ETO XXII. ŠT. 3 PTUJ, ČETRTEK, 23. JANUARJA 1969 CENA: 0,50 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Medobčinski sestanek predstavnikov SZDL v Ormožu v ponedeljek so se sestali r Ormožu predstavniki ob- Sinskih konferenc SZDL ob- Šin Ptuj, Ormož, Slovenska Bistrica in Lenart. Kot glav- Qa točka tega medobčinskega sestanka so bile priprave na bližnje skupščinske volitve, V daljši razpravi o medob- činski kandidacijski konfe- renci, ki bo štela 70 članov, so se po enotnem ključu ze- dinili, da bo v njej 30 članov iz občine Ptuj, 14 članov iz občine Slovenska Bistrica, 9 članov iz občine Ormož ter 8 članov iz lenarške občine. Beseda je med drugim ste- kla tudi o možnih kandida- tih za posamezne zbore zvez- ne in republiške skupščine. Vsakodnevne spremembe predpisov, ki se nanašajo na skupščinske volitve, so vne- sle v predvolilne priprave precej zmede in tako tudi ne- primerno več organizacijske- ga dela. V zadnjih dneh je bila v to volilno enoto vklju- čena še občina Slovenske Konjice. Kot kažejo trenutni izgle- di, se bodo letos znašli, kot možni kandidati za poslance tudi nekateri kmetje. Lepo in prav, saj ti do sedaj še niso uspeli prestopiti skupščinske- ga praga. Predstavnika občinske kon- ference SZDL Lenart sta po- udarila, da je v glavnem vsa njihova zdravstvena služba vezana na Maribor, kot seda- njo volilno enoto, da pa bodo volili poslance za socialno zdravstveni zbor v tej naši volilni enoti. Nekoliko za- skrbljujoč problem, ki pa ga bodo poskušali ugodno rešiti, če ne pred pa po volitvah. Smo v času, ki je zelo blizu datuma, ki je določen za vo- litve odbornikov in poslan- cev za posamezna predstavni- ška telesa. Rok, v katerem bodo morale biti opravljene vse predvolilne priprave, je zelo kratek in zahteva tako še večjo in poglobljeno ak- tivnost vseh družbenopolitič- nih organizacij, volilnih teles, skratka vsega našega samou- pravnega mehanizma in sle- hernega občana. J. S. Po poteh miru in sodelovanja Živa izmenjava državniš- kih obiskov ob začetku leta govori o težnji Jugoslavije po razširitvi dosedanje dejavno- sti v okviru področja neu- vrščenosti. Dogodki v zadnjih mesecih so potrdili mnenje, da ni iz- jem v pogledu razporeditve področij na svetu, v katerih mir ne bi bil ogrožen. Od tod izhaja potreba po sploš- nem angažiranju vseh dežel v naporih za zboljšanje med- narodnih odnosov, da bi pre- magali blokovsko razdelje- nost, ki je vzrok vseh nespo- razumov, nerazumevanj in posebno — mednarodne na- petosti. Vsakemu človeku je danes jasno, da je Evropa zelo za- interesirana na dogajanju v drugih delih sveta. Isti je primer z drugimi, izvenev- ropskimi narodi, ki s pozor- nostjo zasledujejo vse tisto, kar se dogaja na evropskih tleh in kar je lahko vzrok za kompliciran je mednarodnih odnosov. Z drugimi be.sedami, če v Evropi z zaskrbljenostjo opa- zujemo razvoj dogodkov na Bližnjem vzhodu ali v Viet- namu, mislimo predvsem na lastno varnost. In narobe: če izvenevropski narodi upirajo zaskrbljujoče poglede proti Evropi zaradi spopadov po- litičnih koncepcij Vzhoda in Zahoda, mislijo na mir na svojih mejah. Ta povezava skupnih inte- resov po miru in boljših mednarodnih odnosih nas prepričuje v stališču, da je danes bolj kot kdaj koli po- prej potrebna široka aktiv- nost neuvrščenega sveta za organiziranje vrhunskega se- stanka neuvrščenih. Ce ho- dijo danes državniki neuvr- ščenih dežel po vseh konti- nentih, delajo to iz povsem razumljivega razloga: čim širše se posvetovati z zain- teresiranimi, da bi našli ustrezne temelje za zedinitev naporov pri zagotovitvi miru in sodelovanja. ODPORI Svet se v našem času ne- prestano spreminja. Toda od- por proti politiki sile se ne- prestano krepi. Sodoben raz- voj zahteva sodoben pristop stvarem. Zato mora iti tudi razvoj političnih koncepcij neuvrščenosti vzporedno s časom. Braneč politiko miru in mednarodnega sodelova- nja odpirajo neuvrščeni širo- ko perspektivo tudi za svoj hitrejši in samostojnejši go- spodarski razvoj. Svetu je danes jasno, da je gospodarska neodvisnost enaka politični neodvisnosti. Niti za trenutek ne smemo izgubiti izpred oči dejstva, da se območja neuvrščenih povsem pokrivajo z območji dežel v razvoju. MG Te dni po svetu KONEC OBISKA V FUANCIJI — USPEŠNO ORAVLJENO DELO Pretekli tedeu se Je končal o- bisk predsednika ZIS Mika Spi- Ijaka v Franciji. Obisk ocenju- jejo kot uspešno opravljeno delo. Predsednik Spiljak je na večer- ji v krogu francoskega diplomat- skega in tujega tiska izrazil za- dovoljstvo nad soglasjem v vseh najvažnejših točkah mednarod- nega položaja in nadaljnjega razvoja francosko-jugoslovanskih odnosov. 1. MARCA NI VEC VIZUMOV S FRANCIJO Kakor se je zvedelo, bo začel 1. marca letos veljati sporazum o dvostranski ukinitvi viz, ki so ga podpisali ob obisku predsed- nika jugoslovanske vlade Mike Spiljaka v Franciji. KOČA POPOVIC KONČAL URADNI OBISK V ALZIRU Koča Popovič je končal osem- dnevni uradni obisk v Alžiru. Na letališču pred odhodom je izjavil: »Prijateljski in zelo prisrčni po- govori z najvišjimi alžirskimi voditelji so potrdili obojestran- sko prizadevanje za izboljšanje odnosov med Alžirijo in Jugo- slavijo. PRIPRAVE NA KONFERENCO NEUVRŠČENIH DRZAV Vodilni indijski časopisi so te dni pisali, da se Jugoslavija, Indija, Etiopija, ZAR in Indo- nezija skupaj z drugimi neuvr- ščenimi državami intenzivno di- plomatsko pripravljajo na se- stanek pred konferenco neuvr- ščenih držav. IZHOD JE v URESNIČITVE POJANUARSKE POLITIKE Član izvršnega komiteja pred- sedstva CK KPC in predsednik slovaške vlade Štefan Sadovsky je pred kratkim dejal, da se to leto ni začelo v najboljšem ozrač- ju. Češkoslovaško vodstvo se bo posvetovalo z vsemi društvenimi sloji in zahtevalo tudi razume- vanje ukrepov, ki na prvi pogled ne bodo popularni. Sadovsky se je pridružil mišljenju dosedanjih udeležencev javne tribune, ki smatrajo, da je za CSSR edini izhod v iskanju in realizaciji po- zitivnih strani pojanuarske poli- tike. BOJI V JU2NEM VIETNAMU SE NADALJUJEJO v Južnem Vietnamu še naprej trajajo srditi boji na vsem saj- gonskem področju. Čete osvobo- dilnih sil napadajo ameriška vo- jaška oporišča. V švedski javno- sti prevladuje mnenje, da bo imelo švedsko priznanje DR Vi- etnama večstranske pozitivne posledice. MORNARICA NATO V SREDOZEMLJU Zvedelo se je, da so na da- našnjem sestanku obrambnih mi- nistrov dežel članic atlantskega pakta v Bruslju dosegli načel- no soglasje o ustanovitvi sre zemske mornarice NATO. Sklep so utemeljili s povečano dejav- nostjo sovjetske mornarice v sredozemskih vodah. Konec na 12. str. Nixon novi predsednik ZDA Pretekli ponedeljek je sto- pil v Belo hišo in postal 37. ameriški predsednik Richard Milhous Nixon. Rodil se je v majhnem kmetijskem kraju v Kaliforniji. Ob njegovem rojstvu je imel oče majhen nasad pomarančevcev in li- mono vcev. Pred tem je bil voznik trolejbusa oziroma tramvaja. Od nasada oče ni mogel živeti. Ko je bil Ri- chard star devet let, je oče s prihranki kupil bencinsko črpalko in špecerij.«!ko trgo- Konec na 12. str. VREME LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED za čas od petka, 24. januarja, do nedelje 2. februarja 1969. Prvi krajec bo v soboto, 25. januarja ob 9.23. Napoved: Snežilo bo verjet- no 26. januarja, deževalo pa okrog 30. januarja. Do 29. ja- nuarja bo tudi mrzlo, nato bo nastopilo južno vreme. V Ptuju priprave na proslavo 50-lelnice KPJ Na dnevnem redu petkove seje komiteja OK ZKS Ptuj je razprava o okvirnem pro- gramu proslavljanja 50. ob- letnice ustanovitve KPJ (ZKJ) in imenovanje odbora. V programu je tudi razpra- va o tezah za analizo delo- vanja organizacij ZK po re- organizaciji. SKUPŠČINA OBCINE PTUJ Številka: 06-11/67-1 Datum: 17. I. 1969 Po 224. členu statuta ob- čine Ptuj sklicuiem 67. (15.) skupno sejo občin- skega zbora in zbora de- lovnih skupnosti skupščine občine Ptuj, ki bo v pone- deljek, dne 27. januarja 1969 v dvorani narodnega doma v Ptuju, Jadranska ulica 13, s pričetkom ob 8. uri zju- traj. PREDLOG DNEVNEGA REDA: 1. Vprašanja in predlogi odbornikov. _ 2. Razprava o predlogu za izdajo odloka o prispevkih ^ davkih občanov v občini Ptuj za leto 1969. 3. Odlok o občinskem pro- metnem davku v občini Ptuj. 4. Odlok o prenehanju ve- ljavnosti odloka o zajema- nju dohodkov proračuna ob- So ^^^^ ^^ leti 1967 in iyb8 ter o uporabi teh sred- stev. 5. Odlok o odstotku sred- stev, ki se izločajo za sub- stanarin v letu rir.!; o spremembah in , dopolnitvah odloka o obliko- dS ^ prodaji "a ' de ; določene proizvo- de v občini Ptuj. viJ" o obveznem za- ^ijanju kruha oziroma peci- občiJi Ptut^' ^ ° spremembah in borcem prostovoljcem - letih severno mejo v Ptu] 1919 v občini Konec na 12. str. STRAN 2 tednik — četrtek, 23. januar, ----J Ta teden v republiški skupščini Osrednja točka razprav na sejah vseh zborov slovenske skupščine — sklicani so za tekoči teden — so predlogi amandmajev k ustavi SR Slovenije, ki jih je pripravi- la po obširni javni razpravi skupna komisija vseh zbo- rov skupščine SRS za ustav- na vprašanja. Republiški, socialno-zdrav- stveni in gospodarski zbor obravnavajo tudi predloge za spremembe in dopolnitve sistema pokojninskega in in- validskega zavarovanja. Pristojni zbori razpravljajo še o predlogih za spremembe in dopolnitve zveznih pred- pisov o prostih carinskih co- nah, nadalje o osnutku za- kona o visokem šolstvu in osnutku zakona o pravosod- nem izpitu ter o merilih za dopolnilno financiranje te- meljnih izobraževalnih skup- nosti. Med pomembnejšimi zade- vami, ki jih v tem tednu ob- ravnavajo odbori republiške skupščine, je splošna proble- matika železniškega in cest- nega prometa v SR Sloveniji z osnutkom zakona o moder- nizaciji ceste državna meja pri Šentilju—Maribor—Celje — Ljubljana—Postojna— dr- žavna meja pri Novi Gorici, koncept dolgoročnega eko- nomsko-političnega razvoja v SR Sloveniji ter predlog za izdajo zakona o organizaciji inšpekcijskih služb v SR Slo- veniji. Taksa na avtomobile torej ni v skladu z ustavo Deset mesecev je trajala pravda, ki jo je sprožila pred ustavnim sodiščem SFRJ revi- ja »Avto«. Rezultat pravde je določilo, da so komunalne ta- kse, uvedeno v Sloveniji z le- tom 1968 protiustavne, torej da jih v letošnjem letu ne bomo plačevali več. Seveda pa še ni vse jasno o povračilu tistim, ki so že plačali komunalno takso za letošnje leto.. Problem pred- stavljajo predvsem tisti, ki so plačali takso v drugi polovici preteklega leta. Pravilnik o registraciji vozil predpisuje re- gistracijo za dvajset mesecev ne pa za koledarsko leto. Vsa dosedanja pojasnila o pobira- nju taks pa govore o letnikih. Vsekakor upamo, da bodo od- govorni organi sedaj, ko je u- stavno sodišče SFRJ sponzalo, da so komunalne takse proti- ustavne, v naprej vse