopisu že poročali, se hitra cesta Ormož-Hajdina vsaj še nekaj časa ne bo gradila. Denarja za gradnjo ni, prav tako ni soglasja o trasi, po kateri bi hitro cesto na odseku od Mar-kovcev do Ptuja sploh speljali. Cesta Ormož-Hajdina je bila sicer pred desetimi leti uvrščena v nacionalni program izgradnje hitrih cest in avtocest. Ker so načrti o gradnji ceste na celi črti propadli, župani občin, skozi katere naj bi cesta potekala, mrzlično iščejo morebitno rešilno bilko, da bi se gradnja vendarle pričela. Tako so nedavno, kot ste tudi že lahko prebrali v našem časopisu, na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor naslovili pobudo, da bi se gradnja te cestne povezave v novi finančni perspektivi financirala s sredstvi evropskega kohezijskega sklada. Vendar pa najbrž tudi iz te moke ne bo kruha . Vsaj tako kažejo dosedanja dogovarjanja s pristojnimi na ministrstvih. Regionalke in glavne ceste ostajajo državne Ob dejstvu, da denarja za investicije v državne ceste kronično primanjkuje, se poraja vprašanje, ali država morda tudi na tem področju razmišlja o sodelovanju z zasebnimi vlagatelji. Gregor Ficko: »Zagotavljam vam, da regionalnih in glavnih cest ne bomo privatizirali. Potreben vložek, da bi se ceste v 15 letih uredile, znaša okrog 250 milijonov evrov letno. Menim, da so za investitorje, ki imajo toliko denarja, zanimiva vlaganja v druge naložbe, kot pa denimo v državno cestno mrežo. Še država ne more zbrati tega denarja in se odločiti, kaj bo s temi cestami naredila - če sem čisto odkrit. Saj vidite, da nam propadajo. Kar pa se tiče morebitne privatizacije avtocestnega omrežja, nisem pristojen, da bi za to odgovarjal. Govorim lahko samo za regionalne in glavne državne ceste.« Mojca Zemljarič Omejitve prometa na mostovih Foto: Črtomir Goznik Gregor Ficko za Odmeve, 7. januar 2014: »Namen omejitve prometa je zaščititi uporabnike cest. Na dotrajanost infrastrukture opozarjamo že pet, šest let. Omejitev prometa bo v prvi fazi veljala na 15 mostovih, v nadaljevanju bomo omejitve uvedli še na desetih. V Sloveniji imamo 180 zelo slabih mostov, v zelo slabem in slabem stanju je tudi tri tisoč kilometrov regionalnih in glavnih cest. Preko 300 kilometrov regionalnih cestnih odsekov drugega in tretjega reda je danes zrelih, da jih zaradi zagotavljanja prometne varnosti zapremo, ker ne ustrezajo več oporni ukrepi, ukrepi odvodnjavanja, grozijo jim plazovi in porušitve brežin ... Z vlado iščemo rešitve, kje najti sredstva, da bi vsaj nekaj objektov lahko obnovili. Omejitev obtežbe na mostovih ni namenjena oviranju gospodarstva, ampak zagotavljanju varnosti.« Po naših informacijah nevarnosti, da bi bilo zaradi dotrajanosti treba zapreti katerega izmed mostov na območju Spodnjega Podravja, ni. Gospodarstveniki so prepričani, da se z nevlaganji v cestno infrastrukturo gospodarstvu povzroča neposredna škoda. Foto: Črtomir Goznik Po besedah direktorja DRSC Gregorja Ficka bodo vlaganja v državno cestno infrastrukturo, regionalne in glavne ceste do leta 2020 skrajno osiromašena. Južni sosedje nas prehitevajo po levi in desni Foto: Črtomir Goznik Gradbišče hitre ceste v Ormožu že več let sameva ... Dela sta pričela dva izvajalca (Vegrad in Primorje). Oba sta končala v stečaju. Neizgrajeni odsek avtoceste med Draženci in Gruškov-jem je prav gotovo državna sramota. Na Hrvaškem je neprekinjena avtocestna povezava od meje s Slovenijo v Gru-škovju do južne Dalmacije. Prav tako nas sosedje Hrvati prehitevajo pri regionalnih cestnih povezavah. Na hrvaški strani meje naj bi namenu dobro služila tako imenovana podravska magistrala. Na severni, slovenski strani meje pa bi kot nadaljevanje te cestne povezave morala biti med Ormožem in Ptuj zgrajena hitra cesta. Ker je ni, tranzitni in drugi promet na tem območju poteka po dveh regional-kah (Ptuj-Zavrč in Ptuj-Središče). Od hitre ceste se je leta 1996 zgradila samo ormoška obvoznica, na Ptuju pa devet let kasneje, leta 2007, Puchov most. Vse drugo niti ni prišlo prav do papirja, kaj šele do izvedbe. Je pa bilo za hitro cesto doslej porabljenih že slabih 10 milijonov evrov davko-plačevalskega denarja. 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 10. januarja 2014 Spodnje Podravje • Koliko denarja za društva in koliko za volitve 2014 Kje bodo občani najdražje plačali volitve V večini spodnjepodravskih občin so proračune za leto 2014 že sprejeli ali so predlogi v javni razpravi, le tri občine tega najpomembnejšega dokumenta še niso pripravile. Med proračunskimi postavkami je letos tudi tista, na kateri morajo občinski sveti rezervirati denar za jesenske volitve. Povprašali smo, koliko denarja so namenili zanje, pa tudi to, koliko bodo iz občinske malhe prejela društva. Največ denarja bodo za volitve namenili v (sicer tudi največji) občini Slovenska Bistrica, vendar je višina sredstev po občanu med najnižjimi. Najcenejše pa bodo po zbranih podatkih volitve za občane MO Ptu - le 1,9 evra po osebi. 19 občin sicer skupaj za volitve namenja slabih 700.000 evrov. Sicer pa občina Slovenska Bistrica daje tudi največ denarja za delovanje svojih društev, na drugem mestu je Ormož in na tretjem Ptuj. Skupno je 19 občin letos namenilo za delovanje vseh društev 2,6 milijona evrov. Sveti Andraž V letu 2014 bodo v občini Sveti Andraž za delovanje društev namenili skupaj 23.623 evrov, od tega bodo kulturna društva prejela 3.980 evrov, športna 3.800 evrov, druga pa 5.600 evrov. Za posebne prireditve bodo letos namenili 1.500 evrov, najvišji znesek, in sicer 8.743 evrov, bodo dodelili gasilskemu društvu. Postavka za lokalne volitve 2014 pa znaša 20.290 evrov. Ormož Občina Ormož bo letos za sofinanciranje rednih dejavnosti društev skupno namenila 387.525 evrov. Od tega za športna društva 171.246, za kulturna 40.361 in za gasilska društva z GZ Ormož 117.960 evrov. Za vsa druga društva v občini bodo namenili 57.958 evrov, za delovanje RK Ormož z LAS pa 38.402 evrov. Za izvedbo lokalnih volitev 2014 imajo v proračunu občine Ormož planiranih 83.267 evrov. Središče ob Dravi Občina Središče ob Dravi ima v sprejetem proračunu za delovanje društev v letu 2014 zagotovljenih 75.700 evrov. Od tega 20.900 za gasilce, 13.775 za kulturna društva, 32.300 za šport, 2.000 za humanitarna društva in 6.725 za Rdeči križ. Za jesenske lokalne volitve so v občini Središče ob Dravi v proračunu zagotovili 20.000 evrov. Sveti Tomaž V občini Sveti Tomaž bodo letos za društva skupno namenili 51.450 evrov. Od tega za kulturo 6.300, za šport 12.000, turizem 5.350, za gasilce in gasilsko zvezo 27.800 (od tega zneska se 5.000 evrov namenja za delovanje zveze). Za jesenske lokalne volitve imajo v občini Sveti Tomaž v letošnjem proračunu rezerviranih 20.630 evrov. Gorišnica V občini Gorišnica je v letošnjem proračunu za redno delovanje društev zagotovljenih 102.463 evrov. Od tega za kulturna društva 12.595, za športna 47.407, za gasilska 37.437 in druga društva 5.024 evrov. Za jesenske lokalne volitve ima občina Gorišnica v proračunu rezerviranih 25.000 evrov. Dornava Proračun občine Dornava za to leto je v fazi sprejemanja. V skladu z osnutkom proračuna bodo za financiranje društvenih dejavnosti in županovo pokroviteljstvo prireditev namenili 61.000 evrov. Od tega 22.000 evrov za gasilce, 17.500 za kulturo, 12.000 za šport in 5.000 za druga društva. Postavka Pokroviteljstvo prireditev župana, namenjena Društvu upokojencev za pogostitev starejših od 70 let in za novoletno-božično prireditev, znaša 4.500 evrov. občine predvidena sredstva za vsa društva v € - skupaj predvidena sredstva za volitve v € - skupaj predvidena sredstva za volitve v € - po občanu Zavrč 58.600,00 33.000,00 18,3 Sveti Andraž 23.623,00 20.290,00 17,6 Trnovska vas 7.000,00 16.905,00 12,6 Makole 54.500,00 22.000,00 10,9 Markovci 190.000,00 40.000,00 9,9 Sveti Tomaž 51.450,00 20.630,00 9,8 Središče ob Dravi 75.700,00 20.000,00 9,6 Cirkulane 44.350,00 20.000,00 8,7 Kidričevo 178.400,00 48.000,00 7,2 Videm 123.120,00 39.240,00 7,1 Hajdina 136.506,00 25.316,00 6,8 Ormož 387.525,00 83.267,00 6,7 Juršinci 44.828,00 15.000,00 6,3 Gorišnica 102.463,00 25.000,00 6,2 Majšperk 110.936,00 21.000,00 5,3 Dornava 61.000,00 15.000,00 5,1 Slovenska Bistrica 473.980,00 110.000,00 4,4 Poljčane 102.435,00 19.000,00 4,2 MO Ptuj 382.963,00 43.510,00 1,9 vir: Občine Spodnjega Podravja in SURS * Občine Žetale, Destrnik in Podlehnik predloga proračuna za leto 2014 še niso pripravile. Za izvedbo lokalnih volitev je v osnutku proračuna občine Dornava predvidenih 15.000 evrov. Juršinci Občina Jurišnici v proračunu za to leto za delovanje društev namenja 44.828 evrov. Od tega zneska bodo gasilska društva in gasilska zveza prejeli 16.000 evrov, kulturna društva 10.000 evrov, športna prav tako 10.000 evrov, social-no-humanitarna društva 4.615 in druga društva 4.213 evrov. Za lokalne volitve je v proračunu občine Juršinci predvidenih 15.000 evrov. Mestna občina Ptuj V letošnjem proračunu MO Ptuj je za delovanje društev, ki delujejo na področju negospodarskih javnih služb, skupaj načrtovanih 382.963,67 evrov. Kulturna društva bodo za redno delovanje prejela 41.484 evrov, za sofinanciranje kulturnih projektov je planiranih 18.748 evrov, za sofinanciranje ljubiteljske kulture 5.630 evrov, postavka za brezplačno uporabo prostorov Narodnega doma, Stare steklarske in drugih Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik petek • 10. januarja 2014 Tednikov objektiv Štajerski 5 prostorov oz. pokrivanje materialnih stroškov pa je v tem letu določena z 30.602 evri. Skupaj bo tako v letu 2014 za delovanje kulturnih društev v MO Ptuj namenjenih 96.464 evrov. Celotna postavka za športna društva znaša 256.729 evrov, od tega dotacije športnim klubom in društvom 175.890 evrov, sofinanciranje trenerjev 29.390 evrov, mednarodni nastopi 938 evrov, sofinanciranje najemnin športnim klubom 10.795 evrov, sofinanciranje prireditev in akcij 8.018 evrov, brezplačna uporaba prostorov športne dvorane Gimnazije Ptuj za društva 10.993 evrov in brezplačna uporaba športne dvorane Center za društva 20.705 evrov. Za programe preventive zdravja bo letos šlo 12.000 evrov, Društvo prijateljev mladine Ptuj pa bo prejelo 9.753 evrov. V proračunu za letos je MO Ptuj zagotovila tudi sredstva za Ars Vitae v višini 8.017,67 evra. V proračunu MO Ptuj so planirana sredstva tudi za delovanje nekaterih drugih društev. Skupaj 2500 evrov, ki pa bodo tem društvom dodeljena šele na osnovi prijav na javni razpis. Za domoljubna društva bo letos namenjenih 7600 evrov. V MO Ptuj se lahko društva potegujejo tudi za sredstva na osnovi javnega razpisa, na razpolago pa bo okrog 40.700 evrov. Društva, ki delujejo v sistemu zaščite in reševanja, bodo za pripravljenost na področju civilne zaščite letos prejela 7250 evrov, za redno delovanje gasilskih enot v ožjem smislu pa je namenjenih 18.042 evrov. Sicer pa je za delovanje osem PGD in OGZ Ptuj letos predvidenih 201.074 evrov. Za lokalne volitve 2014, volitve župana in mestnega sveta, je v proračunu MO Ptuj za leto 2014 planiranih 43.510 evrov. Hajdina Za delovanje društev bodo v letu 2014 v občini Hajdina namenili skupaj 136.506 evrov. Vseh društev je 36, od katerih imajo nekatera, kot PGD Hajdina in KPD Staneta Petroviča že več kot 100-letno tradicijo. Prevladujejo športna društva, teh je 12, kulturnih je sedem, gasilskih pet, v štiri društva pa se povezujejo žene in dekleta. V občini Hajdina delujejo tudi nekatera druga društva, kot so Žejne ribice, TD Mitra Hajdina, RK, lovska družina, Zveza borcev za vrednote NOB in tudi društvo Kabelsko razdelilni sistem. Glede na sprejete pravilnike in razpise bodo letos kulturna društva za redno dejavnost prejela 20.740 evrov, športna 52.911, gasilska 37.737 in druga društva 9.848 evrov. Ob tem pa imajo društva še možnost prijave na razpis za druge projekte, na tej postavki je letos planiranih 15.270 evrov. Za lokalne volitve 2014 pa je letos na voljo 25.316 evrov. Slovenska Bistrica Največja izmed trojice občin z Bistriškega proračuna za letošnje leto še ni sprejela. V decembru je občinski svet v prvem branju potrdil predlog proračuna. Glede na predlog proračuna naj bi največ denarja v občini dobila športna društva, in sicer 193.725 evrov, nekaj več kot 105.000 evrov je namenjenih za kulturna društva, gasilska zveza in enajst prostovoljnih gasilskih društev naj bi dobili 100.000 evrov. Po višini pridobljenih sredstev v tem letu sledijo turistična društva in zveza, in sicer s približno 27.600 evri, slabih 10.000 evrov manj bodo prejela kmetijska društva in aktivi. 12.500 evrov je namenjeno za društva upokojencev in zvezo, 4.000 evrov manj bodo dobila humanitarna društva, društveniki v organizacijah borcev, izgnancev in vojnih veteranov za Slovenijo naj bi prejeli skoraj 6.000 evrov ter druga društva 2.300 evrov. Skupaj bo občina Slovenska Bistrica brez investicij za svoja društva namenila 473.980 evrov. Za stroške jesenskih volitev pa so v Slovenski Bistrici predvideli 110.000 evrov Poljčane Občina Poljčane je za društveno udejstvovanje predvidela 102.435 evrov, je sporočil župan Stanislav Kovačič. Največ, približno 33.000 evrov, so svetniki in svetnice potrdili za društva, sekcije in klube s področja športa, približno polovico manj za kulturna društva. Za PGD Poljčane in gasilsko zvezo je predvidenih 22.500 evrov. Društveni-kom, ki delujejo v kmetijstvu, je namenjenih okoli 10.000 evrov in za turizem 6.600 evrov. Turistični udejstvovalci bodo dobili še dodatnih 4200 evrov za prireditve. Društvi upokojencev in Društvo za razvoj mladine bo vsako dobilo približno 2000 evrov. Veteranskim organizacijam je namenjenih okoli 1300 evrov, Rdečemu križu 2800 evrov. Najmanj, 895 evrov, pa prejme Združenje šoferjev in av-tomehanikov Poljčane. Za volitve je v poljčanskem proračunu rezerviranih 19.000 evrov Foto: Črtomir Goznik Makole Makolska občina bo skladno z najmanjšim proračunom tudi najmanj namenila za delovanje društev Skupaj je, po posredovanih podatkih direktorja občinske uprave Igorja Erkerja, za delovanje in izvajanje programov namenjenih 54.500 evrov. Kot v občini Poljčane tudi v Mako-lah največ med posameznimi društvi prejmejo gasilci in gasilska zveza, in sicer 13.500 evrov. Nekoliko manj, 12.000 evrov, je namenjenih za športna društva, enako velja tudi za kulturna, vendar s to razliko, da se k tej postavki prišteje dodatnih 4.000 evrov za izvedbo simpozija Forma Viva. Med dve turistični društvi in zvezo je razdeljenih 4.000 evrov, enako vsoto si bodo razdelila društva na področju kmetijstva. Za humanitarna društva je namenjenih 500 evrov manj, za druga društva (upokojence, borce, veterane) pa je predvidenih 1.500 evrov. Makolska občina bo za volitve namenila 22.000 evrov. Kidričevo V občini Kidričevo, kjer so proračun za leto 2014 sprejeli že konec lanskega leta, imajo za delovanje društev v letošnjem letu planiranih skupaj 178.400 evrov. Od tega namenjajo za gasilska društva 61.500 evrov, za Turistično društvo 6.000 evrov, za kulturna društva 34.400 evrov, za športna društva 54.100 evrov ter za druga neprofitna društva in ustanove 22.400 evrov. Za jesenske volitve pa imajo planiranih 48.000 evrov. Markovci V proračunu občine Markovci za leto 2014, ki so ga sprejeli na izredni seji tik pred koncem minulega leta, imajo za delovanje vseh društev namenjenih okoli 190.000 evrov. Od tega je za delovanje kulturnih društev namenjenih 40.000 evrov, društva pa prejmejo sredstva po razpisu. Športnim društvom je namenjenih 60.000 evrov, prav tako po razpisu. Za delovanje gasilskih društev je namenjenih 71.000 evrov, od katerih društva namenjajo tudi sredstva za delovanje občinske gasilske zveze. Poleg navedenih sredstev so društvom v proračunu namenjena še investicijska sredstva. V občinskem proračunu pa so rezervirana še sredstva za druga društva (konjeniško, turistično, etnografsko, čebelarsko, ribiško, društvo podeželskih žena in humanitarna društva) v skupni višini 20.300 evrov. Za jesenske lokalne volitve pa je v proračunu rezerviranih 40.000 evrov. Trnovska vas Za društva so v občini Trnovska vas v predlogu proračuna za leto 2014 planirali 7.000 evrov. Sredstva po kategorijah razdeli Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti na podlagi javnega razpisa. To bo naredil šele po sprejemu proračuna. V predlogu proračuna za leto 2014 je za letošnje lokalne volitve planiranih 16.905 evrov. Zavrč Za sofinanciranje dejavnosti, prireditev in projektov, ki niso predmet drugih razpisov v občini Zavrč, je v proračunu planiranih 5.500 evrov. Za sofinanciranje programov organizacij in društev na področju humanitarnih in drugih dejavnosti v občini Zavrč, je v proračunu za leto 2014 planirano za humanitarna društva 1.500 evrov, za turistična društva 4.400 evrov in druga društva 1.700 evrov. Za delovanje društev na področju kmetijstva je v proračunu občine Zavrč za leto 2014 planiranih 5.300 evrov, za sofinanciranje programov društev na področju kulture je planiranih 4.700 evrov, za sofinanciranje programov športa pa je planiranih 16.100 evrov. Za delovanje PGD Zavrč je v proračunu občine Zavrč za leto 2014 predvidenih 19.400 evrov, višina dodeljenih sredstev je odvisna od uspešnosti vloge posameznega društva na razpisu. Za stroške občinskih volitev ter izvedbo in nadzor volitev in referendumov je v proračunu občine Zavrč za leto 2014 predvidenih 33.000 evrov, dejanska realizacija pa bo odvisna od števila krogov volitev. Videm Občina Videm je proračun za letošnje leto sprejela decembra 2013. Za delovanje društev se je namenilo skupno 123.120 evrov. Navedena sredstva so namenjena izključno za delovanje društev, pri tem je za športna društva predvidenih 39.740 evrov, za kulturna društva 33.900 evrov ter gasilska društva 36.200 evrov. Za društva upokojencev so predvideli 5.280 evrov, za turistična društva 5.000 evrov in aktive žena 3.000 evrov. Za izvedbo lokalnih volitev je v proračunu občine Videm v letu 2014 namenjenih 39.240 evrov. Cirkulane V občini Cirkulane so v letošnjem proračunu predvideli 44.350 evrov za delovanje društev. Od tega so 12.500 evrov namenili kulturnim društvom, 10.850 za športna ter 7.000 evrov za druga društva. 14 tisočakov namenijo še za delovanje gasilskih društev. Za jesenske lokalne volitve so namenili 20.000 evrov. Majšperk Za delovanje društev je v Majšperku rezerviranih 110.936 evrov. Od tega gasilska društva in gasilska zveza prejmejo 23.600 in 19.800 evrov, društva s področja kmetijstva 7.700 evrov, kulturna društva 19.336 evrov, športna društva 24.000 evrov, društva s področja humanitarnih dejavnosti 8.500 evrov ter vsa druga društva 8.000 evrov. Za jesenske volitve je v proračunu rezerviranih 21 tisočakov. Podlehnik, Žetale, Destrnik Občine Podlehnik, Žetale in Destrnik še nimajo pripravljenih osnutkov oziroma predlogov proračuna za letošnje leto. Za obdobje januar-ma-rec 2014 imajo le sprejet sklep o začasnem financiranju, zato nam želenih podatkov niso mogli posredovati. Mojca Zemljane, Patricija Kovačec, Majda Goznik, Mojca Vtič, Martin Ozmec 6 Štajerski Podjetništvo petek • 10. januarja 2014 Ptuj • Staro mestno jedro in lokali Ptuj • PPS deblokirane „Elitne" lokacije poseljene, obrobje nezanimivo ... Seznam praznih lokalov v lasti MO Ptuj, ki se počasi krajša, ne kaže prave podobe povpraševanja po lokalih v starem mestnem jedru. Zainteresirani najemniki iščejo lokale v glavnem v Lackovi, Miklošičevi, tudi Krempljevi in Slomškovi, ne pa tudi v Prešernovi ulici, kjer MO Ptuj še vedno ponuja v najem pet svojih lastniških lokalov. Je najhujše za njimi? Foto: Črtomir Goznik V Prešernovi ulici je v tem trenutku na voljo pet občinskih lokalov ... V glavnem danes podjetniki in obrtniki povprašujejo po lokalih v velikosti od 40 do 60 m2, teh pa na lokacijah, kjer bi želeli biti, MO Ptuj v glavnem nima več, razen že omenjene Prešernove, ki pa ni več elitna ulica mesta, kot so bila pričakovanja oz. kot so obljubljali vsi tisti, ki so pred leti dvignili roke za njeno ureditev. Preostali lokali v lasti MO Ptuj so na lokacijah, ki v tem trenutku za potencialne najemnike niso pretirano zanimivi, predvsem zaradi premajhnega dnevnega pre- toka ljudi. Če bi mesto uspelo tega povečati vsaj za tisoč ljudi, ki bi dnevno prihajali zaradi takšnih in drugačnih potreb, bi zagotovo napolnili tudi te. Za pregrajevanje oz. preurejanje trenutno prevelikih lokalov na prostih lokacijah pa ni nobenih pogojev, že zaradi spomeniškovarstvene stroke. Če bi bilo to mogoče, bi lahko že v kratkem oddali tudi največji poslovni lokal v mestnem jedru, in sicer lokal nekdanje Mure na Mestnem trgu 4, ki ima 150 m2 površine. V Murkovi ulici, ki je te Kmetijsko-gozdarski zavod (KGZ) Murska Sobota je imel doslej v tej izpostavi terenske svetovalce v dveh pisarnah, v Ljutomeru in v Križevcih pri Ljutomeru, v prihodnje pa bodo štirje terenski svetovalci za vse kmete iz občin Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Ver-žej skrbeli le še v Križevcih. Kot je pojasnil direktor KGZ Murska Sobota Franc Režonja, se je pisarna v Ljutomeru zaprla na podlagi sklepa ljutomerske območne izpostave Kme-tijsko-gozdarske zbornice Slovenije (OI KGZS), sprejetega decembra lani. Menda je med razlogi še neurejeno ogrevanje prostorov v Ljutomeru, močan argument selitve pa naj bi bile tudi velike kmetije, ki so v pretežni meri locirane na območju križevske občine. Selitvi je nasprotoval Aleš Vaupotič (na posnetku), kmetovalec iz Cezanjevcev pri Ljutomeru, sicer predsednik Prleškega združenja rejcev kakovostnih prašičev, ki meni, da je pisarna svetovalne službe potrebna tako v Križevcih kot tudi v Ljutomeru. »Če se je odločilo, da so dosedanji pro- Predsednik Prleškega združenja rejcev kakovostnih prašičev Aleš Vaupotič je ostro nasprotoval selitvi oz. zaprtju pisarne kmetijskih svetovalcev v Ljutomeru. stori neprimerni, bi se vsekakor morala iskati nadomestna lokacija v Ljutomeru. Pisarne v prostorih zadruge Ljutomer-čan so primerne, saj je zraven še Deželna banka, prav tako pomemben partner pri poslovanju kmetov s tega območja, primerni pa so tudi prostori na ulici Rada Pušenjaka v Ljutomeru, ki so v lasti zadruge Ljutomer-Križevci in še kje drugje, bi se našlo kaj primernega,« je povedal Vaupotič. Na območju občin Ljutomer in Razkrižje je okoli 900 kmetij, res manjših, kar pa naj ne bi bil prevladujoč kriterij pri določanju sedeža pisarne svetovalne službe. Razočarani kmetje iz občin Razkrižje in Ljutomer bodo pač morali odslej vse zadeve urejati v pisarni poslovnih prostorov zadruge Ljutomer-Križevci v občini Križevci pri Ljutomeru. NS Jeseni smo poročali o finančnih težavah Ptujskih pekarn in slaščičarn (PPS), podjetja s 65-letno tradicijo. 