prav in pravično razložili. MI<»vo v letošnjem letu Nov pravilnik o opremi vozil prinaša kar precej novosti. Do sedaj je bilo obvezno saJ ima vozilo brezhiben ^ in zavorni mehanizet> brezhibne svetlobne na' Od sedaj naprej pa bom rali v naše avtomobile] kar več novosti. Do j: maja bodo morala imet motorna vozila pribor 2;l pomoč. Prav tako bodo j la imeti vsa vozila do t^ ka ploščico na vidnem ^ na kateri bo znamka, tip proizvodnje, tip in motorja, tip in številka i in teža praznega vozila. | Do konca letošnjega bodo morala imeti vezij pravo proti kraji. Pi, predvidevajo ključavnic, krmilu ali na prestavni i Prav tako bodo morala vozila ščitnike na zadnjih nikih. Do konca leta la bomo morali v naše avt bile vgraditi tudi priključ namestitev varnostnih j Ta pravilnik našteva novosti, prepričani pa sti da bodo naštete novosti cej globoko segle v žep Is kom motornih vozil. Obravnavamo, bomo ttjdi kaj stonls? Pred nedavnim smo dobili v obravnavo dokument »Ak- tualna drožbcno-ekonomska in politična gibanja v kme- tijstvu in na vasi ter naloge Socialistične sveže«, ki je bil sprejet 6. decembra 1968 na seji sekcije zvezne konferen- ce SZDL Jugoslavije — za družbenoekonomske odnose na vasi. Omenjena sekcija je v tem dokumentu med drugim ugo- tovila, da se poleg mnogih pozitivnih rezultatov mnoge naloge ne uresničujejo, kot je bilo predvideno ter da so osnovna stališča naše agrar- ne politike, izražena na kon- gresih in drugih program- skih dokumentih — dolgo- ročnega pomena, vendar po- trebna nekoliko hitrejše re- šitve. Sekcija je mnenja, da ni treba spreminjati osnov- nih ciljev agrarne politike in metod družbene preobrazbe kmetijstva in vasi, da pa se- danja gibanja zahtevajo ne- katere spremembe gospodar- skega sistma, zakonodaje in da se določijo ukrepi, s ka- terimi je treba zagotoviti učinkovitejše uresničevanje agrarne politike. Kolikor se družbena skup- nost ne bo zavzela za ukre- panje v prid nadaljnjega razvoja kmetijstva, bi to po mnenju sekcije lahko po- vpročilo resne politične pro- bleme zaradi pritiska prena- seljenosti in brezposelnosti v kmetijskih predelih kot tudi zmanjšanje dohodka pri več- jem številu kmetijskega pre- bivalstva, kar bi se negativ- no odražalo tudi na razvoj drugih gospodarskih panog. Številni problemi kmetij- stva in vasi se zaradi neizgra- jenosti sistema, nerazvitosti samoupravnega mehanizma in neučinkovitosti organov uprave počasi rešujejo, kar nemalokrat poraja politične posledice. Sekcija ugotavlja, da so v času izvajanja go- spodarske reforme prišli bolj do izraza procesi dužbenega in ekonomskega prestruktu- riranja vasi. Ob tem pa so se pojavili številni problemi, slabosti in nasprotja, ki sov trenutku nerešljiva in imajo tudi mnogokrat dolgotrajnej- še posledice. Konkretno na območju ptujske, ormoške in sosednjih občin lahko opazimo, da so ti problemi neprimerno bolj pereči, kot jih je prikazala sekcija za družbenoekonom- ske odnose na vari, J. S. Sloveollja zaostaja v medntirodnem cestnem Hitra cesta od Šentilja do Gorice hodni del Slovenije, je po svoji geografski legi po- membno tranzitno ozemlje. Cez to območje je geografsko ugoden prehod iz celinske Evrope k Sredozemlju ter iz Padske nižine proti Podo- navju. Ozemlje Slovenije je postalo križišče prometnih poti s sečiščem v ljubljanski kotlini. Prirodno nakazane smeri se iz davnine skoro ni- so spremenile, menjal se je le pomen v različnih obdob- jih družbenopolitičnega in ekonomskega razvoja. V našem sosedstvu, Avstri- ji in Italiji, se prilagaja mo- dernizacija in gradnja cest- ne mreže zahtevam sodob- nega prometa neprimerno hi- treje kakor pri nas. Zato po- staja obstoječe cestno omrež- je v Jugoslaviji oziroma v Sloveniji vse bolj ozko grlo za prometne tokove, v bodo- če pa bo tako stanje lahko pomenilo veliko zavoro za nadaljnje naraščanje pro- meta. V tem pa je tudi ve- lika nevarnost v Jugoslaviji za nadaljnjo rast gospodar- stva, zlasti še za razvoj ino- zemskega turizma in tranzit- nega blagovnega prometa. Obstoječe stanje cest pri nas navaja sosednje dežele k iskanju novih rešitev okoli Slovenije. Zato je koncept gradnje slovenskega cestne- ga omrežja in vključitve Jugoslavije v mednarodno cestno omrežje še posebej aktualen. Glede na geograf- sko lego ima Slovenija pri tem vključevanju zelo po- membno vlogo. Pri reševanju problema, kako vključiti cestno omrež- je Jugoslavije in Slovenije v mednarodno cestno omrež- je, ima zelo pomembno vlo- go gradnja hitre ceste Šen- tilj—Ljubljana—Gorica. Ta cesta povezuje avstrijsko omrežje hitrih cest po naj- ugodnejši poti z italijanskim omrežjem hitrih cest, hkrati pa pri Ljubljani vključuje v evropski sistem cesto brat- stva in enotnosti in s tem tudi glavno jugoslovansko cestno omrežje. Pomen hitre ceste Šentilj—Gorica je v prvi vrsti v prometni pove- zavi sosednjih gospodarskih in turističnih območij na meji med Italijo, Avstrijo in Ju- goslavijo. Povezava hitre ce- ste Salzburg—Beljak na ce- sto Šentilj—Ljubljana—Go- rica Se nakazuje čez Koren ali Ljubelj s priključkom pri Ljubljani. Koncept o gradnji slovenskega cestnega omrež- ja je še posebej aktualen. O gradnji omenjene ceste je zadnje čase veliko govora. Baje jo bodo pričeli graditi že letos. Obstoječa cesta Sen- til j—Gorica ne ustreza za sedanji, toliko manj za bo- doči povečani promet. Po zasnovi bo nova avto ce- sta dolga 253,3 km. Ker je teren precej razgiban, bodo potrebna znatna zemeljska dela in večji objekti. Med drugim bo nad 11.000 m mo- stov in 1771 m predorov. Razmišljajo o tem, da bi za rabo odsekov, ki bodo mo- dernizirani, vpeljali cestni- no. ZR Odločno zoper lahtevo cerkv Sekretariat zveznega sve- ta za načrtovanje družine je pred nedavnim odločno za- vrnil zahtevo predsedstva škofijske konference katoli- ške cerkve v Jugoslaviji, da bi abortuse pri nas popolno- ma prepovedali. Sekretariat med drugim poudarja, da je splav neza- želen in škodljiv, vendar pa ga je treba v nujnih prime- rih omogočiti v javni zdrav- stveni ustanovi. Iz_tega raz- loga mora vsak zdravnik tovati ženi, naj rodi ot če prekinitev nosečnog nujna iz zdravstvenih i gov. Zdravniki morajo i ti tudi vse nasvete glede rabe sredstev za prep vanje zanositve. Zaradi tega je nespK Ijivo stališče škofijske ference katoliške cerkv( zdravstveni delavci — 1 ličani ne smejo sodel pri opravljanju splavov Zimski motiv Iz ptujskega parka IZ DNEVA v DAN VEČJA ŠKODA NA CESTAl Zime, kot jo doživljamo le- tos, že dolgo ni bilo. Sneg ne poneha, čeprav v zadnjih dneh bolj dežuje kot sneži. Najbolj nesrečni so avtomo- bilisti. Žalosten je tudi pogled na asfaltirane ceste. Po hudem mrazu je nastala hitra otop- litev in rezultat tega so že prve razpoke na asfaltu. Te se množijo kakor gobe po dežju. Najbolj pa se takšno razdejanje pozna na cesti Ptuj—Maribor, prizaneslo pa ni niti nekaj let staremu faltu na cesti proti Sikd ki je ponekod zelo razpok Spomladi bo potrebno pet precej sredstev za nje. Tako bomo pla^f davek za gradnjo cest hitro roko ali pa tudi po' nosti. Upajmo, da nas I rezultati takega dela kol le izučili, in če bomo asf rali v bodoče kakšno c< jo bomo tako, da ne bo ' kaj letih že začela prop^ ti. GOSTINSKO PODJETJE »HALOŠKI BISER« PTUJ objavlja več prostih učnih mest za kuharsko in natakarsko stroko. Prijave sprejema splošni sektor p>odjetja. naroGajte tednik tednik — ČETRTEK, 23. JANUARJA 1969 STRAN II ivljenjski pogoji ilvalslva na podeželju moramo tudi tokrat ati da se v vsakodnev- ^vljenju mnogokrat «0 z najrazličnejšimi Sčnlmi podatW_ in po- ; Id prikazujejo nase ne življenjske pogoje, ob "h mnogokrat povsem prezremo življenjske m me pogoje na podeželju, .nkretnih delovnih akci- [n pri realizacijah skle- ki so plod razgovorov, n številnih zasedanj tu- ijvišjih predstavnikih te- vse preveč sramežljivo ramo oči ob socialno po- lih problemih življenja 'asi, ki se odraža v siro- »nju zasebnih proizva- iv življenju starih in noglih. ljudi, položaju 5ke mladine ter družine rasi nasploh. 5 začnemo pri zdravstve- zavarovanju zasebnih tijskih proizvajalcev, vi- ), da kljub prizadevanjem raksi še vedno ni prišlo ilnoma do izraza. Zava- inci — kmetje niso za- jljni niti z obsegom za- »vanja niti z odnosi ivstvenih organizacij do u Do tega prihaja delo- itudi zaradi neobveščeno- tmetov o njihovih pravi- :in obvezah, nenavsezad- pa tudi zaradi preveč ipliciranega sistema, ki ga ajamo in razlagamo na yeč učen način, tako da »tje ne vedo, »kdo pije in plača«. Pomanjkanje Jitetnih zdravstvenih u- { se posebno čuti v ne- VItih krajih in oddaljenih jovskih vaseh, kjer jeso- na in zdravstvena služba >osebej potrebna. Celotna l^ba skupno z vaškim pre- ilstvom bo morala storiti em pogledu korenito pre- Bzbo, predvsem pa bomo fali povečati na podeželju ^lo zdravstvenih delav- Jesno povezano z organi- ijo zdravstvenega zavaro- Ua kmetov bo treba z jso organizacijo zasebne iizvcdnje ter s proizvod- » sodelovanjem ustvariti »nf.na sredstva in dohod- za uvedbo pokojninskega varovanja zasebnih kme- 'aicev, ki si naj z delom >jega dohodka ter tudi z if zagotovijo -zsKrbno jesen življenja in [ Jim ne bo treba na stara a čakati na miloščino in i^pen knih, ki je še po- Jf.1 trpek in grenak. področju šolstva ostalih oblik izobraževa- J bomo morali še marsi- « napraviti. Uspehi priza- nrtni razveseljivi, oalf bi smeli Svf'-- Obstoječi sistem ivn? na stro- iirr. zaseb- V zadnjem 4ke Lr^'" pojavljajo žal ^^ kmetovalce, ki zel zamašiti odprto ^^eiju, ko srečamo kmeč- ke gospodarje, ki si ne znajo (zaradi pomanjkljive izobraz- be) načrtati in organizirati najosnovnejših proizvodnih in ekonomskih osnov, ki bi jim sva j v minimumu zago- tovile določen tržni višek in s tem tudi boljše eksistenčne pogoje. Učni program za osnovne šole bo treba uskla- diti z realnimi potrebami in procesi družbenega razvoja, tako da bo osnovna šola na vasi pripravljala mladino za proizvodno delo v kmetijst- vu in tudi za ustvarjalno an- gažiranje v samoupravnem sistemu na vasi in v družbi, katere integralni del je tudi naš kmet — zasebni proiz- vajalec. To je le droben izsek iz življenja na podeželju. Na- šteli bi jih lahko še celo vr- sto. Pa kdaj drugič zopet kaj več. J. S. Poljčane: Obljube so premalo Verjetno ni kraja, ki ne bi imel svojih problemov, večjih ali manjših. Poljčane v bistriški občini niso v tem pogledu nobena izjema. Se verjetno največ jih ima nji- hova krajevna skupnost. Ta bi želela marsikaj narediti, pa ni denarja niti za vse najnujnejše, kaj še za tisto, kar bi pomagalo ljudem pri njihovem vsakdanjem živ- ljenju. Eden najbolj perečih pro- blemov je pokopališče in pa mrtvašnica oziroma žalna veža. Dom Dr. Jožeta Potrča je pač zavod, v katerem te- densko umre eden ali pa ce- lo dva državljana. Zato so pogrebi pri njih vsakdanjost. Takrat, ko so dom odprli, ni- so mislili na takšen prirastek na njihovem pokopališču. Slednje je postalo kmalu pretesno in v lanskem letu je krajevna skupnost mora- la že kupiti dodatno zem- ljišče, da jim ni bilo potreb- no rajnkih pokopavati izven pokopališčnega zidu. Še nadalje pa ostaja odpr- to vprašanje mrliške veže, ki v stanju, kot je, zasluži samo grajo. Čeprav radi re- čemo, da je vseeno, kako nas bodo pokopali, ne sodi takš- na »mrtvašnica« v današnji čas. Zaradi tega na krajevni skupnosti tipajo, da se jih bo v tem letu le spomnil ko- munalni sklad in jim name- nil nekaj sredstev za uredi- tev tega predzadnjega biva- lišča rajnkega, preden ga pokopljemo in se za vedno poslovimo od njega. Poljčančane ravno to dej- stvo, da je pri njih največ pogrebov v občini, lani jih je bilo okoli petdeset, naj- bolj boli. Vsega pa tudi ne moremo narediti s samopri- spevki. Torej upajmo, da se jih bodo v letošnjem letu na ko- munalnem skladu res spom- nili in da jih ne bo več sram pred tujci, ki pridejo na pogreb svojca ali bliž- njega, ko ga vidijo v tako zanikrni mrtvašnici, -b V IMPOiU 60 NOVO ZAPOSLENIH v Impolu že dalj časa vo- dijo smotrno kadrovsko in štipendijsko politiko. Tako pri njihovih štipendistih ni bojazni, da jim po dokonča- nem študiju pokažejo vrata in jih postavijo na cesto. Redno namreč sprejmejo takoj vsakega štipendista v redno delovno razmerje, ko je končal študij. Seveda pa tudi skozi vse leto sprejema- jo nove delovne moči. Tako so jih v preteklem letu spre- jeli več kot šestdeset. Od te- ga so jih v začetku sprejeli nekaj v začasno delovno raz- merje, ki so jim ga ob kon- cu preteklega leta podaljšali za nedoločen čas. Pa tudi v letošnjem letu nameravajo sprejeti nekaj novih delovnih moči, kakor jim bodo nai-ekovale potre- Kdo skrbi za cesle v KIDRIČEVEM? Vsi Kidričani se spominja- jo, da v zimskem času že nekaj let nazaj niso imeli ta- ko slabo oskrbovanih cest kot letošnjo zimo. Tu mislimo na ceste v naselju kot za cesto od križišča s ptujsko cesto do tovarne TGA Ki- dričevo. Prvi sneg je tako presene- til tiste, ki bi naj skrbeli za ceste, da so s prvim pluže- njem precej zamudili. Tako je bila ob minulem mrazu cesta močno zaledenela in marsikaterega avtomobilista je v križišču pred naseljem močno zanašalo. Najbolj pa so se jezili uslužbenci, ki gredo v službo peš ali s ko- lesu Ta del ceste je bil za- nje skoraj neprevozen in vsako jutro si lahko srečeval kolesarje, kako ob kolesu kolnejo na poti v službo. Pod vsako kritiko pa so ceste v naselju. Te so bile tako skromno plužene, da so sedaj ob otoplitvi vse pod vodo. V tem času se marsikdo spomni tajnika krajevne skupnosti in obžaluje, da je ravno sedaj bolan, ko bi mo- ral skrbeti za ureditev cest v naselju. Pogled na eno izmed cest v naselju. Danes v Ormožu pričetek predavanj za mlade koiiiunisle Komisija za družbenopoli- tične odnose in idejne poli- tične probleme pri občinskem komiteju ZK Ormož bo pri- čela danes t. j. v četrtek v Ormožu s ciklusom preda- vanj za mlade komuniste. Izobraževalni program je raz- deljen na šest področij: 1. Zgodovinska vloga [n ci- lji ZK, predava Franc Žabo- ta. Predavanje bo v četrtek, 23. I. 1969. 2. Graditev samoupravne družbe in ZK. Predavanje bo v četrtek, 30. 1. 1969. Predava Vlado Ožbolt. 3. Naša pot do gospodar- sko razvite države. V četrtek, 6. 2. 1969, predava Kruno Novak. 4. Marksistični pogled na svet. V četrtek, 13. 2. 1969 in v četrtek, 27. 2. 1969, preda- va Vlado Sruk. 5. Metode in oblike politič- nega dela. V četrtek, 6. 3. 1969, predava Zlatko Kova- čič. 6. Dopolnilne tema. V četr- tek 13. 3. 1969, predava Franc Novak. Navedena predavanja bodo v dvorani DU v gradu s pri- četkom ob 15.30 uri in bodo trajala verjetno do 19. ure. V Ormožu pričakujejo, da bodo predavanja dobro obi- skana ter da bo tovrstna o- blika izobraževanja lep de- lež k idejno-politični vzgoji mladih komunistov. ■v Se o k?ubu upokofenceF Radio Ptuj je objavil nedav- no dopis nekega upokojenca, v katerem isti ugotavlja, da bi v zadnjem času radi upo- rabljali klub upokojencev v Ptuju tudi nečlani za kvarta- nje ter druge nič preveč vzgojne namene itd., čeprav je klub namenjen le članom društva upokojencev. Neznanemu dopisniku ne moremo nikakor odreči pra- vice, da iznaša opažene ne- pravilnosti in pritožbe, ven- dar pa menimo, da bi bilo boljše, če bi svoja opazovanja z navedbo konkretnih prime- rov prijavil upravi kluba, da jih odpravi. Take zadeve se namreč ne urejajo uspešno z javnimi objavami, ampak le prek pristojnih društvenih or- ganov Kuratorij kluba je namreč na svoji zadnji seji ugotovil, da nekateri posamezni nečla- ni izsiljujejo drzno vstop v klubske prostore in da celo nekateri nedisciplinirani. člani brezobzirno uvajajo člane v klub. Ker take samovoljnosti ne- odgovornih oseb klubu samo škodujejo, je kuratorij skle- nil odločno odpraviti vse take nedovoljene pojave. Zato je bilo natakarici strogo naroče- no, da pod disciplinsko odgo- vornostjo odkloni vsako po- strežbo nečlanom in drugim neupravičenim gostom ter se ravna po predpisih zakona o gostinstvu in pravilnika, ki jasno določata, da služi klub samo svojemu članstvu. Kršitelji teh določil naj pri- pišejo posledice sebi. Kuratorij Prosvetno društvo Hui bo uprizorile nMlVkUm ŽSVLIENJA« Prosvetno društvo »Janez Trstenjak« s Hume priprav- lja uprizoritev Finžgarjeve igre »Razvaline življenja«. Igro režira Mimica Pišek, predsednica občinskega sveta ZKPO Ormož. Domačim gledalcem se bo- do s tem delom v prvi polo- vici februarja predstavili na- slednji igralci: Vinko Ivanu- ša, Mimica in Jože Veldm. Janko Sever, Darja Pišek, Jože Zidarič in Katica Vau- potič, ki nam je posredovala to informacijo. Ciani prosvetnega društva Hum so imeli pred nedavnim letni občni zbor, na katerem so analizirali svoje delo v preteklem letu in sprejeli nov program dela. V kratkem bo- do pripravili veseli večer s ša- 1 j ivim programom, pustno prireditev in proslavo dneva žena. S svojo aktivnostjo vna- šajo v kraj pospešen utrip življenja ter od časa do ča- sa razvedrijo svoje krajane s plodovi svojega dela. STRAN 4 tednik — Četrtek, 23. januarja 1 Urbanistična ureditev Slovenske Bistrice Do konca meseca bo na ob- čini v Slov. Bistrici razgrnjen urbanistični načrt mesta. Vsi, ki ga žele videti, si ^a lahko ogibajo, razen tega pa lahko dajo zanj tudi svoje pripombe. Urbanistični načrt je narejen samo za Slov. Bistrico. Za ostale večje kraje, kot so Oplotnica, Pragersko In Polj- čane pa so narejeni zazidalni načrti. Za vse ostale zaselke in vasi v občini so pripravlje- ni urbanistični redi. Mesto Slov. Bistrica je leta 1964 žtela 4«04 prebivalce, kar je za tri tisoč več kot pred sto leti. Danes predvide- vajo po naravnem prirastku v zadnjih letih, da Ima mesto skupaj z Zg. Bistrico že oko- li pet in pol tisoč prebivalcev. Urbanistični načrt predvide- va celotno ureditev mesta od zazidav v stanovanjski grad- nji do ureditve prostorov za industrijske objekte. V načrtu je predvidena rešitev tudi za vodovod In kanalizacijo. Rav- no ureditev vodovoda postaja še naprej odprto vprašanje. Danes je dnevni pretok vode 600 kubičnih metrov, čez 25 let pa bodo potrebe desetkrat večje. Napeljava vodovoda po urbanističnem načrtu z Drav- skega polja bi bila izredno draga. Tako se zavzemajo za rešitev po vodi z vodovodom z vznožja Pohorja. Seveda bi s takšno rešitvijo dobave vode bilo rešeno samo mesto, med- tem ko bi ostalo vprašanje Pragerskega še naprej odprto. V razširitvi cestnega omrež- ja predvideva urbanistični na- črt več novih cest. Tako bi naj ena cesta razbremenila seda- njo Ljubljansko, ki postaja ozko grlo. Druga cesta pa bi naj razbremenila cesto proti Impolu- Ta odsek bi naj na- vezali na cesto proti Tinju, ker bo del sedanje ceste uki- njen zaradi graditve tovarni- ških prostorov Impola. V načrtu je že tudi sloven- ska hitra cesta, ki bo šla mimo mesta. Na njo bosta po prvih predvidevanjih narejena dva priklju)čka. Eden za Pragersko In drugi pri Križnem vrhu. Vendar nastaja sedaj vpraša- nje, ali bosta na tako kratkem odseku narejena dva priključ- ka, zaradi hitrega prometa na novi cesti. Z urbanističnim načrtom bodo tako lahko v mestu na- črtneje urejevali zazidalne po- vršine, s tem pa bo dobilo mesto lepši, predvsem pa bolj urejen videz. -b Pogled na novi del Slov. Bistrice Jože Rakuša, novi predsednik obč. komiteja ZMS Ormož Načrti so veliki treba jih bo tudi uresničiti Na letni konferenci občin- ske organizacije ZMS Ormož, ki je bila ob koncu decembra lanskega leta, je bil za no- vega predsednika občinske- ga komiteja ZMS Ormož iz- voljen Jože Rakuša, študent prava iz Središča ob Dravi. V prejšnjem tednu smo ga zaprosili za kratek razgovor, iz katerega smo izvedeli za delovne načrte in nekatere želje mladih v ormoški ob- čini. Predsedstvo občinske kon- ference ZMS Ormož je izde- lalo za svojo redno dejavnost program dela, iz katerega iz- haja, da je celotno delo raz- deljeno na komisijo za go- spodarska vprašanja, komi- sijo za ideološko delo in izo- braževanje, komisijo za dru- žbeno aktivnost in na ka- drovsko komisijo. Člani pred- sedstva so vključeni v po- samezne komisije in tudi mo- ralno odgovorni za njihovo delo. Predsedstvo in komisija za gospodarska vprašanja so si postavili nalogo za okrepi- tev samoupravnih odnosov v delovnih organizacijah, kjer je potrebno mlade temeljito seznaniti s funkcijo samo- upravnih organov, s pravica- mi in dolžnostmi, skratka z problemske konference,; govore z vaško mladino Na področju ideološko' litičnega dela bodo orga^ rali predavanja, seminarj, druge metode dela. V ta men so izdelali tudi prog dela. I Okrepiti nameravajo j družbeno aktivnost mlj v delovanju počitniške i ze, v taborniških organizi j ah, v telovadnih društ v kulturno prosvetnih j štvih, organizirali bodo tf jo dramskih skupin, praz vali teden mladosti, org; zirali strokovne ekskun športna tekmovanja, usta vili mladinski lokal v On žu ter skrbeli, da bodo n mladi mesto tudi v dni družbenopolitičnih org; zacijah ter društvih. V bližnjih skupščinskih litvah bodo prav gotovo us li pridobiti mladim poleg sivne tudi aktivno vol; pravico. J. i Jože Rakuša, novi predsednik OK ZMS Ormož Občni zbor G^ Gorišnica Gasilsko društvo v Goriš- nici pripravlja redni občni zbor, ki bo v soboto 25. I. 1969 v tamkajšnji kino dvorani, z začetkom ob 18. uri. Občni zbor bo posvečen 40-letnemu delovanju društva. Uredili bodo tudi razstavo o razvoju društva do današnjih dni. Društvo vabi na jubilejni občni zbor vse člane in čla- nice, ki so delovali in še de- lajo v društvu. BIstričani izgubili za las v soboto zvečer je bila na radijskem .sporedu oddaja Spoznavajmo svet in domo- vino. v njej sta se pomerili ekipi iz Hrastnika in