4. novembra lani je bila ekonomska situacija v podjetju že tako zaostrena, da je Probanka, ki je v postopku nadzorovane likvidacije, podjetju blokirala vse štiri poslovne račune: pri Novi KBM, SKB banki, NLB in Probanki. Te dni smo zasledili, da je blokada poslovnih računov PPS odpravljena. »Ptujske pekarne in slaščičarne so v zadnjem mesecu leta 2013 spet poslovale povsem normalno. Vse relacije z vsemi našimi deležniki od kupcev do zaposlenih, dobaviteljev in finančne javnosti urejamo na način, da zagotavljamo karseda normalno poslovanje vseh poslovnih funkcij,« je ta teden za Štajerski tednik povedal direktor PPS Erik Hribernik. Zanimalo nas je tudi, kako bo družba poslovala v prihodnje. Vodstvu družbe smo zastavili vprašanja o načrtih poslovanja v letu 2014, pa tudi o tem, ali bo potrebno prestrukturiranje in ali so delovna mesta zaposlenih ta čas in pa tudi v prihodnje varna. Do zaključka naše redakcije so ta vprašanja ostala neodgo- vorjena. Vse, kar so še povedali v PPS, se glasi: »Seveda si prizadevamo z vsemi močmi, znanjem in energijo, da 65-le-tno tradicijo Ptujskih pekarn in slaščičarn ponesemo v prihodnost.« MZ dni izgubila še en lokal, in sicer na številki sedem, pa MO Ptuj lokalov ne ponuja, ker ni njihova lastnica. Kot kažejo povpraševanja, pa potencialni najemniki v tem trenutku lokalov zasebnih lastnikov ne iščejo. V tem trenutku so občinski lokali zanimivi tudi zaradi bonitete, olajšav pri plačilu najemnin v prvih petih letih poslovanja ob izpolnjevanju določenih pogojev. Te omogočajo znižanje plačila do 80 odstotkov v tem obdobju. MG Prlekija • Prestolnica še brez proračuna za 2014 V teh dneh razprava po KS Ljutomerski občinski svetniki decembra lani niso sprejeli predloga proračuna občine Ljutomer za leto 2014. Tudi po dodatnih usklajevalnih sestankih predlog ni dobil zadostne podpore. Prlekija • Svetovalci odslej v Razkrižju V Ljutomeru zaprli pisarno kmetijskih svetovalcev Kmetijska svetovalna služba z izpostavo v prleški prestolnici se je reorganizirala, kar je med ljutomerskimi in razkriškimi kmeti povzročilo veliko nezadovoljstvo. Županja občine Ljutomer Olga Karba je v dopolnjeni predlog, ki ga je predstavila na minuli izredni seji, zajela nekaj novih naložb, ki so jih predlagali tudi svetniki, vendar le-ti prenovljenega proračunskega dokumenta niso sprejeli. Glavni razlog: županja je do novih investicij želela z zadolževanjem občine za okoli dva milijona evrov. Opozicijski svetniki, ki imajo večino v ljutomerskem občinskem svetu, so na prvi predstavitvi proračuna za prihodnje leto Karbo-vi očitali, da ni bil predhodno pripravljen rebalans proračuna za leto 2013, prav tako pa bi si želeli sodelovati pri izboru investicij za leto, ki prihaja. Karbova je prvotno prihodke in odhodke za leto 2014 oceni- la v višini 22 milijonov evrov, od tega kar 16 milijonov evrov za investicije, ker pa proračuna svetniki niso potrdili, je po dveh dodatnih usklajevalnih sestankih, na katera so bili vabljeni vsi svetniki, predlagala za izredno sejo dve varianti. Po prvi, ki predvideva zadolževanje občine Ljutomer za 2,15 milijona evrov, je zajela pločnik na Kamenščak, sanacijo ljutomerske glasbene šole, izgradnjo vrtca v Cezanjevcih ter večnamenski prostor za potrebe vrtca v Ljutomeru, realizacijo projekta odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Mure ter preplastitev lokalnih cest Bučkovci-Dra-kovci in Sitarovci-Precetinci. Po drugi pripravljeni varianti pa bi omenjene investicije v proračunu izostale. Karbova svetnikov ni prepričala, saj na zadolževanje občine niso pristali. Menili so namreč, da bi lahko do vseh predlaganih naložb prišli ob prerazporeditvi sredstev v pripravljenem proračunu. Zato nobena od predlaganih variant ni bila sprejeta, županja pa je v skladu z določilom 89. člena poslovnika občinskega sveta posredovala proračun skupaj s stališči in predlogi sveta v javno razpravo. Tako se bodo v teh dneh odvijale javne razprave v devetih krajevnih skupnostih (KS) ljutomerske občine, svetniki pa bodo v drugi obravnavi o letošnjem proračunu razpravljali predvidoma konec tega meseca. NS č Svetniki občine Ljutomer na eni od sej Foto: NS Foto: NS petek • 10. januarja 2014 Šport, šport mladih Štajerski 7 Ormož • Plačilna nedisciplina za odkup grozdja se nadaljuje Vinogradniki besni: »Dovolj je zavajanja!« V Ormožu je bilo med prazniki znova burno. Vinogradniki, ki preko KZ Ormož prodajajo grozdje v klet P&F Jeruzalem Ormož, so se namreč še pred koncem leta 2013 sestali na zboru vinogradnikov, kjer niso skoparili z ostrimi izjavami zoper zadrugo in vinsko klet. Po burni razpravi so sprejeli sklep za zahtevo poplačila dolga za lansko in predlansko grozdje. V nasprotnem primeru napovedujejo protest. Foto: Patricija Kovačec Vinogradniki so družbi P&F Jeruzalem Ormož postavili rok za izplačilo že zapadlih obveznosti, če ne bodo pravočasno poravnane, bodo organizirali protest. Že večkrat smo pisali o ormoških vinogradnikih, ki se že drugo leto zapored srečujejo z zamujanjem s plačili grozdja. Oktobra lani so prejeli približno polovico kupnine za grozdje letnika 2012. Takrat jim je Kmetijska zadruga Ormož obljubila, da bo preostanek izplačan do decembra, ko naj bi zapadel v plačilo tudi prvi obrok za grozdje letnika 2013, po zagotovilih vodstva družbe P&F Jeruzalem Ormož naj bi se plačila kmalu normalizirala in pričela izplačevati v pogodbenih rokih. Ker se to ni zgodilo, se je konec prejšnjega meseca sestalo okoli 200 od sicer 320 članov. Srečanja se kljub vabilu niso udeležili predstavniki družbe P&F z opravičilom, da imajo za ta dan že vnaprej napovedane obveznosti ter da je vabilo na zbor prispelo prepozno. Družba P&F Zadrugi dolguje dober milijon evrov, istočasno pa zahteva okoli 800 tisoč evrov odškodnine Direktor zadruge Franc Kociper je prisotnim uvodoma predstavil nastalo situacijo. »Klet od KZ Ormož zahteva odškodnino za nedobavljeno grozdje v letih 2012 in 2013. Številke so enormno visoke. V letu 2012 smo dobavili 13 % manj grozdja, kot je določeno v pogodbi, ki dovoljuje 15-odstotno odstopanje.« Od njih tako sedaj za izpad v letu 2012 zahtevajo odškodnino v višini 204 tisoč evrov in 614 tisoč evrov za letnik 2013, ko je bilo odstopanje še večje, saj so si mnogi vinogradniki poiskali kupce, ki so dobavljeno grozdje plačali takoj. Klet P&F Jeruzalem Ormož, ki Zadrugi dolguje še dober milijon evrov, od njih zahteva 818 tisoč evrov odškodnine. Vinogradniki enotni: Pogajanja KZ Ormož so bila prenežna Besni vinogradniki niso skoparili z ostrimi izjavami. Bili so enotnega mnenja, da je bila pogajalska moč ormoške zadruge preslabotna, prenežna in premalo radikalna. »Kaže, da ima klet vizijo, ampak ne z nami,« so prepričani, hkrati pa so si zastavljali vprašanje, ali bodo na koncu vinogradniki tisti, ki bodo kleti plačevali, da bodo sploh vzeli njihovo grozdje. »Dovolj je zavajanja! Mi si moramo denar izposojati, da lahko živimo in dalje obdelujemo. Če mi nimamo, tudi vi ne bi smeli imeti,« pa je še bilo slišati očitke na račun ormoške zadruge iz vrst vinogradnikov. Vodilni zaenkrat molčijo, izjave naj bi podali šele v prihodnjih dneh Kljub temu da je Kociper na zboru poudaril, da bo treba v prihodnjih dneh pritisniti na medije, pa je pri izjavah za medije skop. Ko smo ga prosili za komentar, je le potrdil, da so vinogradniki, ki preko KZ Ormož prodajajo grozdje v klet P&F Jeruzalem Ormož, sprejeli sklep: »Na zboru je bil po burni razpravi soglasno sprejet sklep, da se zahteva poplačilo celotnega dolga za grozdje letnika 2012 do 10. januarja letos in prvega obroka letnika 2013 do konca januarja. Če zahteve ne bodo izpolnjene, se bo organiziral protestni shod.« V podjetju P&F Jeruzalem Ormož, kjer so še v lanskem letu vztrajno trdili, da se trudijo zagotoviti izplačilo preostalega dela letnika 2012 v najkrajšem času ter da iščejo dolgoročno rešitev financiranja grozdja ter ponosno poudarjali prodor na nove trge, tokrat na naša vprašanja niso želeli odgovoriti. Mitja Herga se nam je za poslana vprašanja zahvalil ter pojasnil, da podjetje P&F Jeruzalem Ormož v tem trenutku ne bo dajalo izjav v zvezi s tem vprašanjem, saj je bil sprejet dogovor med Kmetijsko zadrugo Ormož in P&F Jeruzalem Ormož, da bodo izjave podali šele po skupnem sestanku, ki naj bi bil v naslednjih dneh. Ali bo njihov v lanskem letu zastavljen cilj, izplačilo grozdja letnika 2013 v dogovorjenih in usklajenih rokih, dosežen, bo torej znano v prihodnjih tednih. Patricija Kovačec Ormož • Izvennivojsko križanje Pušenci Končana šestmilijonska državna naložba V začetku tedna so v Pušencih v občini Ormož namenu slovesno predali naložbo, ki je veljala 5,7 milijona evrov. Vrednost gradbenih del je znašala 4,9 milijona evrov. V sklopu projekta so nad železniško progo v dolžini 186 metrov zgradili nadvoz, pod progo uredili podhod, prestavili so tudi 880 metrov glavne ceste in komunalnih vodov. Investitor gradnje je bilo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste (DRSC). 85 odstotkov vrednosti naložbe je financiranih iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, 15 odstotkov financira Republika Slovenija oziroma DRSC. »Verjamem, da so bila ta sredstva dobro naložena. To je peto izmed šestih izven-nivojskih križanj, ki smo jih v Sloveniji izvedli v okviru črpanja regionalnih razvojnih sredstev v finančni perspektivi 2007-2013. V državi je še vsaj 40 takšnih prometno nevarnih odsekov, ki bi jih bilo treba odpraviti oziroma zgraditi ustrezno infrastrukturo, kot smo jo v Pušencih. Vendar sredstev ni bilo dovolj, v prihodnje jih bo žal še manj. Zadnjih pet let si je Direkcija s sredstvi Evropske unije zelo Dogodka v Ormožu se je nameraval udeležiti minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel, vendar ga je bolezen položila v posteljo. Zato je ministra na terenu nadomestil državni sekretar Bojan Babič. veliko pomagala in vesel sem, da smo jih uspeli koristiti,« je na ponedeljkovi tiskovni konferenci v Ormožu dejal direktor DRSC Gregor Ficko. Župan občine Ormož Alojz Sok je od odprtju novozgrajenega objekta v Pušencih izrazil zadovoljstvo. »Poudariti moram, da so krajani pri projektu sodelovali zelo konstruktivno. Že v fazi priprave dokumentacije se je z njimi doseglo soglasje, da se je gradilo po različici, ki je bila najcenejša in ki je najmanj posegla v prostor. Po letu 1996, ko je Ormož dobil obvoznico, je to prva večja investicija v državno cestno infrastrukturo na našem območju. Prepričan sem, da naložba pomeni tudi izboljšanje prometne varnosti. Te pridobitve smo zelo veseli. Vladi, resornemu ministrstvu in DRSC se za naložbo v naše okolje še enkrat zahvaljujemo,« je povedal župan Sok. Dovoljenje za gradnjo izven-nivojskega križanja Pušenci je bilo izdano 18. maja 2012. Po podatkih DRSC se je gradnja pričela septembra 2012, končala pa decembra lani. Glavni izvajalec del (vodilni partner) je bilo murskosoboško pod- jetje SGP Pomgrad v partnerstvu z ljubljansko podružnico avstrijskega Strabaga. Kot no-minirani podizvajalec je pri gradnji sodelovalo tudi Cestno podjetje Ptuj, ki je izvedlo gradbena dela v vrednosti Najbolj občutno so se stroški znižali gospodarskim odjemalcem, tudi do 42 odstotkov. Odstopanja v stroških navzgor pa so občutili le uporabniki 240-litrskih zabojnikov in rjavih zabojnikov. Skladno z uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih javnih služb varstva okolja sta odlaganje in obdelave odpadkov na Regionalnem centru za ravnanje z odpadki Celje po novem letu cenejši za 3,62 odstotka. Nove cene bodo odjemalci storitev Simbia na položnicah opazili februarja, ko bodo prejeli položnice za januar. Nova cena za uporabo 120-litrskih zelenih in rumenih zabojnikov bo po novem letu za celotno regijo in za vse odjemalce, tako gospodinjske kot gospo- 743.961,80 evra. »Gradnja je potekala brez zapletov. Uporabniki ceste in prebivalci v soseščini so bili do spremenjenega prometnega režima zelo strpni. Med gradnjo pa je seveda prihajalo tudi do darske, znašala 12,21 evra, kar je za 10,8 odstotka manj kot zdaj. Pri uporabnikih, ki živijo v večstanovanjskih objektih, se cene zaradi povprečnega znižanja storitve zbiranja komunalnih odpadkov in hkratnega povišanja zbiranja zapor, ki so vplivale na pretoč-nost prometa,« je na ponedeljkovem slavnostnem dogodku v občini Ormož še povedal Gregor Ficko, prvi mož republiške Direkcije za ceste. Mojca Zemljarič bioloških odpadkov v večini primerov ne bodo spremenile ali pa bodo spremembe minimalne. Nova cena za 240-litrski zabojnik za vse odjemalce od novega leta naprej znašal 24,43 evra, kar je za petino več kot prej. (sta) Celje • Nova metodologija prinaša pocenitve Ravnanje z odpadki cenejše Celjska družba Simbio, ki se ukvarja z ravnanjem z odpadki, je z novim letom spremenila obračun ravnanja z odpadki. Stroški ravnanja z odpadki za večino odjemalcev celjske regije so nekoliko nižji. To je posledica obračuna z novo metodologijo o zaračunavanju cen komunalnih storitev, so sporočili iz Simbia. Foto: Črtomir Goznik Prerez vrvice ob slavnostnem odprtju novozgrajenih infrastruktur-nih cestnih objektov v Pušencih. Na fotografiji so (z leve): direktor DRSC Gregor Ficko, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor Bojan Babič in ormoški župan Alojz Sok. 8 Štajerski Spodnje Podravje petek • 10. januarja 2014 Formin • 101 leto Marije Dobravc Najpomembnejša je ljubezen Ptujčanka Marija Dobravc, ki že tretje leto začasno stanuje v Forminu, pri dobri družini Greif, sicer pa ima hišo v Ptuju, na Vičavi 107, je 7. januarja letos praznovala 101. rojstni dan. Rodila se je 7. januarja leta 1913 v Spodnji Rečici ob Savinji. Njeno ptujsko obdobje se je pričelo, ko se je drugič poročila. Tako kot ob stotem rojstnem dnevu ji je tudi letos čestitke z najlepšimi željami prinesel ptujski župan Štefan Čelan, ki ga je ob tej priložnostni spremljala tudi Rozika Ojsteršek, predsednica sveta ČS Panorama, kjer ima še nadvse čila Marija še vedno svoj stalni naslov. S ptujskim županom sta se namreč ob stotem rojstnem dnevu dogovorila, da se bosta srečevala ob vseh njenih jubilejih oz. nasploh ostala v stikih. Postala sta dobra znanca, ki si izmenjujeta takšne ali drugač- ne življenjske modrosti. Ob visokem jubileju ji je čestital tudi bratranec Oskar, ki šteje 82 let in živi v Berlinu. Jutri pa bo praznovala v krogu svoje najožje družine, hčerke Marije,vnukov in pravnukov. Če bo vse po sreči, se bo v nedeljo udeležila tudi svečane maše v cerkvi na Ptujski Gori, to je njena velika želja. Marija je že zdavnaj spoznala, da se jeziti in nergati ne splača, ker od tega ni nobene koristi, kvečjemu škoda. Skozi celo svoje življenje stavi na ljubezen, odkrito ljubezen, ne hinavsko, na dobre odnose med ljudmi. Življenjski recept nekdanje gostinke in kuharice je enostaven, treba je veliko delati, pa malo in dobro jesti. Še vedno pa ima najraje jedi iz zelenjave in sadje. Njena družina je imela v posesti tovarno usnja, žago, mlin in tudi veliko zemlje. Njene kuharske mojstrovine so lahko v njeni aktivni dobi okusili tudi gostje nekdanjega Starega ribiča v Vo-šnjakovi ulici, gostilni, ki so jo nekateri poznali kot Gostilno pri Korošcu. Delala pa je tudi v najvišji ptujski restavraciji, nekdanji grajski restavraciji. Marija, ki se je upokojila pred 51 leti, še vedno tudi želi biti na tekočem z vsemi dogodki, časopis prebere od začetka do konca. Tudi piše rada. Nekih posebnih želja pa nima, želi si le, da bilo tako še naprej. MG Stojnci • 90 let Neže Janžekovič Da bi ji zdravje še dolgo služilo V nedeljo, 5. januarja, je v krogu družine 90. okrogli življenjski jubilej praznovala Neža Janžekovič iz Stojncev 125. Janžekovičeva je še danes izjemno bistrih misli, dogodkov iz preteklosti se spominja, kot da bi se zgodili včeraj. Rojena je bila v Stojncih, na domačiji, ki ji po domače rečejo pri Mihečvih. Poročila se je leta 1962. Za moža je vzela vdovca s petimi otroki. V zakonu z možem Alojzom se jima je rodil sin Franček, ki je ostal na mamini domačiji, si ustvaril dom in družino. Z ženo Jožico, hčerama Nino in Petro ter sinom Sandijem obdelujejo kmetijo, ki je v okolju prepoznavna po pridelavi zelenjave. Zametke dobrega gospodarjenja je prav gotovo ustvarila že njihova mama oziroma babica Neža, ki je celih 55 let hodila na tržo. In to v Trbovlje, dvakrat na teden, ob sredah in sobotah. »O, ja, saj se je izplačalo. Oprtala sem si nahrbtnik, v vsako roko po en Slavljenka Neža Janžekovič v družbi sinove družine in štirih predstavnikov vaškega odbora Stojnci hrvaški cekar in sem šla ... Zve- - čer, ko sem opravila živino, prestopiti. Z nahrbtnikom prosto. Včasih mi je kdo tudi na vlak do Trbovelj, ki je pri-sem šla na Ptuj na 'osmi' vlak. in cekarji, polnimi zelenjave, pomagal. V Zidani Most sem peljal ob petih zjutraj. Saj smo Na Pragerskem je bilo treba to ni bilo ravno najbolj pre- prispela ob 22. uri in čakala vmes malo podremali. Kar na klopeh. V Trbovljah je bilo od železniške postaje do tržnice še za pol ure hoda. Ampak se je izplačalo. Marsikdaj sem se proti domu vračala z nasmeškom na obrazu,« pripoveduje zgovorna ženica in ponosno doda, da gre družinska tradicija kmetovanja iz roda v rod. »Sama sicer zdaj pomagati ne morem kaj dosti, ker mi moči ne dajo. Čeprav delo še vidim. Povsod ga je veliko. Pri enostavnejših opravilih, kot je na primer luščenje fižola, pa še vedno pripomorem.« Ob obisku na njen rojstni dan nam je 90-letnica zaupala, da ji je posebej pri srcu ljudska pesem. Nekoč je sodelovala v skupini ljudskih pevk, spominja se tudi snemanja oddaje z Ivom Cianijem za Radio Ptuj. »Še danes znam na pamet besedila vseh pesmi. So pevci že prišli k meni, da sem besedila zapisala,« je dejala slavljenka in pripomnila, da si čas krajša tudi z gledanjem televizije. Najbolj jo zanima politika, zato ne izpusti nobene dnevno-informativne oddaje. Redno spremlja neposredne prenose sej marko-vskega občinskega sveta, še posebej pozorna je, ko na televiziji napovedujejo vreme. Kajti od vremena je delo na kmetiji še kako odvisno. Družina Janžekovič oziroma Mihečvi, kot je tudi uradni naziv njihove kmetije, obdeluje deset hektarjev površin. Na 20 arih imajo rastlinjake, njihova primarna dejavnost je pridelava zelenjave. Spomladi je glavna prodaja sadik, pozimi pa kislega zelja in repe. V tem času gojijo motovilec, sicer pa se ukvarjajo s pridelavo vse sezonske zelenjave, kot so šparglji, paprika, paradižnik, kumarice, solata, česen, pe-teršilj, korenje, zelje, krompir, repa, fižol, jajčevci, por, bučke, špinača, cvetača, brokoli, brstični ohrovt, črna redkev, zelena . Vse, kar pridelajo, prodajo sami, bodisi doma na kmetiji bodisi na tržnicah v Mariboru in Slovenj Gradcu. Njihovo dobro delo je opazilo tudi Društvo za integrirano in ekološko kmetovanje Slovenije, ki jih je za kislo zelje, pridelano brez umetnih konzervansov in drugih umetnih snovi, nagradilo z zlatim priznanjem. Mojca Zemljarič Zetale • Zupan obiskal najstarejše občanke Med najstarejšimi prevladujejo ženske Zupan občine Zetale vsako leto v prednovoletnem času obišče najstarejše občane ali bolje rečeno občanke, saj ta častitljivi naziv že tretje leto zapored pripada ženskam. Že tradicionalno Anton Bu-tolen, župan občine Žetale, vsako leto decembra obišče najstarejše občane v posameznih naseljih, jim zaželi zdravja ter jim izroči skromno priložnostno darilo. Letos je tako že tretje leto zapored obiskal same občanke. Ob obisku župana običajno spremlja tudi občinski svetnik iz naselja, v katerem živi občanka. V žetalski občini sicer živi 84 občanov in občank, ki so starejši od 80 let. Z veseljem ugotavljajo, da so vse obiskane, kljub častitljivim letom, še vedno vitalne in polne ži- vljenjskega optimizma. Del zasluge za to gre gotovo tudi njihovim domačim, ki za njih vzorno skrbijo. Vse namreč živijo v krogu svoje družine. Župan je najprej obiskal najstarejšo prebivalko Čermožiš Anico Kojc, ki je od leta 2013 tudi najstarejša občanka občine Žetale. Kljub temu da je vstopila v 95. leto starosti, je še vedno čila in vitalna. V Dobrini je najstarejša Anica Horvat, ki je prav tako v 95. letu življenja. V naselju Žetale je najstarejša občanka Marija Jus, ki je prav v predbožičnem času napolnila 91 let. V Kočicah Foto: Milka Kopše Najmlajša med najstarejšimi v občini Zetale je Ljudmila Podgoršek. Na fotografiji z županom Antonom Butolenom in občinskim svetnikom Francem Vogrincem, ki je tudi njen zet. pa je že vrsto let najstarejša občanka Marija Vukalič, ki je takoj po novem letu dopolnila 91 let starosti. Posebej veselo je bilo letos pri Vogrinčevih, kjer pri svoji hčeri Kristini in njeni družini domuje Ljudmila Podgoršek, nekoč občanka občine Podlehnik. Ta ni skrivala veselja nad obiskom, dejala je, da ji je v jeseni življenja med svojimi zelo lepo, nad obiskom župana pa je bila posebej presenečena. Slednja je med vsemi obiskanimi tudi najmlajša z dopolnjenimi 85 leti življenja. Patricija Kovačec petek • 10. januarja 2014 Tednikov objektiv Štajerski 9 Kidričevo • Na delu računsko sodišče in komisija za preprečevanje korupcije Ponovno vroče zaradi sporne kanalščine in položnic Med krajani Kidričevega spet burita duhove sporna občinska kanalščina in občinsko podjetje Vzdrževanje in gradnje; nestrankarsko gibanje Za Kidričevo je zaradi »odsotnosti demokratičnega vodenja občine« zadevo predalo računskemu sodišču in komisiji za preprečevanje korupcije. Že sredi lanskega poletja smo poročali o nezadovoljstvu zaradi izredno visokih zneskov za plačilo kanalščine v občini Kidričevo, občani pa so bili ogorčeni tudi zato, ker so dobili položnice z računom, ki je bil izstavljen 1. junija, za plačilo porabe od 1. do 30. junija. Na občini so pojasnjevali, da je šlo za tehnično napako in občane pozvali, naj položnice plačajo. Nekateri so to storili, mnogi pa ne, zato so prejeli plačilne opomine. Več kot 200 občanov podpisalo zahtevo za pojasnilo V prvi polovici decembra pa so se med krajani Kidričevega pojavili dopisi, na katerih so člani gibanja Za boljšo občino Kidričevo občane pozivali k zavrnitvi opomina za plačilo omenjene junijske položnice, javno pa so pozvali tudi k transparentnemu in zakonitemu delovanju podjetja Vzdrževanje in gradnje Kidričevo. V zahtevi občini, ki jo je podpisalo več kot 200 občanov, so med drugim zapisali: »Vaš opomin v celoti zavračamo, ker vaše podjetje za junij 2013 za občane Kidričevega ni izvajalo nobenih storitev. Do danes občani Kidričevega nismo prejeli nobenega ustreznega pravnega pojasnila o izdaji položnic za junij 2013. Izdaja položnic za junij je v nasprotju z upravnim postopkom in zakonodajo RS, saj je podjetje Vzdrževanje in gradnje začelo delovati s 1. julijem 2013. Ponovno vas vljudno prosimo, da občanom končno pošljete pojasnila, na podlagi katerih ste poslali položnice za junij 2013 in na podlagi katerih zakonov pošiljate opomine. Pritožbo občanov smo utemeljili že z dopisom 12. julija 2013 z dodanimi lastnoročnimi podpisi občanov in dopisom ter z ugovorom 26. julija 2013. Oba ste prejeli dostavljena s povratnico. V primeru, da boste še naprej zahtevali plačilo, bomo primorani celotno zadevo predati ustreznim službam, ki bodo z natančno preučitvijo zadeve ugotovile dejansko upravičenost Vaših zahtev in zakonitost Vašega poslovanja.