Sloven- ske Bistrice. Oddaja je bila ves čas iz- redno napeta, ker so Hrast- ničani vodili z minimalno razliko dveh točk. Najdra- matičnejši del pa je bil pro- ti koncu, ko so Bistričani skoraj ujeli Hrastničane, ki so zmagali s točko razlike. Tako ostaja Bistričanom samo uteha, da bodo v na- slednjem tekmovanju v pri- hodnjem letu dosegli več. -b Zdčeli sta se šoli za kmete Mnoge razprave o kmetij- stvu v minulem letu so že- lele zainteresirati širšo druž- beno javnost za razvoj kme- tijstva. Prvi rezultat tega dela je šola za kmete, ki je že za- čela s svojim programom. V letošnjem letu so odprli dva oddelka, in sicer v Sloven- ski Bistrici in v Makolah. Šole v Makolah se udeležuje 29 slušateljev, medtem ko je v Slovenski Bistrici en slušatelj več. Vsi prijavljeni slušatelji so mlajši kmetovalci ali pa tisti, ki bodo kmalu prevzeli gospodarjenje na kmetijah v svoje roke. Poprečna starost slušateljev je nekaj nad dvajset let. Tudi šolska iz- obrazba prijavljenih ni sla- ba. Od skupno 59 slušateljev je končala osnovno šolanje več kot ena tretjina, deset slušateljev je končalo sedmi razred, 18 slušateljev pa je končalo šesti razred. Sola za kmete je torej začela. Od slušateljev bo od- visno, ali si bodo v tej šoli pridobili potrebno znanje za gospodarjenje na njihovih kmetijah in posestvih, -b vsem, kar tvori naš samo- upravni mehanizem. Največ pozornosti nameravajo po- svetiti perečim vprašanjem kmetijstva. V ta namen bodo organizirali aktive mladih proizvajalcev, organizirali Novi sto^li v kinu Velika Nedelja Stanovanjsko komunalno podjetje iz Ormoža je pred nedavnim zamenjalo v kinu pri Veliki Nedelji stare in neprimerne stole z novimi oziroma boljšimi, ki so jih dobili iz ljubljanskega kina Union. S tem so zadostili ustreznim predpisom ter ustvarili ugodnejše počutje za gledalce, ki so se prej »zi- bali« na razmajanih in do- trajanih stolih. Kot nam je dejal Ivan Vencelberger, direktor sta- novanjsko komunalnega pod- jetja Ormož, je obisk kino predstav pri Veliki Nedelji zadovoljiv. Poizkušajo dobiti in predvajati filme, ki so primerni in razumljivi za gledalce. Seveda pa ob tem ne morejo izločiti tudi tako- zvanih »komercialnih« fil- mov, ki pritegnejo še več gledalcev. Kje so blSi sosedje? v začetku tega meseca socialni delavec pri skupi ni občine Ormož Tonček P potnik in Hedvika Hržič o skovala na domovih socia podpirance z namenom, ' jim izročita oblačila in tovita v kakšnih razmei živijo in kakšno je njih( zdravstveno stanje. Pri 1 sta v številnih primerih i krila žalostno sliko, višek pri Mariji Sut iz Vinsk vrha. Našla sta jo v nezak jeni sobi v postelji ter zi to v cunje, ki jim v nobei primeru ne bi mogli reči steljnina. Ker je kazala 2 ke, da se bori med življen in smrtjo, sta jo takoj I peljala v dom počitka v ' kičan, kjer je še isti vd umrla. Pokojnica je bila roj« 1894 leta, vdova brez oti z mesečno družbeno podpi 10.000 S din. Ni imela sv cev, ki bi jo preživljali ^ je bila povrh vsega še živi bolna. Ker takšni in podobni P meri življenja onemoglih i cialnih podpirancev na i šem območju niso redke verjetno ne bo napak, če tem še enkrat poudarimo, ti ljudje ne bi smeli biti ' mo edina in izključna si občine temveč tudi krajevi organizacij in ne navsezadf tudi sosedov. V takih primerih nam' ne bi smeli pozabiti, da lahko danes ali jutri znaj^ mo v povsem enakem po' žaju, prepuščeni na milost nemilost usode, v breme s' in družbi, ki bo morala P' znati, da so tudi pri nas " razvita območja in umiraf v revščini, kot je to ta P' mer. J. S. Na smučanje k Trem kraljem Učenci bistriške osnovne šole so v tem tednu odšli na smučarski tečaj k Trem kra- ljem. Tečaja se udeležuje 35 učencev iz osnovne šole. Vod- je tečaja pa so učitelji iz te šole. V Forminu zbor RK Gorišnica Na rednem letnem občnem zboru 26. I. 1969, bo pregleda- la rezultate dela osnovna or- ganizacija Rdečega križa iz Gorišnice. Občni zbor bo ob 15. uri v gasilskem domu GD Formin. Pogovorili se bodo tudi o nadaljnjem delu in na- logah organizacije. tednik — ČETRTEK, 23. JANUARJA 1969 STRAN II lagradno žrebanje Kreditne banke Ptuj Fička dobila Štefka Lukman iz Ptuja Pretekli teden smo bili pri- lo srečnemu dogodku za Štefko Lukman, gospodinjo z Hrvatskega trga 1 v Ptu- u Na žrebanju varčevalcev i^reditne banke iz Ptuja je tadela prvo nagrado, avto- mobil fiat 750. V četrtek dopoldne smo se jrečali v pisarni Kreditne janke v Ptuju. Kmalu je pri- šla tudi Štefka. Ko je komi- sija pregledala dokumente in jgotovila, da je sreča res na- Idonila fička Štefki Lukman, smo jo povprašali o tem in »nem. Povedala je, da je po rodu iz Cirkulan. Je mati Jveh otrok. Mož trenutno de- la v Avstriji kot pekarski mojster. Z veselo novico ga leli presenetiti tako, kot so bjo. Nikoli ni imela večje želje, ia bi kaj »zadela«. Največ si je želela zdravje in srečo v Člružini. Vse, kar potrebuje gospodinjstvo, so si po svojih močeh kupili. Igra loterijo brez večjih dobitkov. Vedno le zadela le toliko, da je do- bila povrnjene izdatke za srečke. Tu in tam je na »mboii zadela kako malen- kost. Vožnje z avtomobilom « Je želela. Tiha želja druži- bil avtomobil. H vprašali, ali jo »e dobitek presenetil, nam je "je povedala, kake skrbi sedaj Najprej bo treba vprašanje garaže za jvtomobil v bližini stano- , "Ja ]o bo lahko uredila za- '^sno v lopi. Drug problem je šoferski izpit. V kratkem bo šla v tečaj za šoferje. Ker vemo, da ni lepo govoriti o starosti žensk, vam povemo le to, da je Štefka lahko še odličen voznik. Ko smo jo podražili, da lahko avtomo- bil proda, ni hotela o tem kaj dosti razpravljati, kljub temu, da izpita nima niti mož, niti nobeden od otrok. Predno smo se napotili v trgovino po avtomobil, so nam v banki pokazali še bo- ben, v katerem je bila Stef- kina sreča. Iz njega so na prireditvi izbora najboljših športnikov v Markovcih po- tegnili Stefkino srečno šte- vilko. Tako srečno roko za Štefko je imel Stanko Vr- bančič, najboljši športnik ptujske občine za leto 1968, (jadralec in motorni pilot). V trgovini »Tehnika« — TP Merkur, je bila Štefka takoj v središču pozornosti. »Zadeti« fička ni kar tako. Končno so tudi prodajalci ugotovili, kdo je srečni iz- žrebanec in lastnik avtomo- bila, ki je dalj časa čakal na svojega voznika v izložbi. Poleg avtomobila je bilo še več lepih stvari za izžrebane številke nagradnega žrebanja Kreditne banke v Ptuju. Te dni jih bodo dvignili srečni dobitniki. Štefka nam je še zaupala, da bo še naprej vlagala pri KB Ptuj. Na prihodnjem žre- banju, 1. maja letos, bo prva nagrada avtomobil škoda. Z.R. Lukman (v sredini) sta izročila fička Viktor Cvirn, oirektor ptujske Kreditne banke, in Jože Belšak Pred občnim zborom »Svobode« »bor rS^P" UO bo občni prvi ^ »Svobode« Ptuj v prihodnjega 'ekciip tega morajo eborfi^ s opraviti svoje občne Esn ^ mesec, cuje sekcija skli- sestanek rednih in pod- pornih članov ter tečajnikov v ponedeljek, 27. 1. 1969, ob 18. uri v sejni dvorani obči- ne. Za redne člane udeležba obvezna, o.stali prijatelji esperanta vljudno vabljeni! J. D. PredstavSjamo Jainka Osterca iz Ptuja, eel svojo pesem. Vaščani so mi hitro vedeli povedati, da je lastnik pri Štefanovih, kakor po doma- če pravijo domačiji Jožeta Pliberška. Krepak možak, če- prav že v letih, mi je mlin tudi razkazal. »Čeprav melje počasi, ga uporabljamo, ker tako prihranimo nekaj de- narja,« je dejal Jože Pliber- šek. Upokojenec Ce'2estin Sedmak iz Ormožoi Iz kraja v krt in iz težav v težave { Življenjska pot sedaj že upokojenega Celestina SED- MAKA iz Ormoža je dolga in naporna. Rodil se je 1904, leta pri Sv. Križu pri Trstu, od koder ga je usoda posta- vila na pot, ki je vodila iz kraja v kraj in iz težav v te- žave. Leta 1930 je emigriral v Francijo, kjer je preživel sedemnajst mesecev pod tu- jim imenom in v strahu, kakšen bo njegov jutrišnji dan. Nekaj časa je preživel tudi v zaporu zaradi komu- nistične propagande. V času II. svetovne vojne je bil aretiran na Sušaku in mobiliziran v Skopju, kjer je dočakal tudi osvoboditev. Po osvoboditvi je služboval v Mariboru na socialnem za- vodu, zatem je bil preme- ščen v Ajdovščino in končno ga je leta 1948 zanesla pot tudi v Ormož, kjer je bil dolga leta upravnik ormoške TBC bolnišnice. Poleg svoje redne zaposlitve, se je ak- tivno vključil v družbenopo- litično življenje ter je bil med drugim tudi prvi usta- novitelj občinskega komiteja ZK v Ormožu, 12 let| sednik mestnega odbor ze borcev, predsednik član mnogih drugih o, zacij. Kot upokojenec j di danes aktivno deluje moškem družbenopolit življenju. V razgovoru sva oe tudi vprašanje ter višin gove pokojnine. Dejal bomo morali v pok skem zakonu dati ve udarka za izenačitev pokojnine starejših in ših upokojencev. Dej tudi, da mu je žal z; obljube, ki jih je daji nekdanji aktivist Ijudei so se le redke izmed i celoti uresničile. Se p mu je žal obljub, ki : dajali takrat kmetom. Kot upokojenec se v jeseni življenja počuti bolj sproščenega takri vzame v roke ribiški i in v Dravi lovi ribe. da takrat pozabi na vse sebe, tudi na tiste n grenke življenjske sp( Ribolov mu veliko pri] re, da je še vedno čil ii meroma dobrega zdra^ avtom se rad popelje t naravo in pozabi na n njo pot, ki je vodila b ja v kraj in iz težav v ve. J Celestin Sedmak Recitotorji bodo tekmovali Letos ob osmem febr obletnici smrti našega večjega pesnika Fr^ Prešerna, bodo v avli f ne šole v Slovenski B tekmovale vse šole iz ne. Odgovarjati bodo i na vprašanja iz življe^ dela našega pesnika, tega bo ob tej pril" tudi tekmovanje recital prav tako iz vseh šol čini. tednik — ČETRTEK, 23. JANUARJA 1969 STRAN II Starih zapisov o starem Ptuju Kuj Že v rimski dobi uradniško me- lo; že tedaj so pobirali carino, lostniiio, vodnino... Kot pričajo stari zapisi o item Ptuju, so ze v run- ih časih delale težave ca- la, mostnina, vodnina M. jramič piše: »V kratki dobi, , je pokrajinski namestnik t legij ski general stoloval poetovioni, je bilo mesto di središče vojaško pohtič- . uprave za vso Panonijo. i tudi, ko je XIII. legija od- 1 na Donavo... je ostal Poetovioni del civilne upra- v II. stoletju so name- ili tu ravnateljstvo za ilir- 0 carino... kot osrednji •ad za celokupno Panonijo. Ilirsko carino je uvedel ejkone veliki finančni pre- novatelj Hadrianus. Obse- la je osem (po razdelitvi ikije deset) obdonavskih bvinc, torej Illyricum v [jširšem -pomenu besede. )birali so jo zlasti ob me- h le-teh pokrajin, pa tudi notranjosti, domnevno 'po odst. kot carino na blago, ilje kot cestnino, mostnino . vodnino. Ti dohodki so se ekali v blagajno cesarskega tka. Carina se je dajala iz- rvo poedincem ali družbam ■ zakup, izza Kommoda pa' I jo pobirali neposredno ce- irski »procuratores«. Iz na- •sov v Poetovioni, ki je bi- ; tudi sama »statio« carin- fce uprave, sta nam znana ra taka zakupnika ... ■ Carinski zakupniki so ime- , za različne upravne ura- i Številno osebje,^ ki je mo- ilo po antičnem' pravnem aziranju izhajati iz suženj- tega stanu, da je moglo v Jspodarjevem imenu pra- Dčasno uradovati. Pisec avaja več imen zaposlenih: Jrmski upravnik, namest- nadzorovatelj, prigled- jk, blagajnik, računski urad- «k... Kot je videti, je bilo 8 v rimski dobi veliko ad- nnistracije. ; Pisec dalje piše: »Osebje se i seveda kaj pogosto me- lavalo m premeščalo s po- aje na postajo, V Poetovioni > Dih, kot se zdi, prvi ca- nsKi sužnji po večini ori- ^^a/ci... Svoje uradno po- opje so imeli pač blizu I. »treja, najbrž ob državni -sn, ne predaleč od drav- ^ega mostu... Ji f^tovioni je bil sedež drugih cesarskih domen- ) iih" ^Pi'avnih uradov, ki itori;^®'^'" cesarski proku- Jadnl-^^®""® izjeme Tadniki^ vite.škega stanu... Sj^^^^ski arhiv, tabu- praJl' ."^^l^^ske pokrajinske £ ^^ ^^^ Med subal- j b n teh uradov ^nc i cesarski osvobo- dil W ki so pripa- * npL; . uradnikov ^staviS"'^ Prokuratorji so itve osvobo- užbi ^u '^^Predovanja v oltarje za blagor ce- sarju ter nam zapustili tako poročilo o svojem uradnem delovanju v Petovioni.« ZR Srečna vrnitev sovjetskih vesoljcev Zadnje čase smo priča iz- rednih vesoljskih uspehov. Komaj so pristali aimerislld vesoljci s podeta okoli Lune, že so se odipravili v vesolje sovjetski kozmonavti in do- siegk nov vispeh v veisoljsikih poletih in osvajanju vsemir- ja. Petdnevni polet dveh sov- jetskih vesoljskih ladij okoli Zemlje je uspel. Obe vesolj- siki ladji sta že pristaiLi po srečni vrnitvi s poleta v ve- siolju. Stirjo vesoljci so u- sipešnio preizkusili zmoglua- vosJt »sojuza« (veso-ljske lad- je) kair zadeva manevriranje, to je prehoda iz ene krožne po-ti v drugo, medsebojno iisikainje dveh ladij, zbliževa- nje, stik in spojitev obeh la- dij v eno ceJioto. Preizkusili so ruaidaljnje možnosti postaj s. stirukcijo orbitalne postaje. Dva vesoljca sita prešla iz ene ladje v drugo ter tako po- trdila, da je moč g »sojuzom« reševati probleme, kot so montaža izven ladje, prenos tovora iz ene ladje v drugo, zamenjava posadSc iai reševa- nje. PosadM sta pciniorvno pre- izkusili konstrukcijo ladje in njene niaiprave, in sicer vsa- ke ladje posebej in obeh la- dij skupaj, mimio tsga pa o- pravile še vrsto raziskav iri preizkusov, med njimi tudi pomembne medicinske raz- iskave, ki se nanašajo na fi- zično delo v stanju breztež- nosti. Posebej je treba ome- niti to, da so med sedanjim poletom prvič preizkusili ska- fandre nove vrste z vgraje- nim avtomatičnim regenera- cij skim sistemom. Oba zadnja »sojuza« sta pristala zelo točno, verjetno le nekaj sto kilomet.rov od startne točke. Priprave za pristanek opravijo si;sitemi »sojuz« avtomatično. Pred začetkom zaviranja se mora popadka kajpak dobro prive- zati na svoje ležalnike. Za- viralni raketni motorji ss morajo vključiti v natančno d^Tloeenem času, navadno ta- krat. ko je vesioljsl^^Jadia nad Atlamtikom in i* bliža ekvatorju. Za vesoljce je za- viranje prava »obljuba« z Zemlje: medtem, ko so bili na orbiti ves čas v sta.nju breztežnosti, jih zaviramje po dolgem času pritisne na na- slonjače, seveda še vedno v manjši meri, kot bi jih ze- meljska težnost. Ker se hit- rost zmanjša, začne ladja podlegati privlačnosti Zem- lje ter se v rahlem loku spu- šča navzdol. Brž, ko Ladja pride do ozračja, se začne liu- do trenje. Opaziti je blisike ognja. Ladja ni v nevarnosbi, ker je obložena s poisebnimi zaščitnimi sloji. Ko ladja med prista.jalniin podetom proti zemlji leti z 200 metrov na sekundo, se nad njo razpne oranžna ku- pola zaviralnega padaJla, ne- kaj kasneje pa šek upola glav- nega padaila. Ladja se zdaj spušča navpično. Da pa bi bil prisitanek »mehak«, se Uk nad zemljo sprožijo še prista- jalni raketaii motorji, tako da ladja pristane brez večjega udarca. IVAN HREN Jože Kerenčič, življenje heroja (Nadaljevanje) Njegovo literarno delo za- sledimo že na učiteljišču. So- deloval je pri dijaškem al- manahu »Mladi utripi«. V al- manahu je bil objavljen se- dežni red bivšega 5. a razre- da, kjer piše za prvo klop na desni strani: »Kerenčič kandidira za narodnega po- slanca. Malo je trdo, malo je trpko, a kdor mi zamer', ni za svet«.' Ta dijaški almanah je izšel v Mariboru 1933. le- ta. Poleg Jožeta Kerenčiča so v njem sodelovali še Er- nest Bader, Drago Bajt, Da- nilo Viher, z linorezi pa Klavdij Zarnik. V Mladih utripih je obja- vil Kerenčič svoji dve črtici »Jutri pojde ...« in »Pavle«. V njih opisuje svoje doma- čine, kmečko bedo in ljudi, ki iščejo svojo bodočnost. Začutimo avtorja, da se bo vrnil v svojo domačijo in po- magal tamkajšnjemu ljudst- vu iz zaostalosti, saj je tudi sam del njegove celine. V dijaku Pavletu si lahko za- mislimo Kerenčiča, ki je pred koncem šolanja in pred vprašanjem materialne stra- ni njegovega nadaljnjega šo- lanja ali pa zaposlitve v po- klicu. To se odraža v bese- dah njegove matere: »... glej, ko boš sam. Mi ti več ne moremo pošiljati. Ce boš slu- žil, bo prav, drugače pa te ne bomo podili od hiše, ko prideš. Jesti boš dobil...« ŠTUDENT, LITERAT IN RE- VOLUCIONAR Leta 1933 je Kerenčič di- plomiral na učiteljišču in se še istega leta vpisal na filo- zofsko fakulteto v Ljublja- ni, na oddelek za filozofijo in pedagogiko. Domači mu niso mogli nuditi materialnih sredstev za šolanje, zato je v •Ljvibljani iskal razne in- strukcije. da se je preživljal. Večkrat je jedel le enkratna dan. skratka, njegova štu- dentska leta so bila vse prej kot idealna. V Ljubljani se je mladi, revolucionarni in nadebudni Kerenčič hitro vživel v štu- dentsko življenje. Politično je postal zrelejši, mnogo je študiral marksistično litera- turo in postal je tudi član SKOJ. Prve dni novembra 1934. leta je bil v Ljubljani areti- ran zaradi suma, da je sode- loval pri ilegalni partijski akciji (širjenja letakov ob mezdnih akcijah in štrajkih trboveljskih rudarjev) in za- radi izdaje. Do aretacije je prišlo po preiskavi v štu- dentskem klubu Njiva. Lju- bljanska policija je Kerenči- ča aretirala, pri njem našla beležnico, v kateri je »imel zabeležene skoraj vse osebe, ki so bile v zadnjem času v Mariboru in v Ljubljani are- tirane zaradi komunizma«. Poleg tega je ljubljanska po- licija zasumila, da je ime Kerenčič identično z imenom Ferenčič, za katerega je ne- ki aretiranec v Mariboru'po- vedal, da mu je izročil leta- ke in drugo protidržavno gradivo. Iz preiskovalnega zapora se je vrnil 19. novem- bra 1934. Izpuščen je bil na temelju sklepa beograjskega tožilstva za zaščito države. Po povratku iz zapora je napisal novelo »Zimska po- doba«, v kateri opisuje raz- mere v domači družini, nje- govo bivanje doma v času počitnic in razmere v življe- nju domačinov. Njivaška doba Kerenčiča je bil čas študijskih razprav o marksistični literaturi Orga- nizacija Njivašev je bila po- sebno živahna v času Keren- čičevih študentskih let Nji- vaši se niso omejili le na univerzo, ampak so po Slo- veniji ustanavljali krožke, predvsem pa so ideološko na- predno vplivali na društva kmečkih fantov in deklet Leta 1935 je napisal in objavil oceno »Akademski agrarni klub Njiva«, v ka- teri je pojasnil program: »... še bolj so potrebni na- šemu siromašnemu kmetu ljudje, ki mu bodo pomagali, da se otrese tega morečega gospodarskega stanja ...« Verjetno, da je v tem ča- su postal Kerenčič tudi član KPJ Nekateri menijo, da je bil v tem času predsednik Njive, vendar nimam za to popolnoma zanesljivih doka- zov. V času letnih počitnic je med člani Društva kmetskih fantov in deklet na Kogu ši- ril časopis Ljudska pravica. Seznanjal je ljudi z osnova- mi marksizma, predvsem je pogosto razpravljal z učitelj- stvom na šoli Kog, ki je bilo zelo napredno. Tod se je se- znanil s svojo poznejšo ženo učiteljico Marijo Hostnar, ki je prišla na prvo službeno mesto na Kog leta 1934. Po- gosto so ga obiskovali štu- dentje iz ožje okolice: Polde Berce, Jože Pavličič, Sveto- zar in Milko Breznik in dru- gi. ' Jože Kerenčič, Domačija, zbrano delo, Maribor 1967 ' Glej št. 5 (Dalje prihodnjič) ORMGŽ: LETO 1968 V ŠTEVILKAH Leto 1968 je za nami, osta- li so le še spomini, zaviti v najrazličnejše statistične po- datke, ki so prikaz življenja v preteklem letu. Pred ne- davnim sem na matičnem uradu v Ormožu izvedel ne- katere statistične podatke, ki se nanašajo na rojstva, smr- ti in poroke na območju or- moške občine. Tako je bilo v lanskem letu v ormoški občini 301 rojstvo, od tega se je rodilo 160 otrok moškega spola in 141 otrok ženskega spola. Poročilo se je 146. parov. Poroke so v ormoški občini centralizirane v izredno lepo urejeni poročni dvorani, ki privablja mladoporočence tu- di iz sosednjih občin. Vsi mladoporočenci dobijo ob poroki knjigo Vajino skupno življenje, kar je lep spomin na ta odločujoč življenjski korak. Lani je bilo v ormoški ob- čini 236 primerov smrti, 110 moških in 126 žensk. Primerjalnih podatkov za predlansko leto nimamo. — morda bi bili zanimivi. J. S. Dejavnost ZDPM v Slovenski Bistrici Občinska zveza društev pri- jateljev mladine v Slovenski Bistrici že pet let ni imela občnega zbora. Kljub temu pa ne moremo reči, da v teh petih let niso nič naredili. Stalna je njihova dejavnost pri organiziranju letnih in zimskih kolonij, pa tudi ob drugih prilikah se izkažejo s svojo dejavnostjo. Seveda jih to ne opravi- čuje, da niso uspeli v teh le- Konec na 12. str. STRAN 8 TEDNIK — ČETRTEK, 23. JANUARJA I96s Na Tinju je živo Na zadnjem obisku v Tinju sva se z ravnateljem osnovne šole pogovarjala tudi o dejav- nosti prosvetnih delavcev z učenci, ki ni predvidena po učnem programu. Tako deluje na šoU več krož- kov, ki jih vodijo mladi učite- lji. Med najaktivnejšimi je pravljični krožek, ki je tudi najštevilnejši. Njihova največja želja pa je, da bi dobili manjši projektor, s katerim bi lahko članom krožka predvajali kraj- še filme o pravljicah. Tako pa sedaj uporabljajo samo čitano besedo in pa diapozitive, s ka- terimi popestrijo dejavnost krožka. Aktivni pa so tudi ostali krožki kot fizikalni, literarni in bralni krožek. Na šoli pa sedaj pripravljajo tudi Zupanovo Micko, s katero bodo sodelovali na občinski reviji osnovnih šol. Igrico pripravlja Alenka Rakuš, ki je zelo zadovoljna z marlji- vostjo učencev in pa njihovo voljo do sodelovanja. V Tinju je aktiven klub mla- dih, ki ga prav tako vodijo mla- di prosvetni delavci. V njem se seznanjajo s političnim in kul- turnim dogajanjem doma in po svetu. Tako kljub skromnim možno- stim in pa odsotnosti nekaterih prosvetnih delavcev obstaja kar precej aktivna izvenšolska de- javnost. In prav je tako. Le s svojim dalom bodo mladi poka- zali, da se zavedajo resnosti, s katero bedo morali iutri uprav- ljati to, kar jim ie ustvarila