« NS javnega podjetja in NO občine pod županovo taktirko!? Vodja nestrankarskega gibanja Za Kidričevo Branko Štrucl pa nas je seznanil, da so zaradi domnevnih nepravilnosti v občini zadevo že predali računskemu sodišču ter komisiji za preprečevanje korupcije: »Človek bi pričakoval, da bi nadzorni svet (NO) javnega podjetja spremljal in nadziral poslovanje družbe, podal poročilo in zavzel stališče do letnega poročila, vendar ugotavljamo, da je ta NS pod taktirko župana Leskovarja sam sebi namen. Vemo, da sta v tej tričlanski zasedbi nadzora dva človeka iz županove stranke, tretji pa je 'prodana marioneta'. Zato o transparentnosti in zakonitosti nadzora in delovanja tega občinskega podjetja ne moremo govoriti, saj člani NS sploh ne spremljajo uresničevanja razvoja družbe. Podobno sliko kaže končno poročilo o nadzoru poslovanja, ki ga tudi komisija za preprečevanje korupcije opozarja, da delajo v nasprotju interesov. Res neverjetno, kako očitne nepravilnosti se dogajajo v občini, koliko korupcije in nepotizma je prisotnega. Zato se ni čuditi, da občinski NO v svojem poročilu ne razkrije temeljnih računovodskih predpostavk, pojasnila k posa- meznim postavkam v bilanci stanja, kaj šele plan finančnega stanja. Ugotavljajo le, da so ob pregledu izvirne poslovne dokumentacije faktur in dobavnic zaznali neusklajenost podpisnikov z dejanskim stanjem, kar je po našem mnenju zelo problematično, zanje pa le nepravilnost.« Zahtevajo razveljavitev junijske položnice in vračilo denarja Kot je še povedal Štrucl, v gibanju Za Kidričevo pozdravljajo napore ljudi, ki pošiljajo zahteve občinski oblasti, da naj nehajo z zahtevki za plačilo položnice 'kanalščine' za junij: »Vemo, da je izdaja te položnice v nasprotju z upravnim postopkom in zakonodajo RS! Od občinskih veljakov zahtevamo, da se položnica za plačilo kanalščine za junij razveljavi in da se vsem tistim, ki so plačali to položnico, denar povrne ali poračuna. Ker verjamemo, da naši občinski voditelji delujejo za lastne interese, da vodenje in upravljanje občine ni demokratično in da jim je figo mar za krajane Kidričevega, smo zadevo predali na računsko sodišče ter komisiji za preprečevanje korupcije in od njih zahtevali temeljito revizijo postopkov Župan očitke zavrača in trdi, da je vse skladno z zakoni Z omenjenimi očitki smo seznanili tudi župana občine Kidričevo, ki zatrjuje, da nepravilnosti ni bilo in da je vse potekalo skladno z zakonodajo: »Svet občine Kidričevo je na 7. korespondenčni seji marca 2013 sprejel sklep o določitvi izvajalca gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda v občini Kidričevo, to je javno podjetje Vzdrževanje in gradnje Kidričevo. Cene storitev pa je sprejel svet občine Kidričevo na svoji 19. seji, 7. marca 2013; sklepi so bili veljavni od 1. aprila 2013 dalje. Zaradi zapletov pri prenosu dejavnosti so na podjetju pričeli dejavnost opravljat šele s 1. junijem 2013. V prvem dopisu se je pripetila napaka, saj se je zapisalo, da se je dejavnost pričela opravljat s 1. julijem 2013. Na podjetju je opravila nadzor tudi tržna inšpektorica, ki ni ugotovila nepravilnosti pri oblikovanju cen veljavnosti cenikov in izvajanju javne službe.« O očitkih glede delovanja in sestave NS pa župan Leskovar pravi: »NS podjetja je potrdil občinski svet skladno s statutom podjetja. Trditev, da sta dva iz SDS, ne drži.« Prav tako zavrača tudi očitke, da končno poročilo NO občine ne razkriva temeljnih računovodskih postavk, delovanje v konfliktu interesov, saj naj bi bila ena od članic žena občinskega svetnika: »Večino v NO ima opozicija. KPK je opravila nadzor glede konflikta interesov in zaključila z navodilom, da se morata omenjena zakonca izločiti iz odločanja v primeru, ko bi NO obravnaval zadevo, ki mu jo je v pristojno reševanje odstopil občinski svet.« Leskovar zaključuje tako: »Resnično si želim ter ponovno vabim vodjo gibanja Za Kidričevo, gospoda Branka Štru-cla, da sedemo za mizo skupaj s strokovnimi sodelavci uprave in razčlenimo vprašanja, ki so še nejasna. Predstavniki gibanja Za Kidričevo se še vedno niso odzvali večkratnim pozivom po obisku na občini in jih ponovno vabimo.« M. Ozmec Maribor • S seje mestnega sveta Cene komunalnih storitev do aprila nespremenjene Cene komunalnih storitev v Mestni občini Maribor ostajajo zamrznjene do 31. marca 2014, je decembra soglašal mestni svet. Obenem je spričo novega davka na nepremičnine uredil status grajenega javnega dobra lokalnega pomena za občinske ceste in obe mariborski pokopališči Pobrežje in Dobrava. V Mariboru so predlog novih cen za pitno vodo, odvoz odpadkov in ravnanje z odpadnimi vodami sprejeli že maja lani. Potem ko je vlada z januarjem predvidela prosto oblikovanje cen komunalnih storitev, bi lahko nove, višje cene stopile v veljavo. A je mariborski mestni svet sredi množičnih protestov sprejel sklep o zamrznitvi cen komunalnih storitev v občini in ta korak tekom leta še nekajkrat ponovil, nazadnje 30. septembra, ko je zamrznitev cen podaljšal do konca leta. Župan Andrej Fištravec je na zadnji, decembrski seji, predlagal nadaljnjo zamrznitev cen komunalnih storitev do 31. marca 2014, ko pa bo po zakonu treba izenačiti cene med gospodarstvom in gospodinj- stvi. Po besedah župana so že imenovali interdisciplinarno projektno skupino, ki bo proučila vse zakonsko skladne možnosti za oblikovanje rešitve, ki bi finančno razbremenila občane kot tudi gospodarstvo. Nekateri mestni svetniki so sicer opozorili, da je ohranjanje cen na ravni iz decembra lani javnosti všečno, a da je komunalna infrastruktura v mestu, še posebej kanalizacija, nujno potrebna obnove in ustreznega vzdrževanja. Po ocenah delovne skupine za pripravo analize cen komunalnih proizvodov in storitev na čelu z mestnim svetnikom Liste za pravičnost in razvoj (LPR) Stojana Auerja povišanje cen ni nujno potrebno, saj bi lahko javna komunalna podjetja dosegla prihranke na drugih področjih, na primer z uvedbo enotne položnice. Po drugi strani je mestni svetnik Županove liste Milan Mikl opozoril, da bi z enotno položnico, na kateri bi bil mnogo višji znesek kot sedaj na posameznih, bilo še več neplačevanja komunalnih storitev med občani. Mestni svetniki so z današnjim glasovanjem tudi uredili status grajenega javnega dobra lokalnega pomena za občinske ceste in pokopališči Pobrežje in Dobrava. »Ureditev je pomembna tudi z vidika sprejetega zakona o davku na nepremičnine, ki predvideva oprostitve za nepremičnine, ki so javno dobro,« so pojasnili v mestni upravi. (sta) Foto: Črtomir Goznik 10 Štajerski Spodnje Podravje petek • 10. januarja 2014 Lovrenc na Dravskem polju • Novoletni dobrodelni koncert Za humanitarne organizacije in družine v stiski Zveza kulturnih društev in občina Kidričevo so že četrto leto zapored pripravili Novoletni dobrodelni koncert; tokrat je bil v nedeljo, 5. januarja, v Lovrencu na Dr. polju, z zbranimi prispevki pa bodo pomagali humanitarnim organizacijam in družinam v stiski. Tradicionalni novoletni dobrodelni koncert je bil tokrat v župnijski cerkvi sv. Lovrenca na Dravskem polju, kjer so nastopili pevska skupina Fantje treh vasi, pevci mešanega pevskega zbora župnije sv. Lovrenca na Dravskem polju, skupina ljudskih pevk Žanjice iz prosvetnega društva Cir-kovce, kot gostje so se predstavili tudi pevci mešanega pevskega zbora DPD Svoboda Pragersko, ki deluje že dobri dve desetletji, poseben aplavz občinstva je s svojim petjem požel ll-letni Matevž Šavora, zmagovalec številnih pevskih tekmovanj mladih talentov, ki se mu je pridružila še mama Simona Šavora, zapeli so tudi pevci veteranske Folklorne skupine Vinka Koržeta Cir-kovce, vse skupaj pa so zaokrožili še člani tamburaškega orkestra prosvetnega društva Cirkovce s solistoma, pevko Laro Brglez in klarinetistom Urbanom Erkerjem, ter pod taktirko Draga Kleina. Zbrane je nagovoril tudi župan občine Kidričevo Anton Foto: M. Ozmec S tamburaškim orkestrom PD Cirkovce je v Lovrencu zapela tudi mlada pevka Lara Brglez. Leskovar, ki je ob dobrih željah v novem letu 2014 poudaril, da bi nas kriza, ki nas pesti že nekaj let in za katero tudi letos ne kaže najbolje, morala združevati, ne pa ločevati. Ob tem je spomnil na zgodovinsko leto 1991, ko smo bili vsi Slovenci enotni, zato smo tudi uspeli realizirati svojo stoletja dolgo željo po samostojnosti, ter dodal, da nas bo tudi iz sedanje krize lahko popeljala samo enotnost, zato je vse pozval, da pozabimo na razprtije in spet stopimo skupaj. Kon- cert, na katerem ni bilo vstopnine, je povezovala Tatjana Mohorko, prostovoljne prispevke obiskovalcev, pa bodo namenili kot finančno pomoč humanitarnim organizacijam v občini in družinam v stiski. -OM Ptuj • Aktivnosti Orffobongo banda OŠ dr. Ljudevita Pivka Mladi glasbeniki so navduševali Novembra smo se odpravili na 7. srečanje Orffovih skupin za osebe s posebnimi potrebami, ki je bilo v organizaciji Zavoda Črna na Koroškem. Nastopi Orffovih skupin so potekali v Kulturnem domu v Mežici. Na prireditvi je nastopilo 13 Orffovih skupin iz vse Slovenije. Iz naše šole je na srečanje odšlo 16 učencev v spremstvu gospe ravnateljice Dragice Emeršič, mentoric Lidije Ha-meršak Marin in Jasne Veber Zazula ter Alenke Kosem. Predstavili smo se s tremi skladbami, in sicer Murenčki (Romana Krajnčan), Fse kaj lazi (ljudska) in Bongomanija (avtorska). Učenci so skladbe zaigrali brezhibno, kar se je odrazilo tudi pri navdušenju publike, ki je nastop pospremila z bučnim aplavzom. Srečanje je kot strokovna sodelavka spremljala gospa Ida Virt, ki je kasneje podala tudi strokovno oceno nastopa. Po končanih nastopih smo se odpravili na kosilo, potem pa je sledil še ples, kar je bilo za učence še posebno doživetje. Vsi smo odšli domov zadovoljni, polni novih vtisov in prijetnih občutkov ter novih poznanstev in prijateljstev. Bili pa smo tudi v Ljubljani, prav tako novembra in sicer na koncertu po dobrodelni dražbi, ki je potekala pod okriljem Združenja slovenskih poklicnih gasilcev, ki je veliki humanitarni akciji nadelo ime Tudi mi smo del vas. Odprava v Ljubljano je seveda uspela. Lepo pripravljeni smo ob sedmih zvečer ponosno stopili na oder veličastne filharmonične hiše in orffovi inštrumenti šolske glasbene skupine Orffobongoband so zadoneli pred polno dvorano obiskovalcev. In kar je bilo najpomembneje, prišli so tudi starši in rejniki. V zraku ob- čutki popolnosti, v otroških očeh iskrice veselja, v očeh staršev pa solze sreče. Koncert smo odprli s štirimi skladbami. Po bogatem kulturnem programu je sledila zakuska in prevzem slik in umetnin, ki so se med 10. in 20. 11. 2013 uspešno prodale na podlagi obstoječega kataloga e-draž-be. Prireditev je potekala pod pokroviteljstvom predsednika države gospoda Boruta Pahorja in varuhinje človekovih pravic gospe Vlaste Nussdorfer. Ob dnevu invalidov, 5. decembra 2013, smo bili člani šolskega Orfobongo banda povabljeni na OŠ Olge Me-glič, kjer smo predstavili, kar smo se to leto že naučili igrati. Učenci so bili zelo veseli, da so se lahko predstavili na tej ptujski osnovni šoli, ki je nam tudi najbližja. Po nastopu so učenci poželi izjemen aplavz, kar jih je dodatno motiviralo za delo na področju igranja na instrumente, pri čemer zelo uživajo. Navdušenje nad glasbo in glasbenim ustvarjanjem je vedno znova razvidno iz njihovega predstavljanja naučenega. Glasba je v srcih otrok, ki obiskujejo našo šolo, zato nas s svojim igranjem vedno znova presenečajo. Tako se je z nastopanjem in predstavljanjem po Sloveniji končalo še eno uspešno leto šolskega Orffobongo banda. Želimo in upamo, da bo tudi leto 2014 naši skupini prineslo veliko nastopov, glasbenih užitkov ter novih doživetij. Lidija Hameršak Marin Slovenija • Eurosong 2014 Sredi januarja bo znana usoda Slovenije RTV Slovenija bo svojo dokončno odločitev o sodelovanju na Eurosongu 2014 v Koebenhavnu glede na finančne možnosti in izkazan interes pokrovitelja sprejela najpozneje do 17. januarja. To je tri dni pred žrebanjem vrstnega reda sodelujočih držav na letošnjem tekmovanju, so pojasnili na RTV Slovenija. Takrat bo znan tudi način izbora morebitnega predstavnika za Slovenijo. Na spletnih portalih se širijo neuradne govorice, da naj bi tudi letos predstavnika izbra- li interno, pojavljajo se tudi ugibanja o možnih imenih. Pevka April je decembra na svojem Facebook profilu objavila vprašanje za svoje oboževalce: »(...) z RTV so me poklicali, da bi drugo leto zastopala Slovenijo na Eurosongu! Laž ali resnica?«. Sodelovanje na letošnjem Eurosongu so zaradi finančnih težav že odpo- vedale Hrvaška, Srbija, Ciper, Češka, Slovaška, Luksemburg Andora in Bolgarija. Evrovizija velja za glasbeni šov brez primere, ki ga spremlja več kot 100 milijonov ljudi. Lani je zmagala danska predstavnica Emme-lie de Forest s skladbo Only Teardrops. (sta) Tednikova knjigarnica Muke ježeve in »scati kri« Slovar je knjiga, v kateri so besede razvrščene po abecedi in pojasnjene, pravi Slovar slovenskega knjižnega jezika (1994) na strani 1248, kjer je najti še besede: slovarček (manj-šalnica slovarja), slovarnik (kdor se poklicno ukvarja s pisanjem slovarjev), enako pomeni beseda slovaropisec. Slovaropisje je pripravljanje, sestavljanje, pisanje slovarjev, slovaroslovje pa je poimenovana veda o besednem zakladu kakega jezika. Enciklopedija Slovenije (11.zv., 1997) pravi, da slovarju z drugo besedo rečemo besednjak, jezikovni priročnik. Slovar je lahko popis, seznam predvsem besed, lahko pa tudi besednih zvez, znakov kakega jezika ali več jezikov, ki so izbrani in razvrščeni ter pojasnjeni po kakem načelu. Največkrat so slovarji podrejeni abecednemu redu, lahko zajemajo vse besede, besedje kakega jezika, lahko posameznika, lahko stroke. Slovarji so lahko glede uporabljenega jezika eno-, dvo- ali večjezični, lahko so razlagalni, prevodni, sinonimni, antonimni, stilni, besedotvorni, slovnični, stavčni, pravopisni, normativni, frazeološki, etimološki, slovarji tujk, slovarji krajšav, pravorečni, izgovorni, pogostnostni, zgodovinski, odzadnji, terminološki, narečni, tematski, slikovni ... Poznamo slovarje lastnih imen, krajevnih imen, izposojenk ... Če pobrskate v bazo vzajemnega knjižničnega kataloga slovenskih knjižnic (cobbis.si), je pod ključno besedo slovar in z omejitvijo na knjige v slovenskem jeziku najti kar 30176 zadetkov, oziroma knjig slovarskega značaja. Za ilustracijo je tu nekaj naslovov: Medicinski terminološki slovar (1991), Slovensko-kaste-ljanski slovar = Diccionario eslovena-castellana (1949), Slikovni slovar zemlje, Slovar grške in rimske mitologije, Bibliotekarski terminološki slovar (2009). Če pri takem iskanju zajamemo vse vire, ne le knjige, je takih slovarskih naslovov 3913. Zadnja leta je vse več »neknjižnih« slovarskih izdaj, torej slovarjev v elektronski obliki ali slovarjev na spletu. Samo z letnico 2013 so na splet postavljeni ali priobčeni v drugi elektronski obliki naslednji besednjaki: Inženirsko seizmološki slovar, Vojaški slovar študentov obramboslovja, Slovenski medicinski slovar, Planinski terminološki slovar, Gledališki terminološki slovar, Geološki terminološki slovar, pa svojega imajo geografi, farmacevti, botaniki, knjižničarski pa je izšel tudi v knjigi leta 2009 z naslovom Bibliotekarski terminološki slovar. Kljub sodobnim tehnologijam, ki so včasih pretirano poveličevane, še zmeraj ostajajo klasične slovarske knjige nenadomestljiv jezikovni pripomoček. Zato ni neobičajno, da doživi sprva spletni slovar tudi klasično knjižno izdajo, če se lahko tako izrazim. Med takimi, zelo zanimivimi in za majhno govorno področje, kot je slovensko, zelo pomembnimi slovarji v spletni in knjižni obliki je gotovo Slovar žive slovenščine z naslovom Razvezani jezik (glej www.razvezanijezik.org), ki ga je leta 2007 v knjižni obliki izdalo Društvo za domače raziskave v Ljubljani (Uredili Inge Pangos in Alenka Pirman. Oblikoval in ilustriral Vasja Le-barič. 77 strani). Razvezani jezik je drobna knjižica, a za pregovorno nehumor-ne Slovence njen pomen sploh ni droban. Slovar žive slovenščine namreč premore veliko mero odličnega humorja, satiričnega pogleda in milega, prijetnega sarkazma, k čemur pripomorejo ilustrativni vložki k posameznim anotacijam, oziroma geslom. Kot pojasnjuje sourednica knjige Alenka Pirman v uvodniku, je to slovar, ki ga lahko pišejo vsi. In to brez delitve nalog, pretiranih napotkov in cenzure. Slovar je začel nastajati na spletu pred natančno desetletjem in je bil sprva namenjen frazeologiji, toda izkazalo se je, da ga uporabniki polnijo z raznorodnimi gesli, kar je dalo namenu podobo slovarja žive slovenščine. Sourednica Inge Pangos je v svojem uvodnem nagovoru poudarila, da je takšno pač življenje besed, da je prosti slovar srečali-šče govorjenega jezika. Kot vabilo k branju za stilni bralski občutek knjižne in spletne različice navajam primera iz pričujočega slovarja pod črko j: jebati ježa (izrek, pogovorno). Jebati pomeni spolno občevati, torej spolno občevanje z bodičastim sesalcem. Uporablja se, ko hočeš izraziti dolgotrajnejše trpljenje ali mučno opravljanje nekega dela. Najbolj jebeš ježa, ko gre narobe vse, kar lahko gre, in zraven tega še trpiš... tudi: muke ježeve (reklo, pogovorno ...). Jež bajeslovno hiti nabadati svoje hruške in jabolka na igličasto teksturo, zato vsa sadna teža obleži na njegovih plečih. Najtežji del njegovega početja je uganka, kako svoj tovor s hrbtišča sname. Pri tem se revček zelo muči, njegove muke je nekoč opazil dober človek, ki je vse skupaj povedal v gostilni ob šnopcu svojim vaščanom. V znak spoštovanja kotira fraza muke ježeve tako visoko kot Jezusove muke. Tudi scati kri (izrek, pogovorno), mučno in težavno opravljanje nekega dela . Liljana Klemencic Anketa med športniki Po čem ste si zapomnili leto 2013 in kaj pričakujete od leta 2014? Stran 12 Šport v letu 2013 v sliki Stran 12 1 J¿t .. — s/ ▼ ■it ] ? M Rokomet V Dravo se predvidoma vrača Matej Bračič Stran 13 Tenis »Osnova je šola, tenis je nadgradnja« Stran 13 Strelstvo Med finalisti Venta, Raušlova in Hodžic Stran 15 Rokomet Ormožani v Linzu že dvakrat prvi, tokrat tretji Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíúiiajt¿ fiai na íuitovnim. ífitiíu! RADIOPTUJ «fe» ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Tenis • Blaž Rola Blaž tik pred glavnim turnirjem Australian Open Že kmalu po začetku nove teniške sezone se teniškim navdušencem obeta prvi vrhunec leta - odprto prvenstvo Avstralije v Melbournu. Avstralci so znova povečali nagradni sklad - ta letos znaša vrtoglavih 33 milijonov dolarjev! V glavnem delu turnirja se bo pomerilo po 128 igralcev in igralk, med njimi bosta tudi najmanj dva Slovenca in dve Slovenki. V glavni del so namreč neposredno uvrščeni Blaž Kavčič in Aljaž Bede-ne ter Polona Hercog in Tadeja Majerič. V tem tednu pa že potekajo kvalifikacije, v katerih nastopa tudi Blaž Rola (185. na ATP). Za uvrstitev v glavni turnir je treba preskočiti tri kroge. Kvalifikacije je začelo 128 igralcev, v glavni žreb se jih bo uvrstilo le 16. 23-letni Ptujčan je svoj prvi nastop na članskem turnirju za grand slam začel z zmago na igrišču št. 13. Njegov tekmec v 1. krogu je bil italijanski veteran Alessi Di Mauro (232.). 36-letnik je najvišjo uvrstitev dosegel leta 2007, ko je na letvici ATP zasedal 68. mesto. Največje uspehe v karieri je dosegal na peščenih igriščih, veliko manj je nastopal na hitrih trdih podlagah. Blaž je svoje prednosti odlično izkoristil in uvodni dvoboj zmagal z rezultatom 7:6(2), 6:4. Precej presenetljiv je podatek, da je Di Mauro v dvoboju dosegel kar 10 asov, Blaž le enega. V sami igri je prevladoval Blaž, ki je bil bistveno boljši predvsem v igri pri mreži. V prvem nizu sta oba igralca po enkrat odvzela servis tekmecu, zato se je niz končal v podaljšani igri. V tej je bil Blaž izjemno suveren in je zmagal 7:2. To je bila odlična osnova za nadaljevanje dvoboja, v katerem je Blaž izvajal stalni pritisk predvsem na drugi servis Italijana. Od štirih priložnosti za break je izkoristil dve, sam je svoj servis oddal le enkrat. Po uri in 44 minutah je izkoristil zaključno žogo za zmago. V 2. krogu je čakalo Ptuj-čana na igrišču št. 6 veliko težje delo, saj je bil njegov tekmec 29-letni Američan z indijskim poreklom Rajeev Ram (132.) - 15. nosilec kvalifikacij. Ta je bil leta 2009 že 78. igralec sveta, v lanskem letu pa se je uvrstil v 2. krog Melbourna, Wimbledona in US Open. Blaž se je dvoboja lotil brez strahospoštovanja in je bil zelo uspešen. Prvi niz je dobil z enim samim Australian Open, kvalifikacije: 1. krog: Blaž Rola - Alessi Di Mauro (Italija) 7:6(2), 6:4; 2. krog: Blaž Rola - Rajeev Ram (ZDA, 15.) 6:3, 3:6, 6:3 3. krog: Blaž Rola - Pierre-Hugues Herbert (Francija, 27.) Foto: Črtomir Goznik Blaž Rola je v Melbournu le še korak oddaljen od uvrstitve na glavni turnir 1. letošnjega grand slama. breakom (Rola 1/2, Ram 0/3). Zelo izenačen je bil tudi drugi niz, ki se je končal na identičen način (z enim bre-akom), a v korist Američana. V tretjem nizu sta oba igralca odlično servirala (75 % prvi servis) in osvajala večino točk prav s tem elementom. Ram sploh ni prišel do nobene break žoge, Rola le do ene. A jo je izkoristil in slavil eno največjih zmag v svoji karieri. Končni rezultat je bil 6:3, 3:6, 6:3. Skupno razmerje točk je bilo 86:72 v korist Blaža, ki je dosegel tudi več winerjev (27:24) in storil manj neizsi-ljenih napak (31:34). Ram je sicer dosegel več asov (14:5), a je bilo to premalo za zmago. V končnem zbiru je Blaž izko- ristil eno break priložnost več od Rajeeva (2/4, 1/4). Dvoboj je trajal uro in 40 minut. Blaža čaka v petek še zadnja stopnička pred sanjsko uvrstitvijo na glavni turnir Australian Open, pomeril pa se bo z 22-letnim Francozom Pier-rom-Huguesom Herbertom (151.). Srečno! Jože Mohorič Nogomet • NK Aluminij Med člani tudi pet mladincev Nogometaši Aluminija bodo v ponedeljek ob 16.00 pričeli priprave na spomladanski del prvenstva v 2. ligi. Ekipa je doživela nekaj sprememb, saj so se v klubu zahvalili za sodelovanje Mitji Kovačeviču, Liridonu Osma-naju in Arpadu Vašu. Rešitve za nastale vrzeli bodo v Kidričevem poiskali v lastnih mladinskih vrstah. Tako se bodo treningom priključili Sašo Gerečnik, Alen Kozar, El-vino Pobrežnik, Gregor Cafuta (vsi letniki 1995) in Matic Vrbanec (1996). Ker imajo v mladinski ekipi še več letnikov 1995, ki bodo jeseni izhodni, bodo takrat k članski ekipi priključili še ostale. Po besedah Marka Kmetca imajo v Kidričevem že določen uvodni seznam prijateljskih tekem. Tako se bodo 25. 1. pomerili z Žalcem, 29. 1. z Za-vrčem in 8. 2. s Celjem. Okvirno so že znani tudi tekmeci za preostale dvoboje (Olimpija, Rudar Velenje, Dravograd, Drava), vendar z njimi še niso uskladili terminov. JM Foto: Črtomir Goznik 18-letni Gregor Cafuta (Aluminij, rdeči dres) se bo pridružil pripravam članske ekipe. Rokomet • Jeruzalem Ormož Ormožani med pripravami proti vsem štirim sosedom Ekipa Jeruzalema je priprave na drugi del prvenstva pričela v ponedeljek, 6. januarja. Prvega treninga so se udeležili vsi razpoložljivi igralci, tudi Jaša Rajšp, ki je v prvem delu sezone odigral le pet tekem in pri tem dosegel 5 zadetkov. Celotne priprave bo ekipa opravila v Ormožu, v Športni dvorani Hardek in v F-fitnesu, ki ga vodi bivši svetovni prvak Marko Zidarič - Fištra. Kljub težkim treningom je zmeraj prisotna dobra volja. Ta je zaznamovala že prvi del sezone, kjer so Ormožani z osmimi zmagami in desetimi porazi osvojili 16 točk, ki jih štiri kroge pred koncem rednega dela prvenstva uvrščajo na 7. mesto. Znani so tudi vsi štirje nasprotniki v pripravljalnih tekmah. Zanimivo je, da bodo igralci Jeruzalema odigrali tekme proti vsem štirim sosedom: Ptuju (15. 1.), Moškanjcem-Gorišnici (19. 1.), Varaždinu (21. 1.) in Veliki Nedelji (24. 1.). Prva tekma, ki je na sporedu v torek, 15. 1., na Ptuju, se bo pričela ob 20. uri. Prvenstvo bodo Ormo-žani nadaljevali v torek, 4. 2., in ne v soboto, 1. 2., kot je bilo sprva predvideno, saj trenerja Saša Prapotnika od 30. 1. do 2. 2. v Bugojnem čaka reprezentančna akcija letnikov 1998. V goste trdnjave Hardek prihaja največje presenečenje letošnje sezone, četrtouvrščena Ribnica. Ekipa Jeruzalema se poleg visoke uvrstitve lahko pohvali tudi z najboljšim strelcem lige Bojanom Čudičem Hugom, ki je na 18 tekmah državnega prvenstva in pokalnega tekmovanja dosegel 119 zadetkov (6,61 zadetka na tekmo). uk 12 Štajerski Novoletna voščila petek • 10. januarja 2014 Anketa med športniki: V ■ ■ ■ ■ po cem so si zapomnili leto 2013 in kaj pričakujejo od leta 2014? Foto: Črtomir Goznik Boštjan Simonič, SD Jožeta Kerenčiča Miklavž: »Lansko leto ne bo slovelo po kakšnih športnih presežkih, razen osvojenega državnega ekipnega naslova v streljanju s pištolo. Z novo pištolo se še ene znajdem najbolje in upam, da bo v letu 2014 bolje. Kljub letom lahko še držim slovenski vrh v streljanju s pištolo in to si želim tudi v letu 2014. Upam na uspešno leto 2014!« Foto: Crtomr Goznik Luka Krušič, NTK Šternmatik Cirkovce: »Za leto 2013 lahko rečem, da sem zadovoljen. Mogoče sem naredil korak nazaj, ko sem šel iz prve lige v drugo, vendar moraš včasih narediti tudi to, da lahko potem narediš dva koraka naprej. Sicer pa igram v ekipi, ki je na prvem mestu v drugi ligi, s čimer imamo velik možnosti, da zaigramo v prvi in potem bi se vse izravnalo. Tudi v posamični konkurenci sem na lestvici NTZS uvrščen dobro, saj sem v konkurenci igralcev do 21 let na 4. mestu. Naj bo 2014 za vse srečno.« Miran Kelner, KK Perutnina Ptuj: »Leto 2013 je bilo za naš klub uspešno, zato na podoben ali še nekoliko boljši izkupiček upam tudi letos. Lanskega leta se bom spominjal predvsem po tem, da smo Poli maraton izvedli v Ptuju, kar je bil precej velik organizacijski zalogaj. V letošnjem letu si želim, da bi bilo pri kolesarjih čim manj poškodb, na kolesih pa čim manj okvar in da bi imeli v tem oziru več sreče. Glavni tekmovalni cilji sezone bodo Olimpijada za mladince, kamor bi se lahko uvrstil tudi kakšen od naših kolesarjev, ob tem pa domača dirka na Ptuju in državna prvenstva v vseh kategorijah.« Primož Kumer, predsednik RK Velika Nedelja Carrera Optyl: »Za minulo leto lahko rečem dober konec in slab začetek. Po tem, ko smo si priborili obstanek, smo slabo krenili v novo prvenstvo. Želeli smo več, vendar nam ni uspelo. Poznali so se odhodi igralcev in veliko odsotnosti s tekem zaradi različnih razlogov. Vsekakor se bomo do konca borili za obstanek in upam, da nam bo uspelo, če pa ne, se bo rokomet v Veliki Nedelji kljub temu igral še naprej.« Fotografije: Črtomir Goznik Foto: Crtomr Goznik Lora Grobelšek, PK Terme Ptuj: »Leto 2013 je bilo zame zelo uspešno, saj sem med drugi postala mladinska državna prvakinja v plavanju na 50 metrov hrbtno. Za leto 2014 si želim v prvi vrsti popraviti svoje osebne rekorde in si morda na državnem prvenstvu priplavati še kakšno medaljo.« Tamara Zidanšek, TK Terme Ptuj: »V letu 2013 mi je največ pomenilo ekipno svetovno prvenstvo v Mehiki, kjer smo z reprezentanco osvojile 7. mesto - tisti turnir sem tudi odigrala super. V celotnem letu sem kvalitetno trenirala in naredila korak naprej v igri. Za letošnje leto nimam prevelikih pričakovanj, predvsem si želim uspešno končati letnik v gimnaziji. Glede tenisa bomo videli, kaj mi bo prinesla sezona, prvi cilj pa je dober nastop na državnem prvenstvu U-18.« Uspešno 2014! Pripravili: DB, DK, JM Foto: uk Foto: MK petek • 10. januarja 2014 Šport, šport mladih Štajerski 13 Tenis • Nina Potočnik Nina znova poškodovana Nina Potočnik (Galtena) je ta teden nastopala na Slovaškem, kjer poteka mladinski ITF-tur-nir visoke 2. kategorije. Nina je nastope začela z zmago med dvojicami, kjer je skupaj z Ma-džarko Dalmo Galfi (4. nosilki) ugnala češko dvojico Zovinco-va/Malounova z rezultatom 5:7, 6:3, 10:7. V sredo je nastopila še v prvem krogu posameznic, kjer se je merila z najboljšo evropsko igralko v kategoriji U-14, Rusinjo Evgeniyo Leva-shovo. Nina je odlično začela dvoboj in povedla 3:1, nato pa je po posredovanju na podlagi iz plastične mase začutila bolečino v gležnju. Dvoboj je sicer poskušala nadaljevati, vendar je po nekaj igrah ugotovila, da je nadaljevanje nemogoče in dvoboj predala. Posledično je morala predati tudi dvoboj v dvojicah. Po takojšnji vrnitvi v Slovenijo je že pričela z rehabilitacijami, s katerimi se bo poskušala kar najbolje pripraviti za turnirja v Tuniziji, kamor bo ob izboljšanem zdravstvenem stanju odpotovala konec meseca. JM Tenis • TK Terme Ptuj Državna prvenstva v polnem teku Na začetku zimske sezone se slovenski igralci tradicionalno merijo na dvoranskih državnih prvenstvih. V tem tednu se tako za državne naslove merijo v konkurenci U-16 in U-12, vsi turnirji pa so odlično zasedeni, saj nastopajo praktično vsi najboljši iz vrha lestvice TZS. Dekleta in fantje do 16. leta starosti tekmujejo na Otočcu, na igriščih TK Krka. Ptujski TK Terme Ptuj je pri dekletih zastopala Maruša Plank (letnica 2000), ki na lestvici TZS zaseda 28. mesto. Tako je morala najprej v kvalifikacije, ki jih je z dvema zmagama uspešno opravila in se uvrstila na glavni turnir. Tam se je v 1. krogu pomerila z leto starejšo Veroniko Erjavec (LTC). Ljubljančanka je bila boljša v dveh nizih in je slavila z rezultatom 6:4, 6:2. Fantje bodo zaključne dvoboje odigrali konec tedna. V konkurenci U-12, ki je potekalo v organizaciji kluba Šport plus in Jaki šport Ljubljana, so pri dekletih nastopale Taja Lončarič, Nika Strašek (letnici 2003) in Eva Nina Magdalene (2004). Vse tri so morale v kvalifikacije, pri tem pa so bile različno uspešne: Taja je izgubila v prvem, Eva Nina pa v drugem krogu. Uspešno je kvalifikacije z dvema zmagama preskočila Nika. S tem je bila le ena izmed štirih predstavnic letnika 2003 v glavnem delu žreba, vse druge (28 deklet) so bile letnice 2002. V 1. krogu glavnega dela je Nika Strašek klonila 4:6, 2:6 proti Maji Zucchiati (Nova Gorica), ki se je na glavni turnir prav tako uvrstila iz kvalifikacij. Fantje bodo zaključne dvoboje - prav tako z udeležbo ptujskih igralcev - odigrali konec tedna. JM Rokomet • RK Drava Ptuj V Dravo se predvidoma vrača Matej Bračič Rokometaši Drave so v ponedeljek, 6. 1., pričeli priprave na drugi del sezone. Po odigranih 11. krogih zasedajo 8. mesto, s čimer so v klubu načeloma zadovoljni, toda vedo, da so sposobni še več. Priprave bodo potekale doma na Ptuju, vse v želji, da bi se kar najbolje pripravili na nadaljevanje prvenstva, ki se bo pričelo 8. 2. z gostujočo tekmo v Škofji Loki. Trener Uroš Šerbee bo skušal fantom na treningih dodati tisto, kar jim manjka, da bi lahko mešali štrene ekipam prav pri vrhu lestvice. Tudi zaradi tega bodo modri v pripravah odigrali kar šest prijateljskih tekem. Je bil prvi del sezone to, kar ste si želeli kot trener? U. Šerbee: »S prvim delom sezone sem zadovoljen. Nekaj točk je, lahko bi jih bilo več, lahko tudi manj. Predvsem sem zadovoljen s tem, da smo kot novinci, večina fantov šele prvič igra 1. B-ligo, dobro prebrodili ta start. Bilo je sicer veliko teh trenutkov neizkušenosti v igri, predvsem na nekaj tekmah, na katerih menimo, da bi lahko bili uspešnejši. Ampak to je pač davek, ki ga morajo plačati mlade ekipe. Tega sem pričakoval še več, toda menim, da smo iz tekme v tekmo napredovali, nabirali izkušnje in da so fantom v glavi ostajale izkušnje iz preteklih tekem. Prvi del je tudi osnova, ki sem si jo sam želel za naprej. Zdaj je na nas, da vse skupaj že spomladi nadgradimo in dvignemo na višji nivo. S tem pa lahko potem posledično osvojimo tudi kakšno točko več kot jeseni.« Kako potekajo priprave na nadaljevanje prvenstva? U. Šerbee: »Prvih deset dni priprav bo poudarek na obnovi fizične priprave, hkrati pa se že začnejo prijateljske tekme, ki Foto: Črtomir Goznik Uroš Šerbec, trener Drave (drugi z leve): »Predvsem sem zadovoljen s tem, da smo kot novinci, večina fantov šele prvič igra 1. B-ligo, dobro prebrodili ta start.« jih imamo v načrtu kar nekaj. Že v soboto, 11. 1., nastopamo na turnirju v Murski Soboti, sledi tekma z Ormožem, nato pa še v soboto, 18. 1., domač obračun s selekcijo iz Omana. Igrali bomo tudi s Krškim in Slovenj Gradcem. Imamo še teden dni časa na razpolago, vendar mladinci že pričenjajo prvenstvom in bo tako treba eno tekmo prestaviti. Menimo da je šest tekem povsem dovolj, da se ekipa še bolj uigra. Nekaj bo v ekipi tudi sprememb, saj je poškodba Silovška (komolec) težje narave in ne vemo, kdaj se nam bo priključil. Tako se sedaj pripravljamo, kot da ga ni.« Jeseni vam poškodbe resnično niso prizanesle. Kakšno je trenutno stanje, boste tudi zaradi tega pripeljali kakšnega novega igralea? U. Šerbee: »Imeli smo težave, ampak to je sestavni del športa in na žalost brez tega ne gre. Trenutno stanje je zelo dobro, saj so vsi razen Silovška pripravljeni. Upam, da bo tole brezhibno stanje zdržalo čim dlje. Zaradi poškodbe Silovška smo posegli po okrepitvi: to je Matej Bračič, ki je nazadnje igral v Veliki Nedelji, čeprav je domačin iz Ptuja (pogodba sicer še ni podpisana, pogovori še potekajo, op. a.). Pripeljali smo ga predvsem zaradi tega, da zapolni vrzel v obrambi, kajti s svojimi izkušnjami in znanjem lahko veliko pomaga naši ekipi. Mislim, da bo dobra okrepitev, saj lahko tudi v napadu igra na vseh zunanjih položajih, tudi krožnega napadalca je igral v zadnjem času. Zaradi tega bomo imeli tudi tu izbiro več in bo v tej rotaciji neka nova dodana vrednost.« Kakšni bodo torej vaši primarni eilji v drugem delu prvenstva: zbrati kakšno točko več kot jeseni ali priprava ekipe na nasle- dnjo sezono? U. Šerbee: »Želim si eno in drugo. To drugo je seveda odvisno od zmožnosti kluba, kajti težko je privabiti kakšnega igralca, saj v poštev pridejo le kakovostni igralci kot okrepitve in ne igralci za popolnitev števila, kajti številčni smo dovolj. To pa seveda ni zastonj oz. poceni, zato bomo o tem verjetno razmišljali kasneje. Kar se pa tiče obstoječega kadra in stanja, pričakujem večjo točkovno bero, saj menim, da lahko odigramo še boljše. Spomladanski del bi rad posvetili temu, da skušamo z disciplinirano igro zavestno igrati na točke. Razpored je nekoliko lažji kot jeseni, tako da se lahko nadejamo tudi kakšni točki več. Seveda to tudi pomeni, da straha z obstankom ni. Če bo šlo vse po načrtih, se bomo ozirali tudi po kakšnem mestu višje, kot smo končali jeseni.« Tadej Podvršek Tenis • TK Terme Ptuj »Osnova je šola, tenis je nadgradnja« TK Terme Ptuj se že vrsto let uvršča med najuspešnejše slovenske teniške kolektive. Temu pritrjuje tudi Teniška zveza Slovenije, ki konec vsakega leta objavi lestvico klubov glede na zbir točk v celotni sezoni v vseh kategorijah. V lanskem letu se je ptujski klub znova znašel med najboljšo deseterico, na 9. mestu. »To je glede na vse odličen dosežek! Doseči takšno uvrstitev med več kot 80 klubi, ni mačji kašelj. V nekaterih starostnih kategorijah smo bili celo blizu uvrstitev med najboljše tri (5. v kategoriji deklet U-16 in članov). Ob tem je treba poudariti, da nekateri naši igralci šele letos prihajajo v izstopni letnik, zato v tem letu pričakujemo zbir točk preko meje 10 tisoč. Zavedamo se, da bi lahko bilo marsikaj tudi boljše, na tem bomo tudi delali,« je v uvodu povedal Luka Hazdovae, trener v TK Ptuj. »Že letos je npr. Sven na svetovnih igrah šolarjev v Kanadi in na mladinskem ITF-turnirju v Mariboru pokazal zavidljiv nivo tenisa. Upamo seveda na nadaljnji napredek, saj je s prihodom nekaterih igralcev v naš klub že konkurenca na treningih izjemna - govorimo seveda o zdravi konkurenci, ki lahko edina prinaša napredek. Povsem drugače poteka delo v primeru, če je na eni strani mreže igralec in na drugi trener, kot pa v primeru, ko sta na obeh straneh igralca. Med sabo Vrstni red slovenskih klubov v letu 2013 (v oklepaju je uvrstitev v lanski sezoni): 1. (1.) ŽTK Maribor 51.784,4 2. (2.) Triglav Kranj 23.398,2 3. (4.) Branik Maribor 21.872,3 4. (3.) MAX Ljubljana 21.358,3 5. (10.) Otočec 11.015,0 6. (19.) ŠTK Velenje 10.927,4 7. (8.) TC Ljubljana 10.614,2 8. (5.) Koper 9.883,9 9. (9.) Ptuj 9.680,0 10. (7.) LTC 9.605,2 11 (18.) Domžale 7.555,6 12. (15.) Slovan Ljubljana 7.010,5 13. (6.) AS Litija 6.670,9 14. (32.) TALOS 5.954,1 15. (21.) ŠPLUS 5.435,4 16. (12.) Radovljica 5.373,5 17. (11.) ProTen 5.268,0 18. (23.) Morje 5.000,2 19. (14.) Celje 4.551,0 20. (24.) Z klub 4.477,8 Foto: Črtomir Goznik Sven Lah (letnik 1998) je eden izmed obetavnih mladih igralcev v TK Terme Ptuj. so sedaj kompatibilni letniki od npr. 1996 do 2000 in mlajši. Imamo osem igralcev, ki lahko enakovredno trenirajo med sabo in to je draž tega. Kaj pa lahko tako majhen klub naredi v mednarodni konkurenci, je drugo vprašanje.« Teniške treninge veliko kombinirate z atletiko. L. Hazdovae: »Mnenja sem, da je ta motorika zelo po- normalno poteka že nekaj časa. Dobra je naveza s Čakovcem, Varaždinom in Zagrebom, s katerimi se brez težav dogovorimo za treninge. Imajo odlične pogoje za delo, predvsem pa imajo večje število igrišč s trdo podlago. Sedaj se končno izboljšuje sodelovanje tudi z Mariborčani in prihaja do regijskega povezovanja, česar v preteklosti ni bilo zaznati. Veliki klubi so bili namreč samozadostni, imeli so dovolj svojih igralcev za sparinge. Situacija se je spremenila, ko smo jih začeli v posameznih kategorijah premagovati - sedaj kažejo večji interes za skupno delo. Dejstvo je, da je pet ali šest naših igralcev potencialnih kandidatov za reprezentanco: s tem imajo tudi dovolj teniškega znanja za treniranje s komerkoli.« Kakšni so pogoji za delo na Ptuju? L. Hazdovae: »Predvsem pozimi nam manjka igrišče s trdo podlago. Poletje izkoristimo za dobro delo in igralci kažejo napredek, pozimi pa sledi stagnacija. Vozimo se sicer v Varaždin in tudi v Lipnico, a je to premalo za napredek.« Že tretji igralec iz vašega kluba (po Urški Jurič in Blažu Roli) odhaja na študij (in igranje) v ZDA. Kaj to pomeni za vaš klub? L. Hazdovae: »Za naš klub je to vsekakor dobra izkušnja. Tukaj smo jim ponudili dobro osnovo, iz ZDA pa so prišli kot oblikovane osebnosti, z zaključenim študijem ... Blaž npr. še naprej ostaja v tenisu in ima odprte možnosti za profesionalno kariero. Menim, da je študij v ZDA odlična priložnost za plačan študij preko štipendije in treniranje in igranje za njihovo ekipo. Brez ukvarjanja s športom te možnosti ne bi imeli.« JM membna tudi za igralce tenisa, ob tem prihaja vedno bolj do izraza fizična pripravljenost. Že v mlajših kategorijah prihaja do tega, da nekateri igralci npr. 'izčrpavajo' tekmeca z dolgimi izmenjavami.« Kako sodelujete z drugimi teniškimi klubi? L. Hazdovae: »Sodelovanje s klubi, tako domačimi kot tistimi na Hrvaškem in v Avstriji, Kaj si želite v letu 2014? L. Hazdovae: »Za vse naše igralce si želim, da bi brez težav uredili šolo, bodisi osnovno ali srednjo - to je potem dobra osnova za tenis. Le redki lahko pomislijo, ali se dejansko gredo profesionalnega tenisa, je pa lahko tenis dobra popotnica za življenje. To je tudi moje najpomembnejše sporočilo za vse. Jasno pa je, da imamo z vsakim igralcem posebej jasne in dogovorjene cilje za letošnjo sezono. Ne bomo pa jih javno objavljali, saj ne želimo, da se jim zgodi isto kot naši najboljši smučarki, ki se trenutno ne more osredotočiti na dva enakovredna nastopa.« 14 Štajerski Šport, šport mladih petek m 10. januarja 2014 Mali nogomet m KMN Poetovio Ptuj Petovio Ptuj zmagovalec med 56 ekipami V Lipnici je med 27. 12. in 5. 1. potekal tradicionalni malonogometni turnir 38. SVK Hallenmasters. Na njem je skupno igralo kar 56 ekip, ki so prišle iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Edina ekipa z izključno slovenskimi igralci je bila Petovio Ptuj. Ptujčani so najprej prejšnji petek odigrali prvi del turnirja v kvalifikacijski skupini F. V šestih tekmah so štirikrat zmagali in dvakrat igrali neodločeno ter so se kot prva ekipa iz svoje predtekmovalne skupine uvrstili v nadaljevanje velikega turnirja, ki je imel kar 12 tisoč evrov visok denarni sklad. Zaključek tekmovanja je bil odigran v nedeljo, 5. 1., v njem pa so člani ptujske ekipe pod vodstvom Boruta Šalamuna najprej igrali v skupini A. S 3:0 so premagali tako Europlus Japan kot tudi KFZ Kula Villach. Sledili so izločilni boji, v katerih je Petovia Ptuj igrala zares dobro in je pred nabito polno dvorano zasluženo prišla do turnirske zmage. V osmini finala so Ptujčani s 4:0 »povozili« Kotz - Haus Hengsberg, v četrt-finalu so bili z 1:0 boljši od Cafe Zmagovalna ekipa turnirja v Lipnici: Poetovio Ptuj Lavita Gleinstätten, medtem ko so v polfinalu deklasirali Brot & Spiele Graz (za to ekipo so igrali tudi Simeunovič, Vojsk, Jolič, Rošer ..., op. a.) kar s 6:1. V velikem finalu Hallenma-stersa so se merili z ekipo Reifen Brasser Frauental. V nervoznem srečanju so naši nogometaši nadzorovali potek tekme in so na koncu slavili s 5:3. Pod tem uspe- hom so se kot igralci podpisali Samo Simonič, Franc Končni vrsti red na turnirju Hallenmasters: 1. Petovia Ptuj 2. Reifen Brasser Frauental 3. Erdbewegung Geberle 3. Brot & Spiele Graz Fridl, Aleš Čeh, Matej Murat, Ian Emeršič, Tomaž Avguštin, Denis Kuserbanj in Rok Marinič. Naši nogometaši so si priigrali kar nekaj evrov in pokal, hkrati pa so še enkrat več pokazali, da so veliki mojstri nogometne igre. Za zmago na zelo močnem turnirju v Avstriji si zaslužijo posebne čestitke. David Breznik Rokomet m ŽRK Tenzor DP Logik Ptuj, mlajše kategorije S pomočjo navijačev do 5. mesta v Beogradu Rokometna ekipa Ženskega rokometnega kluba Tenzor DP Logik, letnice 1998/99, se je udeležila tradicionalnega mednarodnega rokometnega turnirja v Beogradu. Turnir je potekal med 26. in 29. decembrom. Ptujska ekipa je med devetimi klubi iz Srbije, Bosne in Slovenije zasedla dobro 5. mesto. Dekleta so prvo tekmo igrala proti hrvaški ekipi Voždovac in zmagala 17:2. Drugo tekmo so po izenačenem boju proti ekipi Ilirske Bistrice izgubila s 13:15. Prav tako so z rezultatom 9:11 izgubila tretjo tekmo proti domači ekipi Mileniuma (pri sojenju se je zelo poznala naklonjenost domači ekipi). Četrto tekmo so Ptujčanke z rezultatom 19:9 zmagale proti ekipi Knežpoljka iz BiH. Prav tako so varovanke trenerja Roberta Krasniča zmagale zadnjo tekmo, saj so se tekmice iz Srbije odpovedale nastopu. Trener Robert Krasnič je dal priložnost igranja vsem igral- Ptujska ekipa letnic 1998/99 je v Beogradu osvojila 5. mesto. Foto: arhiv ZRK Tenzor - DP Logik kam, ki so pokazale borbeno in hitro igro. Ekipo so sestavljale: Katja Belca, Tinka Valenko, Pia Knaus, Tina in Lina Širec, Teja Žibrat, Sara in Lara Čagran, Nika Gavez, Doroteja Lah, Ana Ambrož, Klara Hliš, Kaja Ogrizek, Maruša Žunkovič in Maša Kirbiš. V Beograd je igralke spre- mljala številna navijaška ekipa staršev in sorodnikov, ki je na tekmah pričarala pravo navijaško vzdušje. Ur Nogomet m Turnir U-13 Kidričani slavili v Slovenskih Konjicah Mladi igralci Aluminija, selekcija U-13, je konec decembra nastopila na turnirju v Slovenskih Konjicah, ki ga je organiziral domači klub. Aluminij je nastopil z dvema ekipama, ki jih je uspešno vodil trener Dejan Žolek. Prva ekipa je osvojila 3. mesto, druga pa je osvojila 1. mesto. V finalu je premagala domačo Dravinjo s 3:1. »Z nastopom sem zadovoljen, saj so mladi nogometaši pokazali dobro pripravljenost. Na srečo imamo dobro generacijo in smo bili korak pred tekmeci. Lepo je, če leto končaš z zmago, ki je seveda dobra vzpodbuda za naprej,« je dejal trener Dejan Žolek. EKIPA A: Gašper Kapel Polegek, Nik Očko, Saš Petrovič, Aljoša Kirbiš, Nik Repec, Dominik Kolar, Alen Zorec. Trener: Dejan Žolek ALUMINIJ B: Žiga Miličič, Aljaž Džankič, Jure Svenšek, Domen Štorek, Luka Mesarič, Aljaž Kova-čič, Mitja Gerečnik, Žan Jevšenak. Trener: Dejan Žolek. Danilo Klajnšek Zmagovalna ekipa Aluminija Športni napovednik Mali nogomet • Liga MNZ Ptuj PARI 8. KROGA - SOBOTA: 9.30: Casino Ptuj - ŠD Skorba bar Boško, 10.10: KMN Draženci - ŠD Ptujska Gora, 10.50: Majolka - ŠD Draženci, 10.30: Poetoviop plindom 0807300 - Klub ptujskih študentov, 12.10: KMN Bagerkom Pragersko - ŠD Rim. PARI 9. KROGA - NEDELJA: 15.00:Club ptujskih študentov - Casino Ptuj, 15.40: ŠD Draženci - Club 13, 16.20: ŠD Ptujska gora - KMN Bagerkom Pragersko, 17.00: ŠD Rim - KMN Majolka, 17.40:ŠD Skorba bar Boško - KMN Draženci. ZLMN ORMOŽ ČLANI: razpored tekem v soboto, 11. 1.: 13.20: Trust - Mladost Miklavž; 14.00: Brlek Transport Cvetkovci - Alinea; 14.40: Bar Gaja Ivanjkovci - Akord Izkoščevanje mesa; 15.20: Inox ograje Majcen - Avtoprevozništvo Jerebič; 18.00: KMN Tomaž - Črni ribič Frankovci; 19.20: Vičanci - Strjanci; razpored tekem v nedeljo, 12. 1.: 10.00: Mladost Miklavž - Akord Izkoščevanje mesa; 10.40: Strjanci - Črni ribič Frankovci; 11.20: KMN Tomaž - Trust; 12.00: Avtoprevozništvo Jerebič - Brlek Transport Cvetkovci; 12.40: Bar Gaja Ivanjkovci - Inox ograje Majcen; 13.20: Alinea - Vičanci. VETERANI: razpored tekem v soboto, 11. 1.: 16.00: Tomaž - Mladost Miklavž; 16.40: Rečica Bresnica - Vičanci; 17.20: Fiposor Aries IT - Bar As Ormož; 18.40: Smoki Ormož - Pristan Frankovci; prosta je ekipa Mo-delarstvo in montaža Rakuša Mala Nedelja. Vabljeni v Športno dvorano na Hardeku! NA PTUJU TURNIR DEKLET U-17 Ženski nogometni klub MSM Ptuj v nedeljo, 12. 1., organizira zimsko ligo v malem nogometu za dekleta do 17. leta starosti. Ta bo potekala med 9.30 in 14.30 v športni dvorani Center na Ptuju. Na turnirju bo odigranih kar 21 tekem, svoje znanje pa bodo pokazale mlade ptujske nogometašice. Odbojka m 2. DOL (ž) 10. KROG: Mislinja - AC Prstec Ptuj (v soboto ob 17.00) Kegljanje • 1.B SKL (ž) 10. KROG: Drava - Radenska (v soboto ob 13.30) 3. SKL (M) 10. KROG: Drava - Radenska II. (v petek ob 18.00) Rokomet • Mlajše selekcije: Trije celjsko-ormoški obračuni V soboto in nedeljo, 11. in 12. 1., se prične polfinalno tekmovanje državnega prvenstva pri mlajših selekcijah. Starejše dečke B (letniki 2000 in mlajši), starejše dečke A (letniki 1999 in mlajši) in kadete (letniki 1997 in mlajši) Jeruzalema čakajo v nedeljo, 12. 1., gostovanja v celjskem Zlatorogu. Gre za tri derbije, kjer je v prav vsaki tekmi težko napovedati zmagovalca. Enostavno bo odločala dnevna forma in športna sreča. Da gre zares za derbije, se zavedajo tudi na Rokometni zvezi Slovenije, saj bo tekme sodila sodniška trojka Masleža - Rižner - Teršek, ki spada med najboljše v Sloveniji. Ormožani napovedujejo srčno igro, ki je njihov zaščitni znak. Razpored: ob 10.00: SDB: Celje PL - Jeruzalem Ormož ob 11.30: SDA: Celje PL - Jeruzalem Ormož ob 13.00: KADETI: Celje PL - Jeruzalem Ormož DK, DB, UK Planinski kotiček Vinkov pohod od Dupleka do Vodol Nedelja, 19. januar 2014 Vinkovo je čas, ko se prične uradna vegetacijska doba vinske trte in je poseben praznik tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Pot nas bo letos vodila v Srednje Slovenske gorice, med prijazne ljudi in zanimive kraje. Planinsko društvo iz Miklavža na Dravskem polju organizira tradicionalni pohod, ki vsako leto znova privabi vedno več planincev. Med griče, posejane z vinogradi in številnimi zidanicami, se bomo podali tudi mi. Pridružite se nam. Udeleženci pohoda se zberemo v nedeljo, 19. januarja, ob 5.00 na železniški postaji v Ptuju, od koder se bomo popeljali do Hoč. Pot nas bo najprej vodila po Poti svetega Martina Tourskega do Miklavža, kjer si bomo privoščili počitek za jutranjo kavico. Nato bomo pot nadaljevali skozi Zgornji Duplek in Krajinski park Kamenščak med griči Slovenskih goric. Med potjo se bomo ustavili na prijaznih kmetijah, kjer bo poskrbljeno za prigrizek in pijačo. Na turistični kmetiji Protner nam bodo predstavili tudi starodavno tradicionalno prvo rez vinske trte. Nato bomo odšli do bližnje Turistične kmetije Emil, kjer bo zaključek pohoda. Po počitku z malico se bomo spustili v bližnji Maribor ter se vrnili v Ptuj do 16.00. Opremite se planinsko za zimske razmere (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in na turističnih kmetijah ob poti. Cena izleta vključuje stroške prevoza ter znaša 7 EUR. Prijave z vplačili sprejemamo v društveni pisarni v Dravski ulici 18, tel. 777 15 11, vsak torek med 14. in 16. uro ter petek med 17. in 19. uro, do torka, 14. januarja 2014. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki. petek • 10. januarja 2014 Šport, šport mladih Štajerski 15 Strelstvo • MT Trzin - 18. Skirca Borisa Paternosta Med finalisti Venta, Raušlova in Hodžič Andreja Vlah zamenjala Lojzeta Mikoliča na čelu reprezentance SZS Na mesto vodje slovenske reprezentance za puško, pištolo In samostrel SZS je bila konec leta 2013 imenovana mlada Postojnčanka Andreja Vlah, ki se je v zadnjih letih kot trenerka pomočnica kalila pod vodstvom legendarnega slovenskega trenerja in selektorja Lojzeta Mikoliča. Slednji se je z novim letom poslovil od funkcije glavnega trenerja in vodje reprezentance, ki jo je opravljal polnih 20 let in s svojimi varovanci nanizal izjemne uspehe, med katerimi izstopajo tri olimpijske medalje z Rajmondom Debevcem. Vpoklic v reprezentanco za jubilejni 20. MT Ruše 2014 Po koncu kvalifikacijskega obdobja za nastop na največjem mednarodnem turnirju z zračnim orožjem v Sloveniji, jubilejni 20. Veliki nagradi Ruš, je Andreja Vlah, vodja slovenske reprezentance, objavila dolgo pričakovani spisek tekmovalcev pod okriljem slovenske reprezentance. Zelo uspešni so bili v ormoški sredini, kjer si je vpoklic v reprezentanco prislužilo kar pet strelcev (največ med vsemi klubi v Sloveniji!), med člani Kevin Venta in Emerik Hodžič s pištolo ter tri odlične mladinke s puško Petra Vernik, Urška Kuharič in Melanie Habjanič. Iz ptujske sredine so vpoklic v reprezentanco dobili trije strelci s pištolo, med članicami Majda Raušl ter mladinca Sašo Sto-jak in Tadej Širec. Za pomočnika vodji reprezentance s puško pa je bil imenovan ormoški trener Stiven Vočanec in tako dobil veliko priznanje za svoje strokovno delo. Nastop v slovenski reprezentanci v Rušah bo prvi mali vrhunec sezone. Foto: Simeon Gönc Kidričan Domen širovnik, v sredini z belo majico, je na Pokalu Trzina med pionirji s serijsko puško dosegel odmevno prvo zmago na katerem izmed večjih slovenskih turnirjev. Rezultati: Pištola moški I Damir Mikec, SRB 2. Uroš Kačavenda, SRB 3. Saša Špirelja, HRV 4. Aljaž Zorko, DPR 5. Emerik Hodžič, KOR 6. Rožle Repič, KAM 7. Kevin Venta, KOR 8. Darko Sunko, HRV II Boštjan Simonič, JKM 14. Sašo Stojak, PTU 17. Aleksander Ciglarič, JKM 22. Simon Simonič, JKM 26. Zlatko Kostanjevec, PTU 28. Uroš Mohorko, KID 31 Miran Miholič, JKM 542 32. Alojz Trstenjak, JKM 540 33. David Kekec, JUR 540 34. Matevž Mohorko, KID 539 199,6+10,4 (582) 41. Gregor Vesenjak, JUR 532 199,6+10,3 (570) 44. Ivan Druzovič, JUR 530 174,9 (575) 46. Tadej Širec, PTU 529 154,9 (570) 53. Jurček Lamot, KID 518 134,5 (566) 113,2 (567) Pištola ženske 93,1 (573) 1. Kristina Vrbek, HRV 194,8 (379) 72,7 (571) 2. Petra Dobravec, SLO 194,0 (373) 564 3. Zlatka Hlebec, SLO 174,7 (377) 563 4. Vlatka Pervan, HRV 154,6 (377) 560 5. Majda Raušl, SLO 129,3 (369) 556 6. Irena Prezelj, SLO 109,5 (360) 550 7. Valentina Kozumplik, CRO 89,1 (365) 550 8. Jagoda Tkalec, SLO 70,5 (374) V Trzinu je minuli konec tedna potekalo prvo veliko mednarodno tekmovanje letošnjega leta, ko je domače SD Trzin organiziralo tradicionalno 18. Skirco Borisa Paternosta. V absolutni kategoriji s pištolo in puško je tekmovalo 170 strelcev iz sedmih držav: iz Madžarske, Hrvaške, Srbije, Salvadorja, Nemčije, Italije in Slovenije. Izmed strelcev iz Spodnjega Po-dravja so se med finaliste s pištolo uvrstili Ptujčanka Majda Raušl ter ormoška strelca Kevin Venta in Emerik Hodžič. Posebnost letošnjega turnirja pa je bila popolna integracija invalidskega strelstva SH1 v absolutno kategorijo, kar je še posebej navduševalo našega bistriškega paraolimpionika Franca Pinterja-Ančota, ki pa je skupaj z zlatim olimpio-nikom Rajmondom Debevcem ostal izven finala na 9. in 10. mestu s 615,4 in 615,3 kroga. Raušlova med dekleti s pištolo do 5. mesta Raušlova je v kvalifikacijah dosegla šesti rezultat dneva s 369 krogi, najboljše pa so bile tri hrvaške strelke s 379 oz. 377 krogi. Med Slovenkami je presenetila mladinka Jagoda Tkalec, ki je bila s 374 krogi na 4. mestu najučinkovitejša v kvalifikacijah, vendar v finalu ni zdržala pritiska in je izpadla kot prva ter osvojila 8. mesto. Najboljša ptujska strelka v finalu prav tako ni blestela, štirje slabši streli, z dvema sedmica-ma in dvema osmicama v štirinajstih strelih, pa so ji prinesli 5. mesto. Zelo dobro je v finalu nastopala Petra Dobravec, naša bronasta strelka iz Mersi-na, ki se je prebila do konca v paru z zagrebško strelko Kristino Vrbek in v zadnjem strelu klonila za vsega 0,8 kroga ter osvojila srebro. Venta dobro v kvalifikacijah, slabše v finalu V moški konkurenci so se prav tako štirje Slovenci uvrstili v finalno osmerico, najboljši nastop med njimi pa je pokazal Kovinarjev strelec Kevin Venta, ki se je s 573 krogi uvrstil na tretje mesto. Med finaliste se je srečno, šele po boljšem seštevku notranjih desetic - mu-šev, uvrstil tudi drugi strelec Kovinarja, Pirančan Emerik Hodžič s 566 krogi v kvalifikacijah. Bleščeč nastop pa je pokazal srbski strelec Damir Mikec, ki je v kvalifikacijah s 582 krogi navduševal z dvema »vezanima stoticama« (prvič v karieri!), po serijah pa je dosegel 96, 100, 100, 96, 95, 95 in imel ob tem še 15 »mušev«, najboljši v tej primerjavi pa je bil prav mladi Venta, ki je imel kar 20 mušev, torej tretjino vseh strelov. Žal je v finalu še precej neizkušeni Venta doživel podobno bridko usodo kot Tkalčeva med dekleti, saj je bil izločen že po desetih strelih in razočaran osvojil 7. mesto, kar je bilo manj od njegovih pričakovanj. Usodna za slab rezultat Vente v finalu pa sta bila prav uvodna strela s 7,9 in 8,1 kroga. Bolje se je odrezal drugi ormoški strelec Hodžič, ki je končal na 5. mestu. Izjemno dramo v zaključku sta pokazala srbska strelca Damir Mikec in Uroš Kačavenda, ki sta bila po dvajsetih strelih finala povsem poravnana, odločitev o zmagovalcu pa je padla v 21. strelu, ko je bil ob bučnem navijanju navdušene množice navijačev boljši Mikec (10,4:10,3). Prava poslastica, ob kateri so vsi zelo uživali. Le dva oziroma tri kroge sta za finalisti zaostala Ptujčana Boštjan Simonič in mladinec Sašo Stojak. Slednji je z rezultatom 563 krogov znova pokazal, da se odlično počuti tudi v absolutni kategoriji in prepričljivo stopa proti prve- mu nastopu na EP z zračnim orožjem, ki bo konec febru- V Linzu v Avstriji je potekal 18. mednarodni turnir Erwin Brunbauer, kjer je nastopilo pet ekip: iz Avstrije reprezentance Zgornje Avstrije, Spodnje Avstrije in avstrijske Štajerske, iz Nemčije SC Magdeburg in iz Slovenije Spodnje Podrav-je. Glede na minula leta, ko sta ekipi letnika 1996 in 1998 osvojili prvi mesti, je tokrat letnikom 2000 in mlajšim uspelo osvojiti 3. mesto. Kakovost turnirja je bila bistveno višja kot arja v Moskvi. Za Stojakom sta tokrat zaostala tudi aktualni državni prvak Blaž Kunšek ter miklavški strelec Aleksander Ciglarič (državni prvak iz leta 2012). V prvo polovico uvrščenih pa so se uvrstili še: 22. Simon Simonič 556, 26. Zlatko Kostanjevec 550, 28. Uroš Mohorko 550 ter 31. Miran Miholič s 542 krogi. Na Pokalu Trzina Venta zaostal le za Mikcem V sobotnem tekmovanju za Pokal Trzina je Kevin Venta dosegel 570 krogov in osvojil 2. mesto ter zaostal le za srb- minula leta, zato je tudi tretje mesto lep uspeh. Glede na predstave bi si ekipa Spodnjega Podravja (sestavljali so jo igralci Jeruzalema iz Ormoža, V. Nedelje Carrere Optyl in Moškanjcev-Gorišnice) zaslužila tudi prvo mesto, vendar je črno piko na turnir v Linzu vrglo katastrofalno sojenje v finalnem dnevu najboljših treh ekip. Prvi dan turnirja se je ekipa suvereno uvrstila v finale, ob skim olimpijcem Damirjem Mikcem (580), ki je tokrat v Sloveniji prvič nastopil kot registrirani strelec SD Grosuplje, kar mu omogoča slovensko (dvojno) državljanstvo, ki ga ima po očetovi strani. S puško je odlično nastopal Grosu-peljčan Željko Moičevič in s 623,9 kroga postavil nov slovenski kvalifikacijski državni rekord. Dobro sta nastopala tudi ormoška strelca Kovinarja Jan Šumak in Tadej Horvat, ki sta s 613,9 in 613,4 kroga osvojila 11. in 12. mesto, Kidri-čan Aleš Pernat pa je s 599,0 kroga osvojil 26. mesto. Ormoške mladinke Petra Vernik, Urška Kuharič in Melanie Habjanič so s 406,5 in 401,4 kroga v absolutni kategoriji osvojile 6., 12. in 13. mesto, zmagala je Klavdija Jerovšek s 410,9 kroga, ormoški strelki tem je prikazala odlično igro proti Magdeburgu - 16:16 (8:7), ki je na turnirju izstopal po višini in fizični premoči. Najvišji igralec Magdeburga je bil s 196 cm levi zunanji Yannick Dannberger, ki je bil tudi prvi strelec turnirja z 42 zadetki. V obeh tekmah proti slovenskemu predstavniku je dosegel 17 zadetkov. Medtem ko so Nemci izstopali po fizični moči, so Slovenci izstopali po tehničnem znanju in hitri Tovarne sladkorja Ormož Barbara Muhič in Vesna Mele pa sta s 395,4 in 395,1 kroga osvojili 16. in 17. mesto. Domen Širovnik zmagal med pionirji Kidričevski strelec Domen Širovnik je na Pokalu Trzina odlično nastopal v najmlajši kategoriji pionirjev s serijsko zračno puško in zmagal s 178 krogi. Uspeh kidričevskih strelcev sta dopolnila še Ivo Cicmanovič Zimet s 169 krogi na 10. mestu in Jan Fridl s 151 krogi na 24. mestu, s čimer si je kidričevska ekipa s 498 krogi priborila 4. mesto in le za štiri kroge zaostala za ekipnim odličjem. Zmagala je ekipa iz Kisovca s 518 krogi. Simeon Gonc igri. V finalnem dnevu je ekipa doživela dva poraza. Proti Magdeburgu s 16:24 (11:10) in proti reprezentanci Spodnje Avstrije z 20:27 (11:11). Končna visoka poraza nista realen prikaz stanja na igrišču, saj je proti Magdeburgu ekipa vodila za dva zadetka do zadnjih deset minut igre. Nato je sledilo nekaj, kar ne sodi na športna igrišča, še posebej ne, ko gre za mlade športnike. Avstrijski sodniški par se je s svojimi nerazumljivimi odločitvami dobesedno izživljal nad otroki, kljub temu pa so fantje dostojno preživeli in uvideli, da žal obstajajo tudi temnejše plati športa. Proti Spodnji Avstriji je ekipa odlično igrala do vodstva 11:7, nato pa v dobrih dveh minutah po lastnih napakah dovolila tekmecu, da jih do odmora ujame in v nadaljevanju, ko so dobili priložnost igralci s klopi, tudi prehiti. ku Tretje mesto so v Linzu osvojili: Žan Firšt Šeruga (najboljši vratar turnirja), Tilen Pfeifer; Ivo Belec, Blaž Bedrač, Teo Šulek, Primož Ozmec, Nino Bedrač, Jan Zadravec, Žan Ozmec, Žan Toplak, Aljoša Munda, Gašper Hebar, Elvino Kuhar, Niko Sovič, Tobi Torič, Vid Munda, Uroš Horvat, Anže Notersberg, Blaž Zadravec, Aljaž Kosi, Uroš Krstič, Gorazd Mušič. Rokomet • V. Nedelja CO Bračič odšel, Majcen prišel Rokometaši iz Velike Nedelje so pred nadaljevanjem prvenstva v težkem položaju, saj na lestvici 1. B-lige zasedajo zadnje mesto. Z željo, da bi bilo v drugem delu boljše, so v ponedeljek pričeli priprave. Zaenkrat bodo trenirali štiri- krat na teden, odigrali pa naj bi tudi štiri pripravljalne tekme. V igralskem kadru je prišlo do dveh sprememb: v klub se je vrnil zunanji igralec Jakob Majcen, klub pa je zapustil Matej Bračič. Danilo Klajnšek Ekipa Spodnjega Podravja je v Linzu dostojno zastopala slovenski rokomet. Rokomet • Turnir v Linzu Dvakrat že prvi, tokrat tretji 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 10. januarja 2014 Kuharski nasveti Brstični ohrovt Brstični ohrovt je kapusnica, odporna proti mrazu, in če ga imamo na vrtu, je sedaj zelo primeren čas za pobiranje. Na mrazu se poveča vsebnost ogljikovih hidratov, vlaknin oziroma celulozne, vlakna pa postanejo mehkejša, brsti okusnejši ter lažje prebavljivi. Brstičnega ohrovta ne jemo surovega, temveč ga najpogosteje kuhamo ali dušimo. Kuhamo cele glavice ali odvisno od velikosti narezane na polovice ali največje celo na četrtine. Zaradi svoje izrazite arome in okusa je brstični ohrovt primeren kot samostojna jed brez vseh dodatkov, lahko pa z dodatki omilimo oster okus sploh v jeseni ali izboljšamo okus. Brsti, podobnim malim zel-natim glavicam, poganjajo iz zalistja pecljatih listov in jih obiramo postopoma od spodaj navzgor. V hladilniku brsti niso dolgo obstojni, le nekaj dni in zunanji listi radi porumenijo, s tem se poslabša tudi okus in se zmanjša vsebnost vitaminov. Najkakovostnejši brstični ohrovt dobimo v času od oktobra do marca. Od začimb se ujema z muškatnim oreškom, žajbljem, baziliko, peteršiljem, česnom, sirom, soljo, poprom in kislo smetano. Zraven zgodnji sort, srednje pozni sort in poznih sort poznamo še vrtni ohrovt, ki ima rdeče brste, rubin in je primer za sajenje v okrasne obrobe, na tem ohrovtu zraste manj brstov, vendar so ti zelo okusni in primerni za dušenje v odprtih posodah in praženje, saj se pri kuhanju razbarva. Brstični ohrovt je cenjena zelenjava v zimskih mesecih. Po- gosto ga ponudimo z maslom, bešamel omako, kislo smetano, legirjem in je okusna priloga k svinjini, perutnini in divjačini. Domovina brstičnega ohrovta je Belgija, kjer ga ponudijo z naribanim sirom in muškatom, zraven pa ponudijo kostanje ali marone, ki jih poljubno gla-zirajo. V Nemčiji pripravljajo brstični ohrovt v rjavi omaki s slanino in čebulo. V Franciji pripravljajo še gratinirani br-stični ohrovt s sirom, bešamel omako in drobtinami. Pri nas brstični ohrovt najpogosteje kuhamo, dušimo ali kombiniramo tako, da ga najprej kuhamo in nato gratinira-mo oziroma zapečemo. Čvrste glavice brstičnega ohrovta kuhamo 5 do 10 minut, v vodni sopari ga kuhamo 10 do 15 minut, surovega pražimo 20 do 30 minut, če ga predhodno blan-širamo, ga blanširamo 2 do 3 minute. Velike količine ohrovta kuhamo v delno odprtih ko-zicah, da ohrani svetlo zeleno barvo. Če surovega pražimo, ga narežemo na debelejše kolobarje ali na četrtine, odvisno od recepta. Pri praženju za prilogo ga je priporočljivo mešati z rdečo sorto rubin ter ga lahko začinimo s sojino omako in izboljšamo okus s sesekljanimi lešniki ter začinimo še s soljo in poprom. Iz brstičnega ohrovta si najpogosteje pripravimo zelenjavno juho, kjer so brsti ohrovta kot ena izmed vrste zelenjave, posebej kuhane brste ohrovta Foto: Črtomir Goznik pa lahko uporabimo tudi kot jušni vložek pri vseh čistih juhah. Brstični ohrovt pogosto pripravimo kot prilogo k mesnim jedem ali samo kuhanega in tik pred serviranjem narahlo prepraženega na maslu ter začinimo s peteršiljem in soljo, ali pa pripravimo praženega s čebulo in česnom ter slanino, tako da na manjši količini maščobe prepražimo na kocke narezano slanino, dodamo fino sesekljano čebulo in še preden porjavi, dodamo do polovice kuhan ohrovt, po želji prilijemo malo belega vina ali vode in do mehkega dušimo. Pred servira-njem potresemo s sesekljanim česnom in peteršiljem ter ponudimo kot prilogo zraven mesnih jedi. Kuhani brstični ohrovt lahko za prilogo pripravimo tudi tako, da ga prelijemo s prepraženimi drobtinicami, stopljenim maslom, na suho prepraženimi lešniki ter raznimi omakami, milansko, gobovo, smetanovo in podobno toplo omako. Okusno prilogo dobimo tudi, če pripravimo narastek iz brstične-ga ohrovta. Brstični ohrovt do polovice skuhamo v slani vodi, ga odcedimo in ohladimo. Posebej pripravimo bešamel omako, tako da stopimo margarino, dodamo moko, ki jo prepražimo le toliko, da ne porjavi in zalijemo z mlekom. Mleka prilijemo toliko, da dobimo gosto omako. Začinimo s soljo, poprom in muškatnim oreščkom. Omako odstavimo, do mlačnega ohladimo, dodamo rumenjake in trdi sneg beljakov. Na pol litra bešamel omake damo 3 jajca. 2/3 omake prilijemo k ohrovtu, premešamo in damo v manjši pomaščeni pekač in po vrhu prelijemo še ostalo omako. Pečemo pri temperaturi 200 do 220 °C tako dolgo, da porjavi in postane čvrst. Ponudimo kot samostojno jed skupaj s solato ali kot prilogo k mesnim jedem iz svinjine, divjačine in perutnine. Iz kuhanega brstičnega ohrov-ta pa si lahko pripravimo tudi okusno solato. Če imamo večje brste, jih prerežemo na polovico ali četrtino, dodamo še pest kuhane ajdove kaše, enako količino paradižnika in svežih kumar ter prelijemo z osnovnim solatnim prelivom, ki mu lahko dodamo bučno ali olivno olje, oziroma olje po vašem okusu. Tako pripravljeni solati lahko dodamo še na male kocke narezan poljubni poltrdi sir ali manjšo količino sira, ki zori s plemenito plesnijo. Dobili boste jed, ki jo lahko ponudite kot okusno hladno uvodno jed ali samostojno jed. Vlado Pignar Tačke in repki Mladi bernardinec šepa Gospod Tomaž je lastnik 6 mesecev starega bernardinca, samčka, ki pogosto šepa na prednjo levo tačko. Prvič je šepal pri starosti štirih mesecev. Kar nenadoma ni več obremenil prednje leve tačke, oziroma jo je zelo nežno postavljal na tla. Nekaj časa je tekal samo po treh tačkah. Lastnik je peljal psa k veterinarju, kjer je dobil injekcijo proti bolečinam in vita-minsko-mineralne tabletke. Šepanje se je po injekciji umirilo, vendar za kratek čas. Po tednu dni je ponovno začel šepati, spet sta bila pri veterinarju, ki je ponovil protibo-lečinsko terapijo in dal proti-bolečinske tablete lastniku za domov. Lastnik je štirinajst dni dajal psu protibolečinske tabletke in šepanje je prenehalo. Ker je pes mlad in poln energije, se je igral z drugimi psi in ponovno začel močno šepati. Lastnik je zaskrbljen, saj je očitno, da ko pes ni na protibolečinski terapiji, šepa. Njegov veterinar ga sicer tolaži, da pes raste in se bo s časom vse umirilo, lastnika pa vseeno skrbi in sprašuje, kaj še lahko stori. Šepanje pri odraščajočih psih velikih pasem je res pogosto in moteče, vendar se ne sme ponavljati iz tedna v teden, in to kljub protibolečinski terapiji. Treba je odkriti vzrok šepa-nju in ga tudi ustrezno odstraniti, oziroma pozdraviti. Veli- ke pasme imajo zelo pogosto težave s komolčnim sklepom, levim ali desnim, zaradi tako imenovane displazije komolčnega sklepa. Zaradi hitre rasti in dolgih cevastih kosti pod-lahtnice in koželjnice, imeno- vanih radius in ulna, lahko pride do neenakomerne rasti ene od omenjenih kosti. Ker obe kosti tvorita komolčni sklep, skupaj z nadlahtnico (hume-rusom), pride do neskladja v samem sklepu, posledično pa Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. do bolečine, ki jo žival izraža s šepanjem. Vzrok je najpogosteje v dedni predispoziciji za displazijo komolčnega sklepa, zato se morajo omenjenim psom velikih pasem RTG slikati tudi komolčni sklepi zraven kolčnih sklepov za pridobitev vzrejnega dovoljenja. Dispa-zija komolčnega sklepa je ozdravljiva samo z operativnim posegom. Če je odkrita pred starostjo 6 mesecev, je poseg bistveno manjši kakor pri starejšem psu. Pri mlajšem psu je tudi bistveno cenejši, saj je precej enostavnejši kakor pri starejšem. Če pa se lastnik ne odloči za operativni poseg, je pričakovati težave, ki se bodo stopnjevale, saj se zaradi neskladja v sklepu začne vnetni proces z vsemi posledicami, ki vodijo v kroničnost procesa, hujša bolečinska stanja in blokado sklepa. KGZ Ptuj svetuje Podaljševanje dovoljenj za uveljavljanje pavšalnega nadomestila DDV Pri obdavčitvi z davkom na dodano vrednost (DDV) imajo kmetje, ki se ukvarjajo z osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, tri možnosti: lahko so obvezno ali prostovoljno v sistemu DDV, lahko so v celoti izven sistema ali kupcem zaračunavajo pavšalno nadomestilo. Če so v sistemu DDV, potem si obračunavajo vstopni in izstopni DDV. DDV v bistvu zanje ni strošek. Kmetije, ki niso v sistemu DDV in izpolnjujejo določene pogoje, lahko koristijo pavšalno nadomestilo. Pavšalno nadomestilo je delno nadomestilo davka, ki ga kmetje plačujejo, ko kupujejo material in storitve pri kmetovanju. Temeljni pogoji, da kmetje lahko obračunajo pavšalno nadomestilo, so vezani na zemljišča, ki jih obdelujejo in na način obdavčitve: Da lahko kmetija obračuna pavšalno nadomestilo, mora obdelovati najmanj 1 ha kmetijskih ali gozdnih zemljišč (pri trajnih nasadih 0,3 ha). Svoje pridelke mora prodajati zavezancem za DDV. Davčni urad jim mora izdati ustrezno dovoljenje, ki velja eno koledarsko leto. Vloga za izdajo dovoljenja se vloži elektronsko. Davčni urad po uradni dolžnosti podaljša veljavnost dovoljenja. V letu 2014 dovoljenje za uveljavljanje pavšalnega nadomestila ne bo podaljšano: - če člani kmečkega gospodinjstva ne presegajo 200 € dohodka iz kmetijstva (katastrski dohodek in obdavčljive subvencije); - če kmetija ne uporablja zadostnih zemljišč; - če imetnik dovoljenja za 2012 ni predložil elektronskega obračuna nadomestila; - če kmečko gospodinjstvo s 1. 1. 2014 ne bo več obdavčeno po katastrskem dohodku, ampak po dejanskih prihodkih; - če sta v letu 2012 v sklopu kmečkega gospodinjstva imela dva ali več članov dovoljenje za obračunavanje nadomestila; - če je v kmečkem gospodinjstvu vsaj eden od članov v sistemu DDV. Davčna uprava Republike Slovenije bo tudi za leto 2014 vsem upravičencem, ki izpolnjujejo pogoje za uveljavljanje pavšalnega nadomestila, dovoljenja podaljšala po uradni dolžnosti. Naslovniki bodo dovoljenja ali pa obvestila o tem, da jim dovoljenje ni podaljšano, prejeli do 10. januarja 2014. Če predstavniki kmečkega gospodinjstva, ki boste prejeli obvestilo, menite, da razlogi, zaradi katerih vam dovoljenje ne bo podaljšano, niso upravičeni, se obrnite na pristojni davčni urad. Vsi, ki dovoljenja ne boste dobili podaljšanega (niste oddali obračuna, nove kmetije ...) in želite imeti dovoljenje, morate v elektronski obliki oddati novo vlogo. Obračun pavšalnega nadomestila za leto 2013 morajo imetniki dovoljenja oddati najpozneje do konca januarja. Obračun nadomestila in nova vloga za izdajo dovoljenja se odda v elektronski obliki preko sistema e-davki. Imetniki elektronskega podpisa lahko to naredijo sami. Vse ostale kmetije pa tako kot doslej vabimo, da se z ustreznimi papirji čim prej oglasijo pri svojem kmetijskem svetovalcu. Stanislav Leskovar Obveznosti kmetij, ki vodijo FADN knjigovodstvo Kmetije, ki vodijo FADN knjigovodstvo, morajo čimprej, oziroma najkasneje do 15. januarja 2014, oddati izpolnjena mesečna poročila v pisarno FaDn na KGZS Zavodu Ptuj. Kmetije, ki so obvezniki, morajo imeti pravočasno narejene vnose in obdelave podatkov za leto 2013 po metodologiji FADN, zato je potrebno, da se tega datuma tudi držijo. Obveznost izhaja iz prejetih proračunskih sredstev na razpisih PRP. Na leto 2013 je vezana tudi oddaja popisnih listov, ki se izpolnijo ob koncu obračunskega leta in jih je potrebno oddati do 31. 1. 2014. Za kmetije, ki so v vzorcu v letu 2013 prav tako velja obveznost, da oddajo vsa poročila v računovodsko pisarno. Za dodatne informacije se naj kmetije obrnejo na svojega kmetijskega svetovalca ali na računovodsko pisarno FADN. Oddana poročila so predpogoj, da ostanejo v vzorcu FADN. Peter Pribožič Nadaljnji vzrok šepanju je lahko tudi ramenski sklep s poškodovanim hrustancem, imenovan osteohondritis disekans (OCD). Gre za poškodovan hrustanec, ki se odlušči in povzroča bolečino v sklepu in kasneje tudi kronično šepanje. Šepanju je lahko vzrok tudi bolečina v blazinicah prstov, če je v blazinici tujek, potem v prstnicah, kjer pogosto najdemo zlome, in še bi lahko našteval. Tudi sklepne vezi so lahko vzrok, tako da je patologija šepanja zelo obsežna. Pri omenjenih ponavljajočih se težavah svetujem obvezno RTG-diagnostiko obolele okončine zaradi postavitve pravilne diagnoze in ustrezne terapije. Zaradi prepozno začetega pravilnega zdravljenja lahko pride do kroničnih težav v sklepih in posledično do trajnih bolečinskih stanj, ki zelo poslabšajo kakovost življenja živali. Emil Senčar, dr. vet. med. Foto: ES petek • 17. januarja 2014 Šport, šport veteranov Štajerski 17 Iščete svoj stil Eleganca za ponovoletno zabavo Današnja udeleženka akcije Iščete svoj stil Ida Fras prihaja iz Trnovske vasi, stara je 49 let, ima tri otroke in enega vnuka. Trenutno je brezposelna, usposablja se za suho montažo knauf sten, nobeno delo ji ni težko, pove. Po osnovnem poklicu je sicer prodajalka, ki se je doslej preizkusila že v različnih delovnih procesih, kar 21 let pa je delala v Savinih Avtozračnicah. Želi si, da bi čim prej ponovno dobila delo, tudi kuharskih znanj ji ne manjka, saj je dve leti v sezoni delala tudi kot kuharica v Punatu. V prostem času uživa v delu na vrtu, vzgaja rože, včasih pa poprime tudi za kakšna pozabljena dela, kot je šivanje gobelinov. Prijavila jo je hči, izziv je sprejela brez razmišljanja. V kozmetičnem salonu Neda, gospa Ida ga je prvič obiskala, so ji kožo površinsko očistili, s pi-lingom odstranili odmrle celice in postopek nege končali z nanosom kreme za njen tip kože, ki je suha in občutljiva. Po strokovnih nasvetih bo skušala kožo negovati tudi doma, občasno pa jo osvežiti tudi s kakšno masko. Receptov za domačo pripravo maske za njen tip kože je veliko. V Frizerskem salonu Stanka je za Idino novo pričesko poskrbela nosilka dejavnosti Jožica Pepelnik. Njene dolge lase naravne barve je postrigla srednje dolgo, pobarvala rdeče s črnimi prameni. Naravno kodraste lase je posušila z diluzerjem. Ličenje je vizažistka Minka Feguš začela z nanosom pudra v kremi, s katerim je prekrila ves obraz. Veke je poudarila v sivem in vijoličnem odtenku, nato pa KOLEKTIV SALONA inosKo m sensKo FÍÍ12£KSCV0 2 Slomškova 22 10 % popust v januarju jih je še obrobila s črtalom ter vse skupaj lepo zabrisala navzven. V rožnatem pa je poudarila lička in rahlo obrobila tudi ustnice. „Gospo Ido je prijavila hči, izziv je brez razmišljanja sprejela. Zanjo sem izbrala zanimivo, ozko krojeno obleko v kombinaciji sive in črne barve. Našla sem jo na policah trgovine Modiana. Barvna kombinacija je zanimivo vključena v model obleke, ki z igro barvnih ploskev na obleki poudari obliko telesa. Model obleke je sicer eleganten, vendar nam s svojim materialom zagotavlja tudi udobnost in funkcionalnost. V trgovini Alpina pa sem poiskala še primerne črne čevlje, v katerih se bo Ida lahko prepustila tudi kakšni po- Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Ida prej ... . in pozneje novoletni zabavi. Gospa Ida je oseba, polna energije in željna novih znanj, danes smo jo predstavili v popolnoma novi luči, kot elegantno gospo, ki tokrat ni oblečena v najljubše hlače," je stilsko prenovo predstavila stilistka Sanja Veličkovic. V kozmetičnem studiu Olim-pic se je gospa Ida odločila za masažo nog, ki se priporoča osebam, pri katerih otekajo gležnji, imajo težke, utrujene in mravljinčaste noge. »Zraven dejavnikov zdravega življenjskega sloga je masaža prastara oblika ne samo sprostitve, temveč tudi terapije. Ročna masaža pa ne vpliva le na izboljšanje toka krvi, ampak posredno zelo ugodno vpliva na živčevje, predvsem na vegetativni živčni sistem. Učinki masaže so telesne in duševne narave. Z masažo izboljšujemo splošno počutje, vplivamo na kožo (odstranitev Foto: Črtomir Goznik Gospa Ida v sivo-črni obleki iz Modiane, ki lepo poudarja linije telesa, čevlji so iz Alpine. površinskih, mrtvih slojev in lusk, pa tudi izločkov znojnih in lojnih žlez), skeletne mišice (odstranitev mišičnih zatrdlin), krvni obtok (znižanje utripa in krvnega tlaka), sklepe ter ob-sklepne mišice (ohranja prožne in gibljive), podkožno maščob-no tkivo, živčni sistem in na duševno počutje. Z masažo odpravljamo bolečine, svetujemo pa jo predvsem zaradi njenega sproščujočega učinka,« je o številnih pozitivnih učinkih na naše zdravje in splošno počutje povedala kozmetičarka Silva Čuš. MG Ptuj • Božično-novoletne drobtinice iz OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj Veseli december, poln presenečenj Na naši šoli smo se odločili, da si na pragu decembrskega vzdušja oblikujemo vesel in topel delovni dan. Božično-no-voletnim idejam smo tako dali krila in rodilo se je mnogo drobnih pozornosti in božično-novoletnih presenečenj. Z vsemi temi izdelki smo v času adventnega pričakovanja razveseljevali ljudi: starše, rejnike, sorodnike, sosede, prijatelje, znance in celo neznance. Izdelke smo namreč skupaj z našimi prazničnimi voščilnicami »ptički« v decembrskem času ponujali na naših šolskih stojnicah, ki smo jih postavili v različnih trgovskih centrih. Decembrskim čarom pa kar ni bilo kraja. Vse od dneva, ko so se v našem mestu prižgale praznične luči, smo živeli in ustvarjali v skladu z adventnim časom. S plesnimi točkami smo ponosno soustvarjali Ptujsko pravljico v osrčju našega mesta. Zadnji teden pred novoletnimi počitnicami pa je pri nas še posebej lepo dišalo. Učenci so namreč s svojimi učitelji pripravljali božične pekovske dobrote, ki smo jih na naši osrednji praznični prireditvi, na predvečer božiča, ponudili vsem gostom, ki so se božičkovanja udeležili. Ravnateljica Dragica Emeršič nam je ob pričetku prireditve namenila topel nagovor, ki nam je vsem ogrel srca. Otroci in učitelji so nam nato pripravili nekaj lepih plesnih in pevskih presenečenj. Največje presenečenje za učence pa je bila letošnja uprizoritev igrice o Repi velikanki, ki jo je skupina staršev pod vodstvom režiserke gospe Branke Bezeljak mojstrsko odigrala pred božično publiko. Navdušil nas je tudi rdečenosi jelenček Rudolf, ki je navihano povezoval celotno prireditev v lepo zaokroženo Božično zgodbo, katere vrhunec je bil prihod Božička. Ko je dobri mož s sanmi prispel v našo zasneženo-okrašeno te- lovadnico, je učencem najprej zaupal nekaj drobnih skrivnosti iz življenja na gori Korvatuntu-ri na Laponskem, kjer domuje s svojo gospo Božičkovo, jelenčki in pridnimi palčki. Nato je vsem učencem razdelil težko pričakovana darila, ki jih je skrivnostno odložil pod božično drevesce. Iz otroških oči smo razbrali zadovoljno hvaležnost in radovedno veselje. Večer smo nadaljevali v družbi naših bivših sodelavcev - upokojencev, ki smo jih lahko letos pogostili v naši lepo obarvani jedilnici. Zvezdno nebo je naznanilo čas, ko smo se z nasmehom v srcu poslovili od res prijetnega večera. Hvala skupini staršev in njihovi vodji, gospe režiserki Branki Bezeljak, ki so velikodušno soustvarjali naše skupno božičkovanje. Posebna zahvala pa velja jelenčku Rudol- fu in gospodu Božičku, ki sta z velikim žarom opravila svoje poslanstvo. Tolkalska delavnica cajonov Decembra pa nas je obiskal tudi akademski glasbenik, tol-kalec Jaka Strajnar, ki nas je na pristen način popeljal v svet ritma in veselja. Gospod Jaka Strajnar je profesor, ki se ukvarja s populariziranjem igranja tolkal. Ko smo vstopili v telovadnico, se je pred nami odprl niz štiridesetih lesenih kvadratnih škatel, katerih notranjost je izdelana na poseben način. To je tolkalni inštrument, na katerem se sedi in se nanj igra z rokami. Imenuje se cajon (izg. kahon). Beseda izhaja iz Španije, kjer pomeni dobesedno škatla oz. zaboj. Tudi tisti učenci, ki so se na začetku nekoliko sramežljivo usedli na to čarobno ritmično škatlo - na cajon, so se skozi delavnico popolnoma sprostili in se prepustili skupinskemu glasbenemu valovanju. Tolkal-ske delavnice smo se udeležili v dveh skupinah. Sodelovali so vsi učenci OŠ dr. Ljudevita Pivka. Usvojili so osnove igranja na cajon, preizkušali različne ritme in sledili vajam, ki jih je zanje pripravil prijazen profe- sor tolkal. Nad igranjem cajona so bili učenci zelo navdušeni, še posebej, ker za učenje ni bilo potrebno glasbeno predznanje. Le dobrega učitelja in nekaj čarobnih glasbenih škatel smo potrebovali, da smo se za dve uri prelevili v čisto prave tolkal-ce, skladatelje in celo dirigente. Glasbena izkušnja je bila za vse nas čudovita. Iz srca se zahvaljujemo profesorju Jaki Strajnarju, da nas je obiskal. Jasna Veber Zazula Foto: Alenka Kosem Foto: Alenka Kosem Prizor iz igre O repi velikanki Utrinek s tolkalske delavnice cajonov Ljubljana • Društvo slovenskih režiserjev podelilo prvo nagrado Bert za Štefko Drolc Društvo slovenskih režiserjev je igralki Štefki Drolc podelilo nagrado Bert. Nagrado za življenjsko delo na področju filmske igre, ki jo letos podeljujejo prvič, je Drolčevi izročil predsednik društva Klemen Dvornik. V obrazložitvi je uporabil besede Vlada Škafarja: »Štefka Drolc je v slovenski film prinesla preprostost in milino«. Nagrado so ji izročili v slovenski Kinoteki med projekcijama filmov režiserja Vojka Duletiča Na klancu in Deseti brat. Kot je dejala Drol-čeva, je močno čutila film Na klancu, predvsem zgovorni so se ji zdeli obrazi in oči kolegov. »Nekaj stavkov pa je izgovorjenih tudi za današnji čas, saj bolj kot kdaj koli prej bolijo.« Prireditev je potekala v sklopu večera Slovenskega filmskega arhiva. Po besedah Marte Rau Selič iz filmskega arhiva smo lahko Slovenci Drolčevi hvaležni za nepozabne like žensk, ki jih je upodabljala še posebej ob Duletiču. Njegov film na Klancu je nekoč odpiral vprašanja, ali je človekova pot determinirana s klancem navzgor oziroma navzdol. Drolčeva je v letu 2013 slavila 90. rojstni dan. Kljub temu, da je bila gledališka igralka, je bila tesno povezana tudi s filmom, sploh z začetki slovenskega filma - odigrala je vlogo Tildice v film Na svoji zemlji. Med drugim je igrala tudi v filmih Cvetje v jeseni in Iskanja Matjaža Klopčiča ter Naš avto Františka Čapa. O razlikah med igranjem na filmu in na odru je nedavno dejala: »Menim, da v igri na filmu ali na odru ni velike razlike, če je igralec dober, če dobi vlogo, ki jo začuti. Seveda so razlike, a v svojem jedru je dober igralec lahko dober v obeh medijih.« Za svoje delo je prejela vrsto priznanj, med njimi Borštnikov prstan leta 1983 in Prešernovo nagrado za življenjsko delo leta 2009. (sta) 18 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 10. januarja 2014 Izza gledališkega odra 5. ZAKONSKE TEŽAVE na silvestrovo v svetu Ljubezenskih in šaljivih slik al fresco O nastajanju predstave Ljubezenske in šaljive slike al fresco v Mestnem gledališču Ptuj in koprodukciji z Zavodom Margareta Schwarzvald, v režiji Marka Čeha in njegove ekipe. Igrajo Anže, Jernej, Maruša in Vesna. Premiera: 23. januar 2014. Danes o tem, kako so sil-vestrski večer preživeli naši štirje dramski liki. Alfredo. Ana. Fernando. Marija. Dva po dva krat dva na dva. Od nekdaj. Fernando zamuja. Alfredo: Kje je spet? Marija: Doma še nekaj išče. Ana: Jajca? Marija: Ne vem. A si mu rekla, da rabiš jajca? Ana: Nikakor ne. Nikol več. Prisežem. Alfredo: Nima veze. A ga bomo čakal al gremo jest naprej? Marija: Men je vseen. Ana (Alfredu): Spet delaš probleme. A ga ne mormo lepo počakat, sej bo prišel. Marija: Jst mam dost čakanja. Pa prosjačenja. Alfredo (Ani): Jst pa dost tvoje kvazi ustrežljivosti. Ana: Men je res čist vseen, pol pa gremo naprej jest. Alfredo: Vroča je še. Ana: Srebaš. Alfred: Med jedjo se ne govori. Ana: Pol bod pa tih. Marija: A to je Crème des escargots a la Merimé? Alfredo: Za dobre stare čase. Ana: Za dobre stare čase. Marija: Za dobre stare čase. Vstopi Fernando. Fernando: Se opravičujem za zamudo. Kitaro sem rihtal. Strune. Bi mal zaigral, za dobre stare čase? Marija: Kaj pa bi igral? Fernando: Vojake in bolničarke. Alfred: Jst bom na harmon-ki. Tisti, ki jo je moja mama dobila za birmo, veš. Ana: Jst se ne grem, vedno bolj utrujena sem in stara. Marija (tiho): In grda tut... Zdaj pridem jst na vrsto, mene hoče. Ta noč bo moja. Alfredo (zapoje in zapiše rimo): Ta noč bo moja, ljubezen tvoja. In pijem pivo... Fernando (igra kitaro in sanjari o tem, da ima okoli sebe Foto: Nuša Komplet Ana (Alfredu): In sem mu rekla, če ga zalotim z drugo, mu odrežem ušesa. Alfredo: Gre samo za to, da smo enako razumevajoči, ko drugi varajo nas, in ko smo mi tisti, ki varamo. Marija: Prišlo mi bo to noč... Alfred (zapoje in zapiše rimo): Da v naročju tvojem zaspim. Ana (tiho): Vedno eno in isto. Vedno eno in isto. Jajca. Ana (Fernandu): Depresivna sem. Najbrž zaradi jajc. Obljuba. PETKOV VEČER Bodite nocoj 0 družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom www.radio-tednik.si fKRADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj. Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si. Foto: Nuša Komplet Rabim jajca. Fernando: Jajc, si rekla, da rabiš jajca? Zdaj bi tudi jaz pojedel par ocvrtih jajc s krompirjem in bi bil ko nov. Daj mi lubčka. Marija: Samo, da začne govorit o jajcih, ga že ima... In tako vedno. Gledamo nemi seks Ane in Fernanda. Marija in Alfredo se zraven erotično oglašata in Filmski kotiček Volk z Wall streeta Scorsese je nekje zapisal, da so filmi predvsem dokument časa. Ne toliko zaradi tega, kar prikazujejo in pripovedujejo, temveč s svojimi produkcijskimi vrednostmi izražajo duh obdobja, v katerem so nastali, zato so izjemno dragoceni zgodovinski relikti. Ni pomembno, ali film prikazuje kakšno zgodovinsko obdobje ali daljno prihodnost, saj zgolj kamera, igralci, maske, dialogi in vse ostale sestavine, ki tvorijo film, neusmiljeno povedo, kdaj je film nastal in s tem odražajo svoje obdobje. Poglejte kakšen star in kulten ZF-film, pa vam bo vse jasno. The Wolf of Wall Street Igrajo: Leonardo DiCaprio, Jonah Hill, Matthew McConaughey, Katarina Čas, Jon Bernthal, Cristin Milioti, Margot Robbie, Spike Jonze, Jean Dujardin, Ethan Suplee, Jon Favreau, Kyle Chandler Režija: Martin Scorsese Scenarij: Terence Winter Žanr: drama Dolžina: 179 minut Leto: 2013 Država: ZDA Ko se takšno dojemanje filma zlije z dokumentarističnim pristopom do prikaza zgodbe, kot recimo v Volku z Wall Stre-eta, lahko zadovoljno predemo ob ugotovitvi, da je Scorsese zopet posnel film, ki bo prej kot karkoli drugega odličen zgodovinski relikt, ki bo duh časa prikazoval hladno, oddaljeno in kirurško natančno. Film je posnet o biografiji Jordana Belforta, ki je s finančnimi malverzacijami začel konec osemdesetih in na koncu kariere seveda pristal v zaporu, danes pa vodi motivacijske seminarje, toda zgodba sama je le temelj v briljanten vpogled v možgane bogatašev. Kako razmišljajo in kaj vse so pripravljeni storiti, da obdržijo svoj status quo. Za vsak družbeni razred je značilno, da poželjivo gleda le navzgor, medtem ko želi padec preprečiti za vsako ceno, do te mere, da morala in etika povsem izgineta. In če večinoma na hitro obogatijo le ljudje, ki so itak že brez skrupula, si lahko le predstavljamo, kaj vse so pripravljeni storiti, da bogastvo zadržijo. Tu ni nobenih pomislekov zaradi posledic na širšo družbo, saj stokata brez posebne prepričljivosti in zavzetosti. Ana, Fernando (v en glas): Nič ne slišim! e na Para se zamenjata. Gledamo nemi seks Marije in Alfreda. Ana in Fernando se zraven erotično oglašata in stokata brez posebne prepričljivosti in zavzetosti. Marija, Alfredo (v en glas): Nič ne slišim! Ura odbije polnoč. Bežen trenutek veselja kot pok šampanjca. Okoli njihove mize pa poleg njih zagledamo še štiri osebe. *nekatere besedne zveze so uporabljene iz izbranih prizorov Ljubezenskih in šaljivih slik al fresco, nekatere se pogosto pojavljajo na vajah ... Vse se poveže. KMALU live! Nuša Komplet gre le za kanibalistični razdivjani kapitalizem, ki žre vse okoli sebe, ne da bi tudi na koncu, ko ostane le še pogorišče, imel niti najmanjšega kančka slabe vesti. Še več, revežem se bodo režali tudi na poti v pekel. Bolje biti mrtev kot reven. V kontekstu tega notranjega uvida v življenje bogatih, ki je masam seveda skrbno skrit, je morda lažje razumeti, zakaj se je ideja komunizma v začetku 20. stoletja tako prijela. Volk z Wall Streeta je v svojem prikazu Wall Streeta tako pretiran, šokanten in gnusen, da nas spreleti srh, ko se zavemo, da je vse to, kar vidimo, v resnici tudi res, četudi za potrebe filma morda malce prirejeno. Bogataši nimajo slabe vesti in ne vidijo širše slike družbe in družbene odgovornosti. Kar šteje, je le denar, in to čimveč. To je vse. In ko ga dobijo, sledi navaden eksces opičjega alfa samca, ki serje naokoli po drugih in fuka vse živo samo zato, ker lahko. Film je levičarski krik, ki kaže vso praznino in katastrofičnost prostega trga ter deregulirane in nesocialne države, ki pa je posnet tako, da je moralna opredelitev do glavnih junakov zgolj na ramenih gledalca. Nekateri bodo zato videli glorificiranje bogatih, drugi nasprotno. Režiserjeva odločitev, da dogodke prikazuje neprizadeto, je morda sprva manj očitna, je pa zato bolj v skladu s Scorsesejevim opusom, vključno z minutažo treh ur. Avtor si v razdrobljeni narativi, ki se sprva morda zdi odvečna, dovoli tudi žanrsko poigravanje, zato smo deležni tudi sijajnega komičnega prizora, za kakršnega bi marsikatere druge komedije ubijale. Matej Frece J (g OVEN ^ (21.3. - 20.4.) _o S Teden bo zaznamovan po finanč-'g nih prilivih in ugodnih poveza-.g vah. Končno boste stopili v ospred-Jj je in s svojim znanjem pomagali -a drugim. Na delovnem mestu bo "s zanimivo in zdelo se bo, da boste 1 morali nekoliko počakati in pre-1 misliti. Narava bo vir navdiha in sprostitve. Srečen dan: četrtek. BIK / (21.4. - 20.5.) * Pogovor prinese neko ravnovesje in povečano čustveno skladnost. Tako je pred vami prijeten teden in zadeve se bodo odvijale tako, kot si želite ali pričakujete. Modro bo, da boste sledili notranjem smerokazu in se izrazili skozi različne oblike umetnosti. Služba: spremljale vas bodo ugodnosti. m m J Izzive, ki jih pripravlja življenje boste sprejeli z odprtimi rokami. Spoznali boste, da v ljubezni lahko veliko naredite sami in se boste potrudili in stopili korak naprej. Romantična doživetja vam bodo dala krila in tako bo vse bolj harmonično. Na delovnem mestu se pazite pretirane površn osti. ¡Sh RAK W (21.6. - 22.7.) Službene obveznosti vas bodo nekoliko obremenjevale. Toda konec dober, vse dobro. Pomembno bo, da se boste tudi sprostili in harmonično pogledali na življenje okoli sebe. Telesu v naravni obliki dovajate več vitaminov in mineralov. V ljubezni bo mnogo sladkih trenutkov. im LEV (23.7. - 22.8.) Globoko v sebi boste našli moč in stopili korak naprej. Približali se boste ljudem in jim pomagali tako s svojim znanjem kot tudi izkušnjami. Prožnost na delovnem mestu se bo obrestovala. Nakazano je, da boste doživeli tudi kar nekaj prijetnosti in da obstaja možnost kratkega oddiha. DEVICA (23.8. - 22.9.) Naredili boste načrt in tako stopili v ospredje. Omenjeno vam bo uspelo na instinktiven način. Notranja odgovornost in delavnost prinašata uspehe in dodatno motivacijo. Ugodnosti bodo vezane na denarne prilive in razrešili boste nekaj, kar je v povezavi s preteklostjo. Odločno boste odšli naprej! petek • 10. januarja 2014 Za kratek čas Štajerski 19 3613 PRAŽUŽELKA MESTO V RUSIJI KRATEK, OPRIJET MOŠKI SUKNJIČ NAŠ PESNIK (JOŽE) VOJAŠKA STOPNJA, ŠARŽA TRINOŽNI STOL IVANA KOBILICA SESTAVIL EDI KLASINC NIŽJA DRUŽBENA PLAST, LJUDSTVO KORIST MIRNO SOŽITJE LENOBA (STAR.) OSTANEK BRITANSKI PRINC SAVDSKI TERORIST (OSAMA BIN) REKA V SEVERNI ITALIJI APNENI OPLESK STENE ČEŠKI PESNIK (JAN) NASELJE PRI LITIJI SVINJA, PRAŠIČ (EKSPR.' IVAN SELAN NAŠ KIPAR (STANE) STRUPEN OKRASNI GRM VIŠJA VRSTA SUHA ŽIVAL SODOBNA BOLEZEN PAPIRNATA SVETILKA DROBCI SKAL NASELJE PRI MIRNI PEČI BES, JEZA POSTAVEN FANT SLADKO VINO S SICILIJE ZDRAVILNA RASTLINA GULEŽ, PILEŽ PEVKA PRODNIK PRODAJALEC MESA ZELENJE ŠOLSKA OCENA LIJAK SVET V MALEM ORGANIST (ALOJZIJ) VREŠČEČA PTICA PLEME, ROD EDI ŽERJAL TEKAČ (MATIJA) DIPLOMAT (ALEŠ) NINO ROBIČ ETIOPSKI KNEZ POLITIČNI MOGOTEC RITMIČNI POUDAREK NEUMNOST POMEMBNA OBLETNICA VIRUSNA BOLEZEN BRANKO TAMŠE ALENKA KEJŽAR SLADKOBA, SLADKOST MEŠALEC BETONA SPOKORNIK DVIGNJEN DEL LADIJSKE KRME ZAČRTOVALEC TRASE PREŠERNOVA SESTRA UGANKARSKI SLOVARČEK: ESINO = reka v severni Italiji, KAMIZOLA = kratek oprijet moški suknjič, KASAR = dvignjen del ladijske krme, MAMOLJ = naselje pri Litiji, MARSALA = sladko vino z otoka Sicilije, OLAJ = slovenski pesnik (Jože), PLEBS = nižja družbena plast, ljudstvo, SKACEL = češki pesnik (Jan), SLOKUTA = suha žival. 'vdlvm 'lnvsvdl 'dvsvm 'l3>1sv 'd3nol38 'v(¥1s 'sdv '(Tlianr 'lsod -on 'dN 'daiaaa 'ms3s 'za 'aviai 'soiaizo^o^iiai 'rn 'q3d 'viai3 'dvuid 'nviaio 'vivsdviAi 'ads 'iva uviai 'NoridiAivi 'd3aioo»s 'oszoniul '03n3i 'viiai '>i3svh 'sa3id :ouabjopoa imnvzihm ai Aausaa liCRADIOPTUJ 89,8-98,2»I04,3 PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) SOBOTA, 11. januar: 5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasvet (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). NEDELJA, 12. januar: 5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti. 10.00 Vr-tičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže. 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). PONEDELJEK, 13. januar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HORO- SKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija tedna. 13.45 Aktualno v Podrav-ju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI. 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). TOREK, 14. januar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajža-mo iz kraja v kraj. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). SREDA, 15. januar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov. 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). ČETRTEK, 16. januar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čveka-rije. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.00 VROČA LINIJA. 17.30 POROČILA. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Murski val). PETEK, 17. januar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Ptuj) . POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si IN OBIŠČITE NA FB. TEHTNICA ctr- (23.9. - 23.10.) Čeprav boste nekoliko obremenjeni, se bodo stvari odvijale v vašo korist. Na delovnem mestu se bo našla paleta ugodnih rešitev. Čustveno se boste bolj zapirali vase in premišljevali. Ugodno bo deloval sprehod in izpolnila se vam bo srčna želja. Ključno vlogo bodo imeli tudi prijatelji. ŠKORPIJONOV STRELEC (24.10. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.) (24.10. - 22.11.) Teden, kije pred vami, bo v osnovi namenjen učenju in pridobivanju znanja. Nadaljevala se bo paleta dobre volje in delavne obveznosti prinašajo ugoden razplet. Razbrati je, da vam bodo zvezde namenjene v ljubezni in da si boste znali vzeti čas zase in za tisto, kar vas Harmoničen teden prinaša mnogo ugodnosti v povezavi s prijateljstvom in navezovanjem kontaktov. Pričakovati je paleto znanj in možnosti za razvoj na delovnem mestu. Določene dogodke boste želeli prehitevati, ampak se omenjenih ne bo dalo. Pravilno bo določiti meje in pravila igre. KOZOROG (22.12. - 20.1.) ' Doživeli boste notranji mir in razcvet na duhovni ravni. Skozi omenjeno boste spoznali, da pojem resnice sega dlje. Istočasno boste predali v večnost strahove in omejitve. Imeli boste možnost blagosloviti sebe in narediti nekaj pozitivnega zase. Na delovnem mestu boste cveteli. VODNAR (1l. l. -18.2.) Našli boste navdih in tako pogumno stopali naprej. Veliko možnosti boste imeli, da se dokažete skozi svoje delo in obveznosti. Odgovornost vam bo dala krila in obstaja veliko priložnosti za službeno dokazovanje. Iskre sreče vas čakajo v ljubezni. Prijetne besede bodo balzam za dušo. RIBI (19.2. - 20.3.) Finančne situacije vnašajo ugodnosti in odločno boste zagovarjali svoje stališče. Na delovnem mestu bo čas obarvan v pisane barve. Nekaj več zatišja bo v ljubezni - morda boste morali vi narediti prvi korak. Seveda boste našli tudi navdih za ustvarjanje v kreativnem in umetniškem smislu. 20 Štajerski Doma in po svetu petek m 10. januarja 2014 Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (1.) Spet na pot Pa se je spet zgodilo. Nekega divjega poletnega večera me je spet spreletela misel, da bi bilo treba spet malo popihati iz države. Klima že tako ni bila zdrava, pa tudi vsi so bili nekje na dopustih, meni pa poleti vseeno najbolj ustreza biti doma. Zima je druga pesem, saj vsi zopet čakajo poletne dopuste ali gredo smučat, jaz pa raje smučanje zamenjam za kakšne hribe ali kaj podobnega. Padla je zamisel, da bi dobršen del zime preživel v Južni Ameriki. Seveda je res, da me je že nekaj let močno mikala Patagonija, ena najbolj nenaseljenih pokrajin v Argentini in Čilu, če bi pa že bil tam, pa bi lahko potovanje še malo razširil, kajne? Foto: Dani Zorko Ena pomembnejših pisarn na letališču-Urad za registracijo orožja. Foto: Dani Zorko Eden izmed taborov manifestantov okoli kongresne palače. Na udobni vožnji do Nemčije na 'veliko ptico' sem srečal Slovenca Domna, ki se je pravkar odpravljal na Novo Zelandijo, ki jo seveda dobro poznam. Vse popoldne sva preždela ob čveku, nato sva morala zajahati vsak svoj avion. Kratek postanek v Madridu mi ni zmotil spanca, sicer pa se na letalu niso preveč izkazali s hrano, ki je bila bolj kilave sorte. Pa saj sem to kasneje nadoknadil ... Buenos Aires v Argentini je velikansko večmilijonsko mesto z veliko nevarnimi četrtmi in s populacijo vseh barv. Tu živi kar nekaj Slovencev, združenih v društva, vendar jih nisem želel kontaktirati. Rad pustim naše izseljene rojake, da živijo svoje življenje, saj jim nočem motiti vsakdana s slabimi novicami z rodne grude. Ko sem prišel v mesto, bi moral najprej poklicati kolega Javierja, vendar noben javni telefon ni delal. Tudi ko sem poskusil z znano metodo medvedjega udarca po aparatu, se iz govorilnice niso vsuli kovanci kot v filmu. Končno sem po mukotrpnem klika-nju po tipkovnici dosegel pajdaša in pol ure kasneje sva se že vikala po pločniku. Možakar je sistemski inženir v enem večjem podjetju in je prav takrat nadgrajeval neke bančne sisteme, zato je še moral nazaj v službo, jaz pa sem se namestil pri njem in šel na kratek orientacijski pohod po mestu. Kaj vse to človek vidi . Na vsakem koraku nekaj prodajajo, vsak kriči po svoje, vsak opleta okoli tebe z nečim. Kar se tiče vožnje, pa bi jih uvrstil recimo takoj nekje za Albanci. Ker so ceste precej širše kot v Evropi, je prečkanje ceste precej tvegano početje. Pri rdeči sicer šoferji počakajo, ostala scena pa je bolj vratolomne narave. Tu se človek takoj navadi hoditi hitro . Prva stvar, ki mi je padla v oči, so bila različna taborišča po mestu. Južnoameričani so namreč močno nagnjeni k različnim protestom, kar jim vlade seveda priznavajo, v praksi pa to izgleda tako, da se utaborijo pred vladnimi stavbami, ob spomenikih ali pa kar sredi ulice in zaprejo promet. To početje potem spremljajo koncerti, govori, ob hujših manifestacijah pa tudi pohodi večtisočglavih množic. Učinka seveda ni. Druga stvar, ki se opazi, pa je izjemna aktivnost pri hrani po deseti uri zvečer, saj se ljudje takrat najraje odpravijo na večerjo. Tudi ob dveh zjutraj so restavracije še polne, ob jutrih urah pa so odprte zgolj kavarne in kak kiosk, kjer lahko kupiš praktično vse drobnarije. Večina mesta je dobro varovana. Vsaka stavba, tudi stanovanjska, ima receptorja, ki kontrolira prihode, po ulicah in parkih pa se sprehaja policija, ki budno spremlja dogajanje. Če hočeš tako pokriti celotno mesto, potrebuješ ogromno ljudi, zato to pomeni tudi velike izdatke države za varnost, kar pa se jim po-plačuje z vse višjim obiskom tujcev. Eno z drugim, bi lahko rekli. Prav tako solidarno pa poteka tudi sodelovanje različnih črnih trgov z nekaterimi organi. Vse, kar je po uradni poti težje dostopno, ti lahko uredijo določeni 'kontakti'. Pri tem je seveda treba biti pazljiv, vendar že pridno pridobivajo simpatije obiskovalcev te dežele. Ko se je Javier vrnil, sva nekaj časa klepetala kot dve priletni gospe, ki se nista videli že od srednje šole. Zaradi časovne razlike se mi je že lepo dremalo, ko sva še seveda morala iti nekaj pojest. Šla sva na 'empanadas', to so nekakšni polnjeni žepki z mesom ali sirom, ker pa sva hotela biti tudi malce kulturna, sva si privoščila liter rdečega znamke 'malbec'. Prava stvar. Ventile, ki so se že začeli odpirati, sva še pravi čas zaprla ... Naslednji dan sem se solidno spočit odpravil v mesto. Od kongresa, kjer so seveda taborili različni manifestanti, sem lepo korakal proti dober kilometer oddaljeni 'Casi Rosada', kjer je pred desetletji ena najbolj znanih Argentink Evita Peron z balkona nagovarjala množice. Iz daljave sem slišal nek hrup in za trenutek sem pomislil, da morda kaj praznujejo. Če verjameš ... Spet so protestirali ... Nadaljevanje prihodnjič Foto: Dani Zorko Na večjih trgih kontrola policije v skupinah. Na severnem delu mesta je policija povsod. Foto: Dani Zorko Protest proti ameriški 'dvomljivi' korporaciji Monsanto Ptuj • Rojstni dan jutranjega programa Radia Ptuj 11 let Štajerske budilke Radio Ptuj je v začetku leta praznoval 51-letnico neprekinjenega oddajanja Radia Ptuj in 11-letnico Štajerske budilke. Foto: Črtomir Goznik Del ekipe Štajerske budilke Radia Ptuj: Petra Kurnik, Dalibor Bedenik in Simona Pušnik z rojstnodnevno torto iz Sladkega butika v Ptuju Radio-Tednik Ptuj kljub negotovim časom na medijskem področju uspešno nadaljuje svoje poslanstvo. Potem ko je lani obeležil 65-letni-co izdajanja časopisa, ki danes nosi naslov Štajerski tednik, 50-letni-co oddajanja Radia Ptuj in 10-letnico jutranjega programa Štajerska budilka, je v začetku leta simbolično proslavil že 11. rojstni dan Štajerske budilke, ki po meritvah poslušanosti ostaja paradni konj radijskega programa. Štajersko budilko je leta 2003 ob 40-letnici radia uvedel takratni dolgoletni urednik Ludvik Kotar. Po vzoru uspešnih tujih radijskih postaj je jutranji program Radia Ptuj kmalu dobil posnemovalce in se naglo vzpenjal po lestvici najbolj poslušanih jutranjih programov v Sloveniji, kjer ostaja še danes. Za mikrofonom se je zvrstilo več »budilkar-jev«, danes pa ekipo sestavljajo Dalibor Bedenik, Miha Masten, Petra Kurnik, Simona Pušnik, Mateja Arnuš in Natalija Škrlec, ki je trenutno še na porodniškem dopustu. Ostajajo zvesti osnovnemu motu, da na lahkoten in zabaven, pa tudi informativen način prebujajo številne poslušalce na območju slišnosti Radia Ptuj v vsej severovzhodni Sloveniji. Mnoge Štajerske budilka dnevno spremlja tudi na delo v sosednjo Avstrijo ter večja središča v državi. Štajerska budilka Radia Ptuj ostaja tudi naprej priljubljen program vseh generacij. Gorišnica • 7. filmski festival Mladi filmarji vabijo Pred sedmimi leti je na šoli, pod mentorstvom Boštjana Rihtarja, zaživel festival z imenom Zlati klas, katerega obseg iz leta v leto povečujemo in mu tako dodajamo vedno večji pomen. Gre za mednarodni filmski festival, ki je letos že sedmi po vrsti. Foto: Za n Ozmec Vodja projekta Boštjan Rihtar in svetovalec za filmsko dejavnost pri JSKD Peter Milovanovič Jarh Udeležujejo se ga učenci in dijaki do 18. leta ter ustvarjalci v kategoriji profesionalni otroški in mladinski film. Njihove izdelke, razvrščene v kategorije dokumentarni film, igrani film ter animirani film, ocenjuje mednarodna tričlanska strokovna žirija, ki svojo oceno strokovno utemelji, organizator pa jo bogato nagradi. Letos so mladi ustvarjalci poslali svoje filme iz Poljske, Madžarske, Portugalske, Avstrije, Italije in seveda Slovenije. Žlahtnost festivala je letos obogatena še z njegovim poimenovanjem, in sicer v Zlati klas, filmski festival Zlatka Šugmana, ki je bil naš rojak in smo nanj še posebej ponosni. Slavnostni zaključek je bil 6. decembra, ko smo v Večnamenski dvorani ob 17. uri pripravili prireditev, ki so se je poleg filmskih ustvarjalcev udeležili še mnogi eminentni gostje. Mladi filmarji, poigrajte se z mladostniško ustvarjalno navihanostjo, z mobilnikom ali kamero posnemite dogodivščine iz vašega vsakdana, pošljite nam izdelek ... in tako se vidimo prihodnje leto! Klementina Lindič petek • 17. januarja 2014 Šport, šport veteranov Štajerski 21 Turški Vrh pri Zavrču • Krvava drama hišnega ljubljenca Sumijo, da je miroljubnega psa hudo ranil lovec V nedeljo, 5. januarja, okoli 14. ure so v Veterinarsko bolnico Ptuj pripeljali hudo ranjenega in okrvavljenega psa, last Anite Bogataj iz Turškega Vrha 106 v občini Zavrč. Pes Medo, mešanec v tipu zlatega prinašalca, je bil ustreljen s šibrovko, sumijo pa, da je kruto dejanje storil lovec. O »krutem in nečloveškem ravnanju« za sedaj še neznanega storilca nas je še isti dan obvestila predsednica Društva proti mučenju živali Kristina Pšajd, ki je priporočila, da zgodbo obelodanimo ter nas napotila v Veterinarsko bolnico v Ptuju. Tam nam je direktor veterinarske bolnice Emil Senčar pojasnil, da je bil pes Medo pripeljan v slabem stanju: »Pes v tipu zlatega prinašalca, star okoli 6 let in opremljen s čipom, je bil hudo ranjen, v šoku, ves tresoč, omotičen in očitno v hudi bolečini; krvavel je iz predela levega ušesa in imel je veliko rano na levi prednji tački, ki je segala vse od pleč do komolčnega sklepa. Levo uho je bilo odtrgano v celoti, imel je mnogo majhnih ran po koži in zadnjih tačkah. Najprej smo ga stabilizirali z antišok terapijo in opravili rentgensko slikanje. Ugotovili smo, da je bil ustreljen, in to s šibrami manjšega premera, ki so mu odtrgale levo uho, precej pa jih je bilo še v podkožju glave, vratnem delu trupa in v predelu zadnjih nog. Iz njegovega telesa smo uspeli odstraniti okoli 30 šiber, ki Zakon o zaščiti živali opredeljuje za mučenje živali vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje, ali škodi njenemu zdravju; ter nepotrebno ali neprimerno usmrtitev živali. Če ste opazili mučenje, ga lahko prijavite veterinarski inšpekciji, če gre za situacijo, ki je trenutne narave in bi bilo pri njej treba posredovati takoj, pa tudi policiji. V prijavi veterinarski inšpekciji opišite situacijo in lokacijo mučenja živali. Če želite prejeti njihovo obvestilo o tem, kako se je postopek končal, tudi to zapišite v prijavi. Ta je lahko tudi anonimna, a v tem primeru ne boste mogli prejeti povratne informacije. Veterinarska inšpekcija preveri vsako prejeto prijavo, vendar lahko ukrepa le, če gre za jasno kršitev predpisov in zakonov, zato si jih pred prijavo natančno preberite. Za pomoč pri pisanju prijave se lahko obrnete tudi na Društvo proti mučenju živali Ptuj, telefon 031 733 454, vendar ne pozabite, da društva nimajo v takšnih situacijah nobenih pooblastil in da lahko kršitve verodostojno opiše le oseba, ki situacijo dobro pozna. so psa vitalno ogrožale. Še vedno pa je ostalo ogromno ši-ber v podkožju, pri kosteh zadnjih tačk in drugje po telesu in jih bomo poskusili odstraniti pri naslednjem posegu.« Glede na povzročene rane je videti, kot da je bil pes ustreljen iz neposredne bližine? »Po moji presoji je bil pes ustreljen iz bližine, in to dvakrat; prvič v območje glave in trupa, kjer so nastale omenjene poškodbe, in drugič v območje zadnjih tačk, ko je verjetno že bežal z mesta, kjer se je to zgodilo. Medo je do nadaljnjega ostal hospita- Ptuj • Panorama kmalu brez dreves Mestni sadovnjak bo končno padel Ruvanje dreves na ptujski Panorami, edinem mestnem sadovnjaku, ki že dolgo buri duhove, večina ga ne sprejema, se je včeraj, 9. januarja, končno pričelo, čeprav naj bi drevesa izruvali po prvotnih načrtih že do novembra lani. Izvajalec del, ta potekajo pod budnim očesom arheološke stroke arheologa Ivana Žižka, saj gre za zaščiteno arheološko območje, so Javne službe Ptuj in Franc Kreft - storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo. »Dolgoročni zakupnik Panorame je MO Ptuj, naša naloga pa je, da območje uredimo in vzdržujemo, dokler se mu ne določi primerna funkcija,« je ob začetku podiranja dreves povedal direktor podjetja Javne službe Alen Hodnik. Območje ruvanja dreves je veliko med 12 in 14 hektarjev, po ocenah naj bi bilo na tem območju okrog 34 tisoč dreves. Na najbolj strmem delu območja, ki gleda na Vičavo, Foto: Črtomir Goznik Ruvanje dreves naj bi dokončali v roku treh mesecev, če bo vreme to dopuščalo. pa zaradi preprečitve plazov dreves ne bodo ruvali. Stroški so ocenjeni na 30 tisoč evrov. „Ker so in bodo nekatera dela opravljena z lastnimi viri, je natančen znesek v tem trenutku še nemogoče določiti. S kooperantom je dogovorjeno, da se stroški kompenzirajo s prevzemom koristnega materiala (betonski stebrički in drevesa). Drevesa bodo zmleta, sekana pa prodani," pojasnjuje Hodnik. Izvajalca del so izbrali z zbiranjem ponudb, različnih variant - od samostojnega ruvanja in prodaje koristnega materiala do izključno zunanjega izvajanja. Kot najugodnejša rešitev se je pokazalo sodelovanje zunanjega izvajalca s primerno strojno mehanizacijo. Ruvanje dreves naj bi dokončali predvidoma v treh mesecih, če bo vreme to dopuščalo. MG liziran pri nas, lastnica je o dogodku obvestila Policijsko postajo Gorišnica, mi pa smo obvestili Veterinarsko inšpekcijo Ptuj in Društvo proti mučenju živali.« Lastnica hudo ranjenega psa Ana Bogataj iz Turškega Vrha je bila vsa iz sebe: »Bilo je strašno, zgodilo pa se je v nedeljo med 10. in 11. uro. Naš Medo je zelo miroljuben pes, zato ni bil nikoli privezan. Običajno se od naše hiše ni oddaljeval, vedno je hodil le po našem posestvu in tudi tokrat je bilo tako. Slišala sem, da imajo lovci nedeljsko jago, saj so se od daleč slišali poki njihovih pušk. Nekaj po 10. uri, morda je bilo že pol enajst, pa sem zaslišala močan pok čisto blizu naše hiše. Brž sem stopila ven, da bi pogledala, kaj se je zgodilo, tedaj pa je nenadoma pritekel Medo, zbežal je mimo mene in naravnost v otroško sobo, kjer je imel svojo mesto. Videla sem, da je ves krvav, zato sem stopila za njim in ugledala strahoto. Levega ušesa ni imel več, saj so mu ga odstrelili, iz tega dela glave je hudo krvavel, pa tudi iz levega dela njegovega trpljenja in naših psihičnih travm pa človeku ne more biti vseeno tudi zaradi nepotrebnih skrbi in stroškov, ki so nam jih s tem nakopali. Samo za zdravljenje in posege v veterinarski bolnici smo odšteli okoli 500 evrov, da o vožnjah in številnih telefonskih klicih ne govorimo.« Komandirka Policijske postaje Gorišnica Tina Otilija Medved nam je v sredo potrdila, da so po prijavi takoj Foto: Emil Senčar Pes Medo je bil ob sprejemu v veterinarski bolnici v Ptuju hudo ranjen, ves krvav, tresoč, v šoku, omotičen in v hudi bolečini. telesa in tačk. Naenkrat je bila pod njim mlaka krvi. Brž sem ga spravila ven in ga pričela brisati ter umivati. Moj partner Branko je takoj odšel do lovcev in jih vprašal, ali vedo, kdo je psa ustrelil, a ni dobil odgovora. Potem sva poklicala v Veterinarsko bolnico Ptuj, in ker se krvavitve niso ustavile, so nama svetovali, da jim psa pripeljemo. Nekaj po poldnevu sva Meda zapeljala v Ptuj, kjer so mu nudili prvo pomoč, ga rentgensko slikali in ga tudi operirali. Hvaležni smo jim.« Ali sedaj že veste, kdo je vašega Meda ustrelil in zakaj? »Tega nam do sedaj še ni uspelo izvedeti, sicer pa sva v nedeljo zadevo takoj prijavila policiji, kjer so nam obljubili, da bodo poskušali najti krivca. Kdorkoli ga je ustrelil, je moral biti podel človek, saj vsi vedo, da je naš Medo miroljuben pes. Nikoli ni nikogar napadel, niti zalajal ni, otroci so ga imeli radi, saj jih je na poti v šolo vedno spremljal od hiše in jih nato pred njo prvi pričakal. Z njim so se vsi radi igrali. Ne vem, zakaj so mu to storili ... Poleg -JŠftfR - Foto: M. Ozmec Poleg odstreljenega ušesa je bila najhujša rana na levem delu telesa, od pleč do komolčnega sklepa. sprožili preiskavo, ki je še v teku, sicer pa naj bi bili storilcu že na sledi: »Vsekakor je naš cilj storilca čim prej izslediti, saj gre za kaznivo dejanje mučenja živali po 341/2. členu kazenskega zakonika. Brž ko ga bomo izsledili, bomo zoper storilca podali kazensko ovadbo na pristojno tožilstvo. Naj povem, da je za omenjeno kaznivo dejanje zagrožena zaporna kazen do enega leta, sprožili pa bomo tudi upravni postopek po zakonu o orožju in Upravni enoti Ptuj predlagali, da se storilcu tega kaznivega dejanja orožje odvzame.« M. Ozmec Od 10.1. akcija v DOM IN VRT KRPAN PTUJ do - 20 % popusta ob nakupu nad 50€ (gotovina) na izbrane izdelke bele tehnike, gospodinjskih aparatov, akustike in televizorje iz zaloge. Ne spreglejte tudi akciie izbranih izdelkov: ■ kuhinja Delta do 31.1.2014 -50%, kuhinja Alples -20% ■ dnevna soba Regina -35% in dnevna soba Diva -15% ■ spalnica Balada -20% ■ predsoba Koda -15% ■ vgradne omare Alplux -20% Zaradi odprodaje kuhinj iz zaloge: ■ Hera 1,918,65€ -50% ■ Manja 599,90 -30% •Tulipana 1.704,04-60% • Hortenzija 1.488,89 -30% A KGZ « '¡| v KRPAN - KMETIJSKO ^ I W GOZDARSKA ZADRUGA Z.O.O. DOM IN VRT KRPAN PTUJ Mariborska cesta 3, PTUJ Tel. št.: 02/7136 221 Akcija traja do 31.1.2014 oz. do odprodaje zalog. Kupcem ne pripadajo pike ob nakupu, popust velja samo za gotovinsko plačilo in popusti se med seboj ne seštevajo, prav tako ni možnosti nakupa na obroke. 