da. našn.ia gereracija. -b Razmišljanje sredi šolskega leta Ali niso preobremeni eni ? Ta zapis ni nastal po izjavah učencev, ampak po besedah in mnenju učiteljev ter ravnate- ljev, ki sem jih obiskal v zad- njih nekaj mesecih. Predvsem v osnovnošolski de- javnosti na območju naših ob- čin se postavlja vedno pogoste- je na programe raznih sestan- kov obremenjenost učencev. Šolski dan učenca obsega pet ali šest ur v šoli, učenje in do- mače naloge pa še najmanj ne- kaj ur. Seveda pa mora učenec priti še v šolo in nazaj domov, kar mu na večini podeželskih šol znese v povprečju vsaj eno uro, če ne več. Niso pa redki tudi primeri, ko učenec hodi v šolo in domov tudi po tri ure in še več. Ob tem pa ne smemo skrivati dejstva, da mora uče- nec tudi doma pomagati star- šem. Tako znese seštevek deset in po več ur na dan. Ko pa temu dodamo dejstvo, da hodi naš učenec v povpreč- no slabo opremljene šole, brez zadostnih učnih pripomočkov, v šole brez kabinetov za tehnični pouk ipd., pridemo do zaključ- ka, zakaj konča osnovno šolo ene generacije samo petdeset ali nekaj več odstotkov učen- cev. Zaradi tega bomo že v bliž- nji prihodnosti morali doseči določene spremembe v našem učnem programu, so mi deja- li sogovorniki. Potrebna pa bo- do tudi večja sredstva za opre- mo naših šol, ker bodo sicer na- še podeželske šole capljale še več desetletij za rezultati šol v razvitejših občinah in krajih. Niso pa to vse naše težave, pravijo prosvetni delavci. Od nas zahtevajo izvenšolsko de- javnost. Angažirati bi se mora- li na vseh koncih in krajih. Splošno vlada namreč mišlje- nje, da je naše delo samo tistih nekaj ur v šoli. Na ta račun je bilo že precej kritik, toda vsi ti kritiki se premalo spoznajo na naše delo. Zaradi tega pa tudi naše materialne razmere niso urejene, urejeni pa niso niti na- ši osebni dohodki. Čeprav se v zadnjem času urejuje problem osnovnega šol- stva, je njegov tempo prepoča- sen, predvsem zaradi tega, ker so občinski proračuni že tako napeti, da ni najti nikjer dodat- nih sredstev. Vsekakor bomo morali temu problemu v pri- hodnosti posvetiti še več časa, predvsem pa sredstev, če bomo hoteli odraščajočega človeka enakopravne je vključiti v pri- zadevanjih za pridobitev vsak dan bolj potrebne splošne in strokovne izobrazbe. -b OTROŠKO IGRIŠČE , V POUČANAH ' v Poljčanah že dalj j. urejujejo otroško igrišče,] tos bi ga radi dokonča]; zgraditvijo manjšega baz; za najmlajše. Zanje v p; čanah namreč ni nobeiK primernega prostora, kjei se lahko v poletnih dneh t makali in se naužili moj radosti. Nabavili so že precej op me za gugalnice in podolj s skupno prostovoljno akc pa bi tudi zgradili bazen,; veda če bi imeli dovolj sn stev za material. Z bazen bi dobili objekt, ki bi bile vesele vse mamice, 1 ne bi bilo več skrbi, da njihovim najmlajšim ne kaj hudega zgodilo v eni od obeh ribnikov. -1 VELIKO POSLUŠALCEV v ciklusu predavanj, ki ga organizira matična knjiž- nica v Slovenski Bistrici je v četrtek, 16. 1. 1969 preda- val o sodobni slovenski dra- matiki prof. Ignac Kamenik. V predavanju je orisal ce- loten razvoj dramske umet- nosti na Slovenskem. Poslu- šalci so imeli priložnost se podrobno seznaniti z vsemi nosilci predvojne, povojne, kakor tudi medvojne sodobne slovenske dramatike. Pose- ben poudarek pa je preda- vatelj posvetil spominom na Josipa Vošnjaka, ki je živel na območju Slovenske Bistri- ce in je s svojimi deli od- igral pomembno vlogo v raz- voju sodobne slovenske dra- matike. Predavanju je prisostvo- valo veliko število obiskoval- cev iz centra kakor tudi iz vseh večjih krajev v občini, resenetljiva je bila udeležba mladine, za katero znajo mnogi ugotavljati, da se ne- zadovoljivo zanima za tovrst- na predavanja. Udeležba mladih na tem predavanju pa je ponovno, kot že nekaj- krat v zadnjem času, odloč- no zanikala to trditev. VIKTOR HORVAT v ormožu tudi letos pustni mmEMki Kot je večletna tradicija bodo tudi Ormožanci pripra- vili svojim občanom na pust- ni torek karneval pustnih mask s prikazom starih obi- čajev. Da bi prireditev kar naj- bolje uspela, je bil v pone- deljek pri občinski konferen- ci SZDL sklican sestanek, na katerega so bili vabljeni predstavniki delovnih organi- zacij, kot tudi nekateri druž- benopolitični delavci. (Pred- stavniki delovnih organizacij v Ormožu so najbrž sumili, da bodo morali dati prireditvi poleg moralne tudi material- no podporo in so bili iz tega razloga ta dan skoraj vsi »službeno« zadržani.) Po dolgotrajni razpravi v ka- teri so kritično ocenili ne- katere organizacijske hibe do- sedanjih karnevalov v Ormo- žu, predvsem pa vprašanje, kje dobiti potrebna sredstva so sklenili, da bo vzelo vso zadevo v roke TD Ormož, ki bo poizkušalo zbrati sred- stva ter ob pomoči drugih or- ganizacij pripraviti dostojno prireditev. Za organizacijo karnevala potrebujejo naj- manj 300 do 500 tisoč S din. Kje jih dobiti? Nekaj iz pri- spevka delovnih organizacij in društev, preostali del s prodajo spominskih značk. Največ denarja je potrebne- ga za nagraditev posameznih nastopajočih skupin. Pričaku- jejo, da se bodo tudi letos prijavile za karneval skupine iz Ptujskega in Dravskega polja ter seveda tudi iz Or- moža. Ugotovitev kaže, da tudi Ormožanci ne želijo v tem pogledu zaostajati za Ptuj- čani, čeprav se prvi in drugi borijo za prireditev pustnega karnevala z denarnimi pro- blemi, ki v trenutnem stanju niso tako lahko rešljivi. J. S. V Ormožu je bila šefa predsedstva področnih odborov sfiidfkcita delav- cev kmeti|stva, živilske in tobačne industrije Slovenije v torek je bila v dvorani vinske kleti v Ormožu razšir- jena seja predsedstva pod- ročnih odborov sindikata de- lavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije Jugo- slavije — republiškega odbo- ra za Slovenijo. Seje so se udeležili pred- stavniki področnih odborov sindikata iz Maribora, Ptuja, Murske Sobote in Zalca, di- rektorji večjih gospodarskih organizacij, poslanci in sin- dikalni delavci. (Zal je eden izmed diskutantov komaj na seji ugotovil, da bi bilo do- bro, če bi na sejo povabili tudi kakšnega kmeta.) Na seji so razpravljali o zaključkih o problemih kme- tijstva, ki so bili sprejeti na republiškem in zveznem ni- voju, o bodočih nalogah sin- dikata, o pripravah za zvez- no konferenco ZSJ ter o de- lovni aktivnosti področnih strokovnih odborov. Udeleženci seje so si ogle- dali vinsko klet ter opravili tudi »neuradno« pokušnjo vi- na. Več o razpravi bomo poro- čali prihodnjič. J. S. V bistvu je življenje ne- pretrgana serija napak. Težja kot storitev je od- ločitev. Vse, kar je povprečno, je slabo. Mnogi o življenju samo sanjajo. DRAGA ALENKA! Ker sem duma v Podgurcih, bun tudi tebi tak napisala kak tii gučimo. Cvetka Zorko, Podgorci 30 a MOJA VES Ker sem v Podgurcih doma, pač tii tak gučimo. Koj vemo, gdu je že tak guča. Zatu vam bun jaz zdaj napisala, kak je koj pozimi pri nas. Pred pa vam še povem, da je v Podgurcih vse puno dece in puno lepega. Tii pri postaji, kak sen jaz doma, pa je še najlepše. Ena hiša stoji poleg driige. Tu je nekšna meja med dvema vesoma. Tu te mamo po- stajo, po keri sakšne 'den vozi cug po železnici. Momo puleg železnice eno vej ko jamo. Tii se sakšne den smučamo, zadevlemo s snegom, pa še pospelavamo se, da si vse šulje znucamo. Ko pri- demo domu, pa smo od mame ej pa ata biti. Te pa se rajši hi- tro ziijemo in pobegnemo za peč. Tak sem na kratko opisala to- to našo ves, ki je tak lepa in puna hiš in snega za j. CVETKA! Upam, da se s tem pisemcem nisi zamerila prleškemu Lujzeku — mojstru prleščine. Naj ti o- prosti, če si prav malo stopila na njegov zelnik! Slovenska narečja so zares bo- gata in slikovita. Tudi tvoja be- seda je lepa in srcu mila. Kdo bi se je sramoval? Knjižni jezik pa je nad vse, saj je resnična zakladnica naae govorjene in pisane besede. ALENKA Ker se veselim zimskih počit- nic, sem napisal pesmico o njih. Moj podpis je skrit v pesmici. Odkrijte ga! IZ NAČRTA ZA POCITNICE Ko se bodo počitnice pričele, odšli £e bomo smučat na vrh brega, se bomo smučali do poznega ve- čera in bomo šli domov premočeni od snega. Jaz pa sedel bom k topli peči, odprl bom knjigo in jo bral, že mama rekla bo: »K večerji!« eden, dva — in že bom spal. JOŽE! Ali ti nisem že zapisala, da si pesnik? Tvoja današnja pesmica to ponovno potrjuje. Ti si moj- ster! Pesmica z akrostihom tvojega imena ni popolnoma nič prisi- ljena. Obratno. Njena misel je naravna, preprosta, resnična, stitam ti! ALEN ALENKA! Spet se ti oglašam s kratko srnico. Ležim v postelji v pt ski bolnišnici. Zelo mi je d( čas po domačem kraju in še sebno po moji ljubljeni ma Napisal sem pesmico, da sen olajšal srce. Franc Cajt Mihe MAMI Moja draga mama vsa je biser mojega srca, skrbna neizmerno je, vso skrb posveča meni le. Ce zbolim morda, obupana je vsa, bridka solza iz oči po licu ji polzi. Ljube mame nikdar ne zapusi to najbolj vroče si želim. FRANCEK! Upam, da si že ozdravel iJ spet doma med tvojimi dragi Oba z mamo sta srečna. Med boleznijo, ko si se zd vil v bolnišnici, si temeljito s znal, koliko je mama vredna da je biser tvojega srca, kot p vi pesmica. Ohrani ji zvesto dobro srce! Tudi to bo del tv življenjske sreče. ALEK ALENKA! . Prosim te, natisni to mojo srnico, ker je resnična. Mirko Herg| sod DOMAČI PRAZNIK Zgodaj zjutraj je mesar zav ker slivovko bi že rad pil. Tam v svinjaku ga prašiček fs kokoš na hlevu kokodaka. Mast v posodi že cvrči, meso se peče, po hiši vse lepo diši, gospodinja veselo se drži. Pes v kotu že obira kost, maček čaka na svoj kos, že se pečejo koline, to je praznik moje domačije^ MIRKO! Čestitala bi ti k doma«« prazniku, ko je tako prijete^ tudi tako težko pričakovan. ^ navade pri nas ni. Skoda. Pesmica se ti je zelo pos^ la in kaže, da si razumen d^ Sploh te že prištevam med dne dopisnike — pesnike. , alei« tednik — ČETRTEK, 23. JANUARJA 1969 STRAN II 15 januar - praznik šoferjev in avtomehaniletll A. Hlupiču na dvo- rišču Opekarne. IZREKI • ■ Bolest, katero pov^' ljubezen, more ozdrj samo ljubezen. i (Et.i ■ Ženske pretežno žive' ljubezen, ne da bi jo znale. In moški, ki j bolj ne poznajo Ijuk žive za sladostrastje,! terega ne opuste v uži- nju. I (Sua: ■ Nam ženskam nudi lj| zen dve zelo ra^ ugodni. Rekla bi, čel te: ugodje, ki smo ga živele, in ugodnje, ki| hočemo doživeti. (Coulanghs ■ Zene tridesetih let po{ jo vso ceno ljubezni ij uživajo s strahom, di jo izgubile. Njihova ^ je še lepa od mladosti, jih zapušča, in njibl strast se krepča s priln njo, ki jih straši. (Balz ■ Alkohol je manj gostol ben, kakor ima gostom ■ Bolje je imeti slab mojstra kakor slabegai lavca. ■ Zapustiti domovino, i meni iztrgati iz sebe I svojega srca. ■ Kupiti komu kaj, pon kupiti mu, kar si žel sami. ■ Pametni vrednoti delo, poklica. ■ Revščina ima povsod obraz. ■ Najbolj nemogoča žel želeti si ničesar. ■ O mrtvem samo resni kajti nobena laž mu koristi. ■ Lepi trenutki minejo, preden nastanejo. ■ §e preden bodo Iju' enako živeli, bodo moi enako misliti. ■ Ljubezen je družbeno > njen egoizem. ■ Pričakovanje je večje i kor sam praznik. Občni zbor plesne sekcije DPD Svobod Ptuj v nedeljo je imela ples sekcija DPD Svoboda P redni letni občni zbor, na t terem so obravnavali dosc ne uspehe v preteklem 1< in sprejeli okvirni progn dela za leto 1969. Za novega predsedni sekcije je bil izvoljen Fra Grabrovec, pravnik — zal poslen pri KK Ptuj. Sekcija namerava v tem tu prirediti dva plesna tei j a, dva plesna turnirja zagotoviti udeležbo na pl' nih turnirjih, ki bodo v d' gih krajih. Ce bo dovolj ^ nimanja, bodo letos orga' zirali tudi plesni tečaj za' rasle ljubitelje plesa. Plesna sekcija DPD Svo' da Ptuj bo slavila v priW njem letu 10-letnico usp nega delovanja. Za to j ubil no proslavo nameravajo ' ganizirati večjo plesno P redite v. J. S tednik — ČETRTEK, 23. JANUARJA 1969 STRAN II y Zlcitoličju so pričeli montirati drugi, doslej pri nas naj- večji doma izdelan agregat. V turbinski jašek so kot prvi vrtljivi del spustili orjaškega sedemkrilnega turbinskega tekača Montaža drugega agregata v Zlatoličju Kaplanova turbina v Zlatoličju med petimi največjimi na svetu — En agre- gat V Zlatoličju daje več energije kot katerakoli dravska elektrarna Včeraj so pričeli v hidroelek- ;rarni Srednja Drava I v Zla- loličju montirati drugi, 19,75 m ?isok agregat. V 16 m globoki lurbinski jašek so spustili kot jrvi vrtljivi del novega agre- gata 120-tonskega turbinskega tekača s premerom 5670 mm. Ta turbinski tekač sestoji iz 92 ton težkega pesta in 7 kril, ki teh- tajo po 4 tone. Za prejšnje dravske elektrar- ne smo take turbinske tekače še uvažali, tega pa smo v celo- ti izdelali doma. Železarna Je- senice je naredila odlitke, to- varna Litostroj pa je vse se- stavne dele dodelala in sestavi- la. Ta turbinski tekač, ki sodi v vrsto Kaplanovih turbin, je pomemben izdelek naše indu- strije, saj je med petimi naj- večjimi na svetu. Moč enega agregata v elek- trarni Srednja Drava 1 je več- ja od moči katerekoli doslej zgrajene hidroelektrarne na Dravi. Ko bosta obratovala oba agregata, bo proizvodnja elek- trične energije v Sloveniji za 18 odstotkov večja. V montažni dvorani je tudi že pripravljena 60-tonska tur- binska os, ki je edini del agre- gata, ki jo zraven nekaterih preciznih instrumentov uvaža- mo. Pripravljen je že tudi rotor generatorja, v prihodnjih dneh pa bodo pripeljali še stator. Vsi vrtljivi deli agregata tehtajo 505 ton, nosilni ležaj, na kate- rem stoji celoten generator, pa mora vzdržati težo 1300 ton. N. S. FEBRUARJA MESEC ZNANOSTI Včeraj je bila v prostorih Zveze in- ženirjev in tehnikov v Mariboru seja koordinacijskega odbora akcije mesec znanosti. Akcija se bo pričela 1. fe- bruarja, trajala pa bo vse do konca aprila. Namen je seznaniti člane zve- ze kot širšo družbeno skupnost, pred- vsem mlado generacijo, z delom do- mačih in tujih znanstvenih institucij, z njihovimi dosežki na področju splošne znanosti In tehnike. Sodelovala bo tudi mariborska garnizija, ki bo priredila nekaj strokovnih predavanj In razstav, hkrati pa se bo vključila v nekaj pouč- nih ekskurzij. O programu koordinacij- skega odbora bomo še poročali. B. R. RAZSTAVA PTIC PEVK 2e nekaj dni je na dvorišču trgovine Bcgej v Slovenski ulici 5 razstava ptic pevk, ki |o Je pripravila društvo la var- stvo pile pevk v Mariboru. Obiskovalci se najraje ustavljajo pred kletkami ka- narčkov, slavčkov in »hudomušnih« papig. Razstava bo odprta do 30. januarja. RIBARNICA DOBRO ZALOŽENA Mariborska ribarnica na Vodnikovem tr- gu je zadnje čase dobro založena z raz- ličnimi vrstami rib. Gospodinje lahko iz- biralo med sardelami, skušami, osliči, šu- rami, sledmi, llgnji, zobatci, brancinami in burami Posebnost so že kuhani tilcti. Od divjačine pa imajo samo še nekaj zaj- cev Metalne je pričel 120- tonsko breme počasi spuščati '"rbinski jašek (Foto: D. Škofič) POSROčl^O POSVETOVANJE ''•'o v Ormožu po- ielav" posvetovanje sindikalnih ^„,1 s področja občinskih in iindik sindikalnih odborov tlelavcev kmetijske, ži- 'n tobačne industrije Mur- ' ' Maribora, Žalca in Ptuja. Na posvetovanju so se po- govorili o sprejetih stališčih, skle- pih in priporočilih republiške in zvezne skupščine v zvezi z na- daljnim razvojem kmetijstva pri nas, S sprejetimi sklepi bodo se- znanili republiške organe. A. N. Kako postati močan? Telesne vaje nam ne povečajo samo telesne zmogljivosti in odpornosti, ampak si lahko z njimi za več let podaljšamo življenje. Dandanes skoraj vsakdo ve, da je tako, vendar le malo ljudi telo- vadi. Med njimi je tudi 50 mož v vesoljskem cen- tru v Iloustonu v ameriški državi Teksas. Odkrili so novo metodo, ob kateri postane telovadba ne- kakšen konjiček in za vedno ohrani mikavnost. »Zdravniki lahko vesoljcem damo le nekaj na- potkov,« pravi vodilni strokovnjak za vesoljsko medicino in vodja medicinskega raziskovalnega oddelka v houstonskem centru za vesoljske pole- te z živo posadko dr. Charles Berry. »Ne moremo jim predpisati na dan 20 sklec in ne teka na 3000 metrov. Vsakdo počne to, kar sam hoče.« Ključ nove vrste telovadbe je torej prostovolj- no delo. Kot kaže, se je dobro obneslo. Dokaz za to so med drugim tudi houstonska predmestja. Vsako jutro lahko tam vidimo vesoljce, ki tečejo skozi naselje, v prostih urah pa kolesarijo, jaha- jo, jadrajo, smučajo na vodi in igrajo košarko ali rokomet. Walter Schirra, ki je postal po dveh poletih v vesolje poveljnik prvega uspešnega starta vesolj- ske ladje apolla oktobra 1967, si ohranja telesno kondicijo in formo s tekom na dolge proge, telo- vadbo, tenisom in z rokometom. James Lowell, ki je sodeloval v doslej najdaljšem vesoljskem po- letu, preteče na dan več kot deset milj. Neil Arm- strong, poveljnik ob prvem srečanju in spojitvi dveh vesoljskih ladij, dela vsak dan proste vaje, s hitrimi koraki teka s seje na sejo in vedno pre- skakuje po dve ali več stopnic. Charles Conrad, vodja nadomestnega moštva vesoljske ladje apol- lo, pa verjame v plavanje, medtem ko se je Wal- ter Cunningham posvetil telovadbi. »Nikakor ni treba, da so vesoljci veliki in spo- sobni atleti,« pravi Garrino. »Po telesni zgradbi smo čisto poprečni ljudje.« In zares so "ti fantje močno podobni npr. uslužbencem v upravi veli- kega podjetja. Vsak dan imajo dolga posvetovanja, pregledujejo spise, delajo ob večerih in tudi ne- deljah, so venomer na nogah, poleg vsega pa skr- bijo še za svoje družine. In kljub vsem naporom najdejo še dovolj časa za telesne vaje. Zakaj? Tudi brez izrecnih ukazov morajo ostati v for- mi — to zahteva njihov poklic. Sami dobro vedo, da morajo uriti svoje telo, če hočejo, da ostane zdravo in odporno. In navsezadnje ne smemo po- zabiti letalskega podčastnika Garina, ki že od le- ta 1960 dela v houstonskem vesoljskem centru. Dobil je namreč nalogo, da skrbi za obleko in opremo vesoljcev. Da bi vesoljcem botrovali športni zdravniki ali pa, kot je v navadi v Sovjetski zvezi, olimpijski trenerji, se je Američanom zdelo nepotrebno. Kljub temu se je Garino ukvarjal z dviganjem uteži, s telovadbo, karatejem in tekom. Poleg te- ga je bil zagrizen privrženec vaj v vzdržljivosti človeškega telesa. V Houstonu je uredil telovad- nico in dal na dvorišču napraviti tekaške proge. Počasi je začel prigovarjati vesoljcem, naj sami skrbijo za svoje telo. Danes imajo ameriški vesoljci v Houstonu si- cer majhen, toda lep stadion s 400-metrsko tek- movalno stezo sredi prijetnega gozdička. Poleg tega pa imajo še Garina. (Ce Garino vesoljca za- loti, da se v svojo pisarno pelje z dvigalom, mora le-ta takoj plačati za kazen 1 dolar.) »Najvažnejša je osebna pobuda,« pravi Garino. »Te nikomur ne bi smelo manjkati. Skoraj vsak dan beremo o ljudeh, ki jih je zadela srčna kap — športno udejstvovanje bi vse to lahko prepre- čilo.« aP poglejmo napotke, ki jih Garino daje vesoljcem in tudi vsem drugim ljudem. 1. Vsaj enkrat na leto vas mora zdravnik teme- ljito preiskati. Ce ste pozabljivi, združite odhod k zdravniku s svojim rojstnim dnevom, 2. Vsak dan si določite nekaj časa za telesne vaje. Te vaje naj vam preidejo v navado. Zvesto se morate držati določenih ur. Saj ni tako težko: ko človek enkrat vstane s stola, je najtežja nalo- ga opravljena. 3. Skušajte krepiti svojo odpornost. Odpornost in ne hitrost ali pa moč mišic je glavni namen kondicijskega treninga — pridobiti si morate spo- sobnost, da boste zdržali napor, ne da bi se takoj utrudili. ..j STRAN 14 TEDNIK — ČETRTEK, 23. JANUARJA I96s Rojeni v ^provinci" To je bilo pred nedavnim. Mala sobica na podrešju. O- krog ognjišča nas je stalo pet, ki smo lovili tiste bore malo topline, ki je prihajala iz tle- če žerjavice. Stara mama je neprekinjeno dremuckala ter v kratkih presledkih odpirala svoje utrujene in zaspane oči. Tudi bolna mati je gledala nepremično v gor^ plamen in molčala. Prav gotovo je imela pred očmi nas pet o- trok. Vsi talentirani in odlič- ni dijaki. Ta večer sva bila v krogu družine samo midva, jaz in mlajši brat, ki je z ve- likim črnim ogljem risal ne- kakšna strašila na ognjiščno opeko. Dva starejša brata, o- ba študenta, brez štipendije, sta bila nekje daleč na širo- kih ulicah v mestu. Na leseni klopi je sedel oče. Težak srčni bolnik in povrh tega še kronični alkoholik. Njegovo suho lice in neobrita brada sta dajali videz preži- vete revščine. Njegov glas je prekinil grobo tišino. Z ner- vozno kretnjo roke je poteg- nil iz žepa denarnico, s tre- sočimi prsti izvlekel sveženj bankovcev in dejal: »Dragi sin, to je vse, kar ti lahko dam.« Bilo je 20 tisočakov. V njegovem starčevskem očesu sem opazil bolečo sol- zo, ki je bila iz trenutka v trenutek večja ter je grozi- la, da bo v hipu spolzela po njegovem ovelem licu. Bilo mi je vse razumljivo. V tej solzi sem zagledal krčevito življenjsko pot tega dobrega človeka, ki je s svojega bo- lanega srca odtrgal svojih zadnjih 20 tisočakov. Živčno sem zgrabil tisoča- ke in jih potlačil v žep. Bil sem razburjen. Jezen na oče- ta, na se, na življenje, na štu- dij, skratka v tistem trenut- ku sem sovražil ves svet... Oče me je ob tem pogledal s svojim milim očetovskim pogledom. Iz njegovih sivih oči sem razbral žalost. Videl je, da trpim. »Vse bo dobro,« me je potolažil. Ta njegova uteha je bila zastonj. Sanjal sem o umetnosti. Imel sem talent, voljo in na- črte. Toda nisem prišel iz prave sredine. Vsi so mi zatrjevali: »Uspel boš.