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 10. januarja 2014 Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/ 749 34 10 Pr avniNas ve t .com V JU STITIA OMNIBUS - PRAVICA ZA VSE Imate težave s sosedi, ste se poškodovali, morate tožiti delodajalca ali razdeliti dediščino? Potrebujete dobrega pravnika? Pokličite 090 31 11 ali obiščite spletni naslov www.pravninasvet.com. Strošek klica znaša le 2,19 € na minuto. Pravninasvet.com - pravnik vedno pri roki za vas, da vam s pravnim nasvetom rešijo nastalo težavo. PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com ROLETE, SENČILA ABA IPTUJI PVC OKNA, VRATA Smer Grajena Roletarstvo ABA Štuki 26a Gsm 041 716 251 Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI PRODAJA VOZI L I Znamka Letnik Oprema Barva seat ibiza 1.4 mpi stella 2002 2.150,00 c klima kov. modra peugeot 3081.416v confort 2008 6.190,00 £ prvi last. kov. srebrna renault megane 1.9 dcicabrio privilege 2006 6.900,00 £ serv. knjiga kov. siva fiat punt01.2 8v actual safe 2007 3.450,00 £ serv. knjiga kov. srebrna renault espace 2.2 dci privilege 2006 6.900,00 £ serv. knjiga kov. črna renault dynamique lux megane 1.9 dci gt 2006 4.350,00 £ avt. klima kov. srebrna renaulttwingo 1.216vtrend lev 2010 5.640,00 £ 25.000 prev. kov. črna bmw limuzina 525 d avt. mtehnic 2002 4.500,00 £ xsen0n kov. modra peugeot 4071.6 h dl confort pack 2007 5.550,00 £ serv. knjiga kov. modra renault cli01.216v expr. 2003 2.380,00 £ serv. knjiga kov. srebrna bmw520 dtouring 2007 12.600,00 £ serv. knjiga kov. črna chevrolet cruze 1.616v st 2011 7.400,00 £ prvi last. kov. srebrna renaultscenic 1.5 dci expression 2010 9.350,00 £ avt. klima kov. siva renaultscenic1.5 dci dynamique 2007 5.990,00 £ avt. klima kov. siva renault espace 2.0 dci privilege 2007 7.900,00 £ serv. knjiga kov. sv. modra citroen c41.616v vtr 2006 4.390,00 £ serv. knjiga kov. Črna peugeot 206 1.41 city 2004 3.150,00 £ prvi last. rdeča fiatmultipla 1.616vsx 1999 1.550,00 £ servo volan kov. zlata renault megane 1.9 dci expr. conf. coupe 2003 2.990,00 £ avt. klima kov. modra volkswagen variant passat 2.0 tdicomf. 2007 7.300,00 £ avt. deli. klima kov. sv. modra PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. Zahvala Vsem mojim dragim sorodnikom, prijateljem, sosedom, UPD učiteljem, učencem, radiu Ognjišče za ustne in pisne čestitke z dobrimi željami, darila, rože, članka v časopisu, radijsko čestitko ob mojem 90. rojstnem dnevu srčna hvala! Hvaležna Manca Terbuc, upok. učit., Viiava 115 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Koncert v cerkvi Sv. Lenarta 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 17:00 Koncert skupine Zlalih 6 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev SIP 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV ■ 08:00 ŠKL I 09:00 Praznični koncert v cerkvi na Hajcfini 3| 11:00 Praznični koncert v cerkvi Sv. Vida j| 13:00 Prijatelji iz Kicarja se predstavijo 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Božični koncert Okteta Destrnik 18:00 Koncert skupine Zlatih 6 21:00 Starše-Od kleli Po kleti s prijatelji 23:00 Video strani OS:00 Regijsko srečanje pihalnih godb 09:25 TV prodaja 10:00 Koncert skupine Zlatih 6 17:00 Ljudski pevci se predstavijo 18:55 ŠKL. Ptujska kronika 20:00 Oddaja iz občine Markove i 21:15 Ujemi sanje 22:45 Polka in Majolka program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30: info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Sela - V jesenski noči 09:30 Polka in Majotka 10:30 Oddaja iz Ptuja 10:50 Ujemi sanje 18:00 Praznični koncert v cerkvi Sv. Vida 20:00 Oddaja iz občine Markove! 21:00 Regijsko srečanje pihalnih godb 22:20 TV prodaja MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si RADIOPTUJ 89,8* 98,2 "1043 NOTESDENT zobozdravstvo Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki. Mostioek, proteze in bela zalivka s popustom cenovno zelo ugodni. Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ________________ Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCILNICA ZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.».». Raičeva 6 2250 Ptuj [top3avtomobil7 t. VOZILA Z GARANCIJO .J Hajdoše 22,2288 Hajdlna (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 M=f J=1WI d 911 ! I MeJJ 9 M B M O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAe OPR. BARVA AUDI A4 AVANT 2.0TDI 2009 13.990,00 1.LAST., VSA OPREMA BISERNO BELA AUDI ALLROAD 2.5 TDI QUATTRO 2003 5.490,00 4X4, SLO, VSA OPREMA KOV SIVA BMW 318 d TOURING 2009 13.490,00 1. LAST., VSA OPREMA KOV. ČRNA BMW 318 dTOURING DIESEL 2004 5.490,00 AVT. KUMA, 17 COL KOV. MODRA BMW 520 d Fl 0 NOV MODE 2011 31.990,00 VSA OPREMA KOV MODRA CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 Hdi 2008 8.490,00 KUMA, KOT NOV KOV.VLJOLJČNA CITROEN C4 PICASS01.6 HDI 2009 8.990,00 1.LAST., VSA OPREMA BISERNO BELA CITROEN C51.6 DIESEL HDI 2011 11.990,00 1 .LAST., NAVIG. KOV ČRNA FORD C-MAX1.6 DIESEL TDCIGHIA 2010 9.990,00 1 .LAST., NAVIG. KOV. SIVA FORD MONDEO 2.0 DIESEL ÏÏTAN. 2009 9.990,00 AVT.KUMA, NAVIG. KOV ČRNA OPEL ASTRA 1.7 CDTI DIESEL 2009 6.990,00 KUMA, 1.LAST. KOV SIVA OPEL ASTRA GTC1.616V 2008 6.790,00 C0SM0 KOV. ČRNA OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDTI 2011 13.990,00 VSA OPREMA BISERNO BELA RENAULT CU01.216V 2004 2.990,00 KUMA, SLO KOV.SREBRNA RENAULT ESPACE DCI DIESEL 2004 3.490,00 KUMA, VELIKI SERVIS KOV. SIVA RENAULT MEGANE 1.5 DCI 2008 5.990,00 1.LAS, SLO KOV. SREBRNA RENAULT SCENIC1.5 DCI 2008 6.490,00 KUMA, SLO KOV ZLATA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. O PMiklavž C.i ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI. POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA, BARVA BMWSERUA1:118D FUTTURA 2010 12.880,00 K0V.T. SIVA CITROEN XSARA PICASS01,6 HDI ELAGANCE PLUS 2008 5.880,00 KOV. SIVA FORD FOCUS 1,8 TDCI TREND 2006 4.280,00 BELA FORD FOCUS KARAVAN 1,6 TUCI GHIA 2010 8.280,00 KOV. ČRNA HYUNDAI GEIZ 1,3 GL 2005 2.580,00 KOV. RUMENA MERCEDES BENZ ARAZRED A180 CDI CLASSIC 2007 6.880,00 KOV. ČRNA OPEL ASTRA TWIN TOP 1,616V COSMO 2006 6.190,00 KOV. SREBRNA OPEL CORSA ENJOY 1,3 CDTI 2011 7.980,00 KOV. SREBRNA PEUGEOT 307 CC DYNAMIQUE 1,616V 2004 4.450,00 KOV. SREBRNA RENAULT ESPACE EXCEPTION 2,0 DCI 2010 10.980,00 KOV. SIVA RENAULT MEGANE GRANDTOUR 1,9 DCI DINAMIQUE LUX 2010 8.780,00 KOV. ČRNA RENAULT MEGANE 1,5 DCI 2011 7.980,00 BELA VW GOLF RABBIT 2,0 TDI 2008 8.880,00 KOV. ČRNA VW GOLF VARIANT COMFORTLINE 1,6 TDI 2011 11.880,00 KOV. SREBRNA VW PASSAT VARIANT 1,6 TDI 2010 10.980,00 KOV. ČRNA VWTOURAN 1,9 TDI TRENDLINE 2007 8.680,00 KOV. ČRNA VWTOURAN 1,6 TDI COMFORTLINE 2011 14.990,00 KOV. SREBRNA ODKUP VOZIL V ENI URI www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 17. januarja 2014 Šport, šport veteranov Štajerski 23 Mali oglasi KMETIJSTVO STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PREMOG lignit in visoko kalorični premog (črni) zelo ugodno z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279 187. PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. lu- ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si, info@ roletarstvo-arnus.si. RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Ulica Kneza Koclja 11, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769. IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. AKCIJA - svinjske polovice iz domače reje 3 €/kg. Kmetija Pože-gar, predelava in prodaja mesa. Naročila na tel. 041 212 408. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. ČIŠČENJE gozda v zameno za drva. Tel. 041 426 214. PRODAM dva bikca simentalca, težka okrog 150 kg. Tel. 031 532 785. PRODAM silažne bale, slamo v kockastih balah, krmo v rinfuzi in razne kmetijske stroje. Tel. 051 233 521. PRODAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes in idared. Možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Zetale. Tel. 769 26 91. KUPIM mlado jalovo kravo ali telico, plačilo takoj. Tel. 040 727 779. PRODAM teličko simentalko, staro 4 tedne, A-kontrole. Tel. 041 599 567. PRODAM prašiče od 50 do 80 kg, 150-kg svinjo domače reje in okrogle silažne bale. Tel. 041 368 437. PRODAM več odojkov, možna tudi dostava na dom. Tel. 031 420 891. PRODAM odojke od 30 do 35 kg in 170-kg svinjo. Tel. 041 258 494. PRODAM krmo v kockah, cena ugodna. Tel. 031 291 954. PRODAM kokoši po 1 evro za kos. Tel. 740 83 46. BELE kokoši, težke 4 kg, po 4 evre za žival, prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246. NEPREMIČNINE BLIZU PTUJA gradimo novo naselje, vrstnih hiš, uredimo ugodno financiranje. Tel. 041 646 662. Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36. PRODAM vikend z vinogradom v Velikem Vrhu. Tel. 041 764 454, po 19. uri. MED PTUJEM IN ORMOŽEM prodam manjšo starejšo hišo na parceli 4400 m2 za 10 tisoč €. Tel. 031 611 559. ENOSOBNO pritlično stanovanje z balkonom, L 85, 44 m2, 44.000 EUR; v Bistrici ob Dravi menjamo za vikend v Halozah. Dividenda, d. o. o., Ptuj, 051 848 241. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. Prireditvenik Petek, 10. januar 11:00 Ptuj, Dom upokojencev: praznovanje 100. rojstnega dne Julijane Hameršak 18:00 Lenart, Dom kulture: koncert zborov Prve gimnazije Maribor 19:00 Ptuj, CID: odprtje fotografske razstave Medica Sapiens Sobota, 11. januar 10:00 10:00 18:00 18:00 19:30 Kog, vinska klet Miro: Antonovanje 2014, Curke in vino, društvo Antonovanje Kog Ptuj, Mestni kino: Kino vrtiček, ogled filma Gremo mi po svoje in druženje s filmsko ekipo Kog, cerkev sv. Bolfenka: tradicionalni Antonov koncert, MePZ Štefana Kovačiča Murska Sobota, društvo Antonovanje Lenart, Dom kulture: gledališka predstava (Z)nova pepelka dijakov Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor Ptuj, Mestno gledališče: avtorski projekt Saša in Jojtine Jurcer, Medejin krik, za izven Nedelja, 12. januar 11:00 16:00 18:00 Laporje, cerkev sv. Filipa in Jakoba: Božično-novoletni koncert Hajdina, dvorana Gasilskega društva: tradicionalni 14. koncert ljudskih pevcev in godcev S pesmijo v novo leto 2014, v počastitev 20-letnice delovanja Ljudskih pevcev KPD Staneta Petroviča Hajdina Ptuj, refektorij minoritskega samostana: 4. glasbeni večer zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti, zborovod-kinja Mateja Kališnik Ponedeljek, 13. januar 17:15 Ormož, grad, MCO: zadnje predavanje Nataše Cebulj iz sklopa Pravljično starševstvo, Postavitev družine 18:00 Ptuj, (O)srečevalnica, Dravska 8: brezplačno predavanje Jožeta Mlaska o Energetski samopomoči, energetska medicina, spoznavanje samega sebe in svoje energetske značilnosti Mestni kino Ptuj Petek, 10., in nedelja, 12. januar: 16:00 Pet legend; 18:00 Vlažne cone; 20:00 Gravitacija. Sobota, 11. januar: 10:00 Kino vrtiček, Gremo mi po svoje in druženje s filmsko ekipo; 17:00 Gravitacija; 19:00 Gremo mi po svoje. Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) V SPOMIN 9. januarja sta minili dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi Viktor Kelenc IZ PTUJA Hvala vsem, ki se ga spominjate. Njegovi najdražji Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) SPOMIN 8. januarja je minilo leto, odkar nas je za vedno zapustil dragi Anton Kondrič IZ DORNAVE 5 Hvala vsem, ki s svečko in lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Ko življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot, ostala pa je bolečina in tam solza večnega spomina. ZAHVALA 23. decembra nas je v 86. letu zapustila naša draga mama, tašča, babica in oma Ivana Vertič roj. Strelec IZ BUKOVCEV 20 A Iskrena hvala vsem, ki ste se dotaknili njenega življenja, jo pospremili na njeni poslednji poti ter se z lepo mislijo spomnite nanjo. Žalujoči: vsi njeni najdražji Ni te več ne v hiši, ne v hlevu in ne pod brajdami, nič več glas se tvoj ne sliši, le trud in delo tvojih pridnih rok ostajata, in če tudi lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta Antona Mohoriča IZ TRNOVSKE VASI 25 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, posebej duhovnikoma gospodu Ivanu Krajncu in gospodu Jožetu Škofiču, pevcem Zarja, godbeniku za odigrano Tišino, govorniku gospodu Karlu Vurcerju, molivcu in pogrebnemu podjetju Almaja, družinam: Ivančič, Potrč in Kocmut, Slaviči-nim sodelavcem TBP Lenart, Ivankinim sodelavcem iz Narodnega doma Ptuj ter bivšim sodelavcem Tehnoservisa Ptuj. Hvala za izrečena in pisna sožalja vam vsem, ki ste nam v težkih in žalostnih trenutkih stali ob strani ter našega očeta v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči njegovi najdražji Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Praznično v ptujski porodnišnici; Pohod po poti pisateljev Ivana Potrča in Matije Murka; Novinarska konferenca poslanca SLS Franca Pukšiča; Uspešno podjetje Teleing darovalo za dobrodelne namene; Ptujska klet prejela prestižni naziv; Aleš Arih dosedanji direktor PM Ptuj-Ormož predal ključe svojemu nasledniku; Literarni večer s Tonetom Partljičem; Razstava Čipka ni samo prtiček; V Mestnem gledališču Ptuj razstava Slikarstvo iz ptujskih ateljejev; Energetsko prenovljeni objekt Zavoda za šport Ptuj; Ptujski župan sprejel judoista Klemna Ferjana; Zdravstveno predavanje v Koronarnem društvu Ptuj; Modna revija kreatorke Sanje Veličkovič; Z glasbo v sobotno noč. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. RADIOPTUJ 89,8 ° 98,2° 104,3 www.radio-tednik.si Nešteto sveč je že zgorelo, nešteto rož ovenelo, nešteto solz preteklo je, življenje naše se je spremenilo, a srca naša te ne bodo pozabila. V SPOMIN 9. januarja je minilo 6 let, odkar si nas za vedno zapustil, naš dragi Franc Petrovič IZ TRNOVSKE VASI 9 Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. Žalujoči: tvoji najdražji Skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel. Ko pošle tvoje so moči, zaprl trudne si oči. Zdaj mirno, tiho v grobu spiš, a v naših srcih še naprej živiš. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka Franca Mlakarja IZ JUROVCEV 23 roj. 4. 10. 1937 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala Jakecu in Danici Vaupotič za vso pomoč in podporo ter sosedi Ivanki Šel za molitve. Hvala g. patru Jožetu za opravljen pogrebni obred, govorniku g. Alojzu Šeguli za ganljive besede, pogrebnemu podjetju Mir, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem Feguš za odpete žalo-stinke, nosilcem simbolov ter društvu upokojencev. Žalujoči: njegovi najdražji Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpi, nam žalost srca trga, solze lijejo iz oči, dom je prazen ter otožen, ker te med nami več ni. ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta, dedka in pradedka Feliksa Pulka 10. 1. 1936-29. 12. 2013 IZ ŽETAL 93 se iskreno zahvaljujemo farnemu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, Društvu upokojencev Žetale, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Žetale, nosilcem simbolov in vsem, ki so darovali za maše, cvetje in sveče, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Mir. Tvoji domači: sin Zdravko in hči Vida z družinama Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na vaju ostaja in živi. V SPOMIN 6. januarja je minilo eno leto, odkar nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Julijana Pernek 6. decembra je minilo šestnajst let, odkar nas je zapustil dragi oče, tast, dedek in pradedek Matevž Pernek IZ LOŽIN Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu, jima nosite cvetje in prižigate sveče. Vajini najdražji Ormož • Zapleti pri upravljanju večstanovanjskih stavb Nekdanji upravnik dolžnik Komunale V preteklosti je bil za večino večstanovanjskih stavb v Ormožu upravnik podjetnik Zvonko Vnučec. Ker se je jeseni lani invalidsko upokojil, naj bi njegovo dejavnost nasledil sin Aljaž Vnučec. Po dveh mesecih so se stvari konkretno zapletle. 1. novembra 2013 je Zvonko Vnučec prenehal dejavnost. Sinovo podjetje Upravljanje nepremičnin Aljaž Vnučec, s. p., je bilo v poslovni register vpisano 23. oktobra 2013. Novembra je položnico za obračun stroškov komunalnih storitev za oktober izdal Zvonko Vnučec, položnico za rezervni sklad, ki se plačuje za tekoči mesec, pa Aljaž Vnu-čec. In to kljub temu da stanovalci oziroma uporabniki s slednjim pogodb niso sklenili. 12. decembra lani je Aljaž Vnučec v poštne predalnike stanovalcev razdelil dodatke (anekse) k pogodbam, ki naj bi jih stanovalci podpisali čim prej in podpisane vrnili v dveh dneh, do 14. decembra. Da se s podpisom aneksa mudi, je Vnučec utemeljeval s tem, da so prejeli vse obračune za dobave (vodo, elektriko, čiščenje in druge), ki pa jih ne bodo mogli razdeliti in obračunati, dokler postopek ne bo končan. Kot »končanje postopka« je bilo očitno mišljeno - dokler ne bodo sklenjeni dodatki k obstoječim pogodbam. Številni stanovalci dodatka k pogodbi niso želeli podpisati tako na hitro, v nekaterih blokih so se z nekdanjim in potencialnim novim upravnikom tudi želeli sestati. Ker naj bi bili stanovalci nekaterih stavb z delom Zvonka Vnučca nezadovoljni, so se odločili, da z njegovim sinom aneksov ne bodo sklenili, ampak bodo izbrali novega upravnika. Potrebna nova pogodba Čeprav so Vnuččevi sprva najbrž računali na to, da bo prenos upravljanja stavb, za katere imajo s stanovalci podpisane pogodbe, iz očetovega na sinov s. p. možno izpeljati samo s podpisom dodatka k Zanimivo je, da so v sredo, med našim poizvedovanjem o problematiki, z oglasnih desk v ormoških blokih »čudežno« izginila obvestila o dolgu podjetnika Zvonka Vnučca do KP Ormož. Dopoldan so obvestila še visela, popoldan pa jih več ni bilo. Foto: Črtomir Goznik V KP Ormož so za Štajerski tednik pojasnili, da je Zvonko Vnučec, s p., njihov dolžnik. Vnuččevi pravijo, da računov svojih dolžnikov ne bodo več plačevali. pogodbi, pa zadeva očitno ni tako enostavna. Kot nam je pojasnila Jožica Vnučec, ki je bila prokuristka že v moževem podjetju in sedaj isto funkcijo opravlja v sinovem, bo treba z vsemi stanovalci podpisati nove pogodbe. »Tam, kjer nas bodo stanovalci izbrali za upravitelja, bo treba pogodbe skleniti na novo - se pravi med sinovim podjetjem Aljaž Vnučec, s. p., in stanovalci. Sprva smo to nameravali urediti samo z dodatki k obstoječim pogodbam. Ker ne gre za nasledstvo, nam je odvetnik svetoval, da bo treba s stanovalci skleniti nove pogodbe. Pogodbe o upravljanju se ne dajo naslediti, ampak jih je treba sklepati na novo,« je dejala Vnuččeva. Stanovalci dolžni upravljavcu, ta pa Komunali Še ena »cvetka« je stanovalce večstanovanjskih stavb Ptuj • Območno združenje RK in Karitas Primanjkuje tudi že oblačil in obutve V Območnem združenju Rdečega križa Ptuj so te dni povedali, da ob hrani ljudem vse pogosteje primanjkujejo tudi oblačila in obutev. Zalog tako rekoč ni, saj ljudje sproti odnesejo vse, kar ljudje prinesejo kot pomoč. Podobno stanje je tudi pri Karitas. Zato so se v MO Ptuj odločili, da javnost pozovejo, da naj z oblačili pomagajo pomoči potrebnim na Ptujskem tako, da jih odlagajo: neuporabna v zabojnike ASA, uporabna pa v zabojnike Humana, ki presežek denarja od prodaje oblačil namenja za reševanje problemov najbolj revnih držav na svetu. V praksi pa je tako, da ljudje tudi uporabna oblačila odlagajo v zabojnike ASA. Svetnik SD Miran Meško se je tudi zanimal, kako je z dovoljenji za postavitev teh zabojnikov. V MO Ptuj so povedali, da jih ASA ima, ne pa tudi Humana. Uspelo pa mu je tudi izvedeti, da ima Humana z nekaterimi občinami podpisane pogodbe o postavitvi le-teh, za enega naj bi občinam plačevala okrog sedem evrov mesečno. Za 22 postavljenih zabojnikov na Ptuju in v okolici bi to zneslo več kot 2000 evrov, ki naj bi jih le-te porabile oz. namenile za socialne transferje. Na sedežu Območnega združenja RK Ptuj (Gasilski dom Ptuj), Natašina pot 1, oblačila in obutev sprejemajo vsak delovni dan od 7. do 15. ure, zbirajo pa jih tudi na sedežih vseh župnij ne glede na čas, oblačila in hrano pa oddajajo vsako sredo med 16. in 17. uro. Sekretarka RK Ptuj Marjana Cafuta je tudi povedala, da so v celem letu 2012 med pomoči potrebne razdelili 14011 prehrambnih paketov, v letu 2013 pa že 14.896. Petnajst od 16 občin na Ptujskem (Sveti Andraž še vedno ne podpira te Foto: Črtomir Goznik Na Rdečem križu in Karitas ljudje vse pogosteje iščejo tudi oblačila in obutev. humanitarne dejavnosti RK) je v letu 2013 za te namene prispevalo 46.280 evrov, okrog 20.000 pa so prinesle donacije oz. prostovoljni prispevki. Na vsaj tolikšen obseg sredstev, kot so jih prejeli od občin v letu 2013, računajo tudi v tem letu. Z dvanajstimi občinami imajo že sklenjene pogodbe, s štirimi pa še ne, vključno s Sv. Andražem, v občinah Destr-nik, Kidričevo in Majšperk, se bodo morali za humanitarna sredstva potegovati na javnem razpisu. Še vedno pa dve tretjini pomoči, s katero blažijo stisko ljudi, prihaja iz EU, za eno tretjino pa prispevajo občine in donatorji. MG v Ormožu, ki jih upravlja družina Vnučec, presenetila v tem tednu. V torek je bilo namreč na oglasne deske blokov nameščeno obvestilo, da Zvonko Vnučec, s. p., od septembra Komunalnemu podjetju (KP) Ormož ni poravnal računov za komunalne storitve. Da dolg res obstaja, nam je v telefonskem pogovoru potrdila direktorica ormoške Komunale Pavla Majcen. »Da, za september in oktober beležimo dolg. Odprte so tudi obveznosti za november in december, ki pa sicer še niso zapadle,« je povedala Majc-nova, ki o višini dolga zaradi poslovnih razmerij ni želela govoriti. In kaj o dolgu do KP Ormož pravi Jožica Vnučec? »Do septembra je bila naša praksa, da smo račune dobaviteljem plačevali v celoti, ne glede na to, ali so stanovalci (uporabniki) nam storitev plačali ali ne. Se pravi, smo mi dobavitelju plačali tudi za tiste, ki so sicer bili naši dolžniki. Zdaj smo se odločili, da bomo Komunali plačali toliko, kolikor so stanovalci plačali nam.« Med stanovalci je bilo tudi slišati, da naj bi manjkal denar v rezervnem skladu. »Denar v rezervnem skladu ne manjka. Sredstva na račune smo nakazali,« je še zatrdila Vnuččeva. Mojca Zemljane NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO OKNA-VRATA-GAR. VRATA IS/t I 'ORS,,,,,, Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobl: 031 793204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNODOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO, izberite najboljSe... Napoved vremena za Slovenijo Jasni dnevi prosinca so veselje vinogradnika. Kava espresso Sladica po izbiri 3,50 eur Danes bo pretežno oblačno, le v severovzhodni Sloveniji sprva delno jasno. Predvsem v jugozahodnih krajih bo občasno rosilo ali rahlo deževalo. Dopoldne bo ponekod še pihal jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 6, ob morju do 8, najvišje dnevne od 5 do 12 stopinj C. Obeti V soboto bo na vzhodu delno jasno z jutranjo meglo. Drugod bo pretežno oblačno, v jugozahodnih krajih bo občasno rosilo ali rahlo deževalo. Čez dan bo ponekod spet pihal jugozahodni veter. V nedeljo bo zmerno do pretežno oblačno. Še bo razmeroma toplo za ta čas.