« Na pot sem se odpravil poln življenja. Prišel sem pred izpitno komisijo. V ožji izbor je prišel vsak sedmi. Bil sem med izbranimi, v dž-užbi z nadpovprečnimi ta- lenti. V tistem trenutku sem o- pazil in spoznal resnično in veliko neenakopravnost. Po- čutil sem se kot bela vrana. Pogledal sem 19 let nazaj. Videl sem vse. Prva povojna leta. Ustava, demokracija, o- troci socializma ... Ali?! Nekateri smo se rodili v »provinci«, drugi v »civiliza- ciji«. Na prvi pogled vseeno. Vsem bo družba omogočila enake pogoje. Nekaterim je dala higiensko stanovanje, drugi so ostali v kočah, neka- terim življenje, drugim bor- bo. In enakopravni smo! Sanjaril sem o umetnosti, vpisal sem se na študij ma- tematike! Spomnil sem se o- četa in njegovih 20 tisoča- kov. Sprejema skromno po- kojnino 40 tisočakov meseč- no. Nas je skupaj osem. Ne- koč smo bili skupaj, sedaj smo se razbežali po svetu. Vprašujem se, zakaj smo »provincialcem« omogočili šolo. Zakaj smo jim dopusti- li, da spoznajo, kdo pravza- prav so? Zakaj jih nismo pre- pustili njihovim kravam in hribovskim domačijam... ? Vprašujem se tudi: Kaj se- daj? Ali za 20 tisočakov štu- dirati matematiko, ali zada- ti očetu poslednji udarec ter pavzirati. Da, tako se končujejo »pro- vincialne« ambicije. Tako bo končal umetnik, ki mu ni pomoči. Morda mora tako biti. DRUŽABNE I0RE • NAPIHOVANJE BALONČKOV Več možnosti je, kako lahko z na- piliovanjem balončkov priredimo igra, ki poteka zanimivo In napeto. Nekaj primerov: a) zmaga tisti, ki z napihovanjem pripravi balon do tega, da poči — in sicer brez igle ali nohtov; b) zmagovalec je, kdor s petimi močnimi izdihi napihne največji ba- lon; C) za najboljšega napihovalca ime- nujemo tistega tekmovalca, ki mu uspe, medtem ko po eni nogi skače po sobi, v 60 sekundah napihniti naj- večji balon; č) za prav dobre specialiste: moj- ster je tisti, ki se mu najhitreje po- sreči napihniti dva balcna, in sicer tako, da izmenično pihne najprej v prvega, potem pa v drugega. • ŠVEDSKO STRELJANJE Za to igro potrebujemo samo kos papirja, na katerega smo začrtali dva kroga s skupnim središčem. To tar- čo pritrdimo na vrata ali na zid v višini ramen Prvi »strelec« se postavi 4—5 metrov od cilja, nameri vanj z iztegnjeno roko in kazalcem, potem mu zavežemo oči, on pa mora kar se da počasi iti proti cilju. Dovoljeni so trije poizkusi. Pogosto gredo vsi trije streli v prazno. Različica te igre je; na prazno ste- klenico pritrdimo škatlico vžigalic. Strelec mora iz razdalje dva do tri metre z iztegnjeno roko in kazalcem — to pot z nezavezanimi očmi — hit- ro iti proti škatlic! in jo poskušati vreči s steklenice. To je težje, kot se zdi na prvi pogled. Zabavna je tudi, če poskušata dva igralca z iztegnjeno roko in kazal- cem zadeti v kazalec nasprotnika. Rezervirano za Lujzeka Dober den drogi Prleki no fsi djj, gl, ki se na toti guč vun razmite Ze prejšji tjeden se van obel ča, ke mo gnes objavil neke vašjii dopisnlšklh dogodifščln, ki ste jj^ naslovil na moj črni kaslc. Se pre| kak mo začeli toto črno inventuro pa van moren povedati, ke me Jg Uste poledice no svljarije na ptuj. skih tfotoorlh, ki sen van ]o opls^ v zodjl številki, rešla nenadna od. jUga, ki se je v zodjlh dneh prejj. jega tjedna spremenila v provo žlj. bodrgo, Pje, to ba U šport no re. kreacija za tiste malo kiez les fse. kane voznike avtov, ki so htell po, kozatl, kak lehko čista nedužnegj no nič krivega pešca od pet do gla. ve poioTbaS s cestno žiipo, tak ke Je še samo sposoben za generalno pucaje v kemični čistilnici. Moren van i^vedatl, ke smo bil tiste dni fsi državloni, ki se še samo po no. gah uvozimo« v popunoma podreje- nen položojl proti tlstin, ki so si svoje »r. .1« že na kolca spravlL Seveda pa moren povedaU, ke so se med toto motoilzirano vojsko na|. šle tiidi bele vrane, ki so kak se to boj strokovno reče — obzirno plavali po ptujskih gasah no up«, števall tiidl nos pešoke. No, zaj pa to poglejmo, ke nai je napisa naš dopisnik Franček ii Gomile pri Juršlncih: SPREVODNIK AFTOBUSA JE ZA NOVO LETO NAGRODA NEZNONEGA POTNIKA Predzodji den v lenskem leti aH bojše povedeino 30. decembra še je ob sedmih viitro mloda žena I. V, odpelala s ptujske avtobusne peče- palnice v Zogreb. Kak to zahtevajo fsi predpisi no noime je pločala vozno korto do Zogreba no poleg ie zahtevano pristojbino od z fseml do^ brotami naložene popotne tosrbe. Potnica je parkirala na svojen re- zerviranen sedeži, sprevodnik pa je precik žmetno torbo »kavalirskoi odnesa v paket trega?. , Do Zogreba je bilo fse lepo no praf, malo preklijanja po avtobusi, malo drenga, malo ovoga, nialo ono- ga ali svega 1 svašta, kai[ je to avtobusih že štora novada. V ZO' grebi je izstopla z namenom, da od tan dale polše zvezo za Karlovac, ge jo je čaka jeni mož sldok. Pri izstopi je bilo digoč malo drengaja, malo simo, malo tamo, — tak ke je nafsezodjo ostola v pitlažnikl iSe samo ena toiba že precik zglodani no skoro čista prozna. Nič je M pomogalo prepričovaje i>olnice, it je tista torba ne jo.na no da bi raoga sprevodnik meti pasko m kontrolo o sprejemaj! no vročajl prtloge. Sprevodnik je blja zavoU toga tak prizadet, ke je fort napn ponovla »Izvinlte gospodlce, zaistJ je sada i meni teško!« (Drogi brold kak še je te moglo biti teško gemi sldoki, gdo ga je žena po- zdrovla s skoro čista prozno poto volko, v keri blo samo neke kislegi zelja io eno oskubleno purče.) Ja, vidite, tak se zgodi bogesi potniki, če avtobusni kondukter po zobi kontrolirati sprejemaje no od dojo prtloge. Da je tistih z d"' gimi prsti povsodik zadosti, pa nan je tak ne za čiiditl, saj vein« ke se tak eno 15 kil žmetna no n» basana torba z meson, vinon s prl^' škirai giboncami no dTiigiml dobr» tami nemre tak hitro s pridnimi rc kami zaslužiti FRANCEK: 'Resen mi je žoh, k' se je tak zgodlo s tvojimi dobroti mi, ki si jih naloža svoji hčeri ' popotno toibo, samo veš, zaj P' toči zvoniti je že prepozno. Jai mislln, ke de si to prešteja tui keri od avtobusnih kondukteiov, pi de driigič tiidi son malo boj P* sko meja, ke še mo nede kdo kega potnika fkra ali pa zame)' Veš, na toten našen luben sveti s' lehko fs& zgodi. Pret sen pozoba na' pisati, ke ba toti avtobus no seved' tudi kondukter od avtobusnega P«" jetja Varaždin. (Veš to sen napi« zavolo toga, ke ne bi meja z na« mi domočimi sprevodniki kokih žov zavolo toga). Veš Franček ba se je pofsodik zažihrati. Lepo te pozdTOvlj Ln)««' Drogi brolci no dopisniki, tej^ za gnes, druga pisma pridejo df" gi tjeden na vrsto. Pište mi na stoii antrcs: Uredništvo Tednik' Heroja Lacka 2, Ptuj. Samo va Luji«" ALBERT CAMUS Prijelni sosedje »Dobro jutro! Upam, dami boste oprostili, da prihajam tako zgodaj. Vidim, da ima- te mnogo dela, saj ste se si- noči komaj do konca prese- lili, a ko sem vas opazovala skozi okno, kako hitite, mi je prišlo na misel, da ne bi bilo slabo, ko bi skuhali ma- lo kavice in si oddahnili. Upam, da ste džezvo že našli v kakem od vseh teh zabo- jev. Medtem ko bo voda za- vrela, pa spregovoriva nekaj besed. Ce ravno nimate pri roki žličke, lahko skočim po svojo in jo prinesem. Kavo pa gotovo imate. Moram pri- znati. da je zelo prijazno od vas, da ste me povabili na kavo, čeprav ste sredi zmeš- njave. Ena skodelica bo čisto dovolj, da. Nisem taka kot nekatere druge ... Samo eno žličko sladkorja, prosim. Ce že hočete, pa dve. Tako prijetno je tu pri vas. Gotovo boste dali stanovanje prepleskati, ali ne? Veste, vsi smo bili močno presenečeni, ko se je stranka pred vami na vrat na nos izselila. Sicer pa nič čudnega, ko so bili toliko dolžni v špeceriji. Ku- povali so vse pri Renardu. Ha, trgovec Lucas na dru- gem vogalu ni tako nor, da bi dajal na upanje. Še svoji materi ne bi dal nič na kre- dit. Zato tudi ni čudno, da je tak bogataš; še od črne borze med vojno mu je ostal lep kupček. Jaz hodim kupo- vat k Renardu in tudi vam svetujem isto. Le to bi vas rada opozorila, da dobro gle- date, kadar vam kaj tehta. Zlepa ne zna kdo tako go- ljufati pri vagi kot Renard, Videli boste, kakšne čudo- vite sosede boste imeli. Vsi so ljubeznivi in kar se da ustrežljivi. No, če že silite, pa mi natočite še eno sko- delico kave! Fina kavica! Gotovo kupujete dobro sorto. Ko bi vedela, da bova pili_ kavo, bi vzela s seboj nekaj piškotov ... Ah, nikar se ne trudite in ne iščite piškotov, ... razen če jih imate čisto pri roki. Vaša najbližja soseda je gospa Robin. Čudovita žen- ska. Samo nikar ji ne poso- jajte denarja! Za tistega nje- nega poba, za katerega vsi pripovedujejo, kako je podo- ben očetu, pa bi jaz priseg- la, da ... sicer pa, kaj nama to mar, ali ne? Nad vami stanuje gospa Titier, Prav gotovo vas bo kmalu obiskala, bodite brez skrbi! Svetujem vam, da skrijete pred njo vse stekle- nice pijače, kar jih imate pri hiši, ker drugače ... Jaz dam še kozarec iz kredence, ka- dar pride na obisk. Zelo pri- jetna gospa je, boste videli. Tudi z gospo Lecoq se bo- ste morali seznaniti. Čudovi- ta stara gospa je, čeprav pri- povedujejo, da so jo že več- krat videli, ko prihaja iz za- stavljalnice. Sicer pa to ni nobena sramota. Ah, skoraj sem pozabila na gospo Leblanc! Zares zelo mila ženica, le na to vas moram opozoriti, da ne ver- jemite niti polovice tistega, kar vam bo pripovedovala. Saj razumete, kaj mislim s tem, ali ne? Odhajam. Vidim, da ste sredi dela, in ne bi vam bila rada v napoto. Samo malo sem hotela skočiti k vam, da vidim, ali je treba kaj po- magati. Na svidenje! Upam, da si boste vse lepo uredili in da vam bo v naši hiši le- po. Bodite prepričani, da ni- ste mogli priti med boljše, bolj odkrite in prijetne so- sede.« ZA DOBRO VOLJO »Gospa, ali ste zadovoljni z barometrom, ki ste ga zadnjič kupili pri nas?« »O, hvala lepa, res je odli- čen. Odkar sem ga kupila, je bilo vedno lepo vreme.« »Čudovito je biti tajno zaro- čen,« se hvali Tanja, »vse moje prijateljice ml zavidajo za to!« Špela: »Silva mi je povedala, da si jI Izdala skrivnost, ko sem ti vendar zabičala, da je ne sme? živi duši povedati.« Pepca: »Fej, da je le sram nI, ko sem ji še posebej naroči- la, da tebi ne pove, da sem jI povedala!« Špela: »Saj ne bo tako hudo. Rekla sem ji, da ti ne bom po- vedala, da ml je povedala — torej jI tudi ti ne povej, da sem ti povedala!« »Ta Grega je res čuden člo- vek, vzame vse preveč dobe- sedno. Včeraj smo ga povabili k nam na večerjo. Pa sem mu rekel, naj se počuti kakor do- ma. In nI minilo deset minut, ko Je fant že pričel dvoriti moji ženi, nahrulll mojega si- na, pretepel psa, odpovedal na- ši hišni pomočnici, meni pa je rekel, da sem tepec.« KINO GORIŠNICA 26. januarja angleški film FANTO- MAS PROTI YARDU. KIDRIČEVO 24. in 25. januarja italijanski film SANJAVE ZVEZDE VELIKEGA VO- ZA; 27. in 28 januarja francoski film DNEVNIK 2ENE V BELEM; LJUTOMER 25 in 26. januarja jugoslovanski film ZB1R.4LC1 PERJA; 29. in 30. ja- nuarja trancojki film TIGER LJU- BI SUROVO MESO. OR.MOŽ 25. januarja ameriški film FANTA- .STICNO POTOVANJE: 26. januarja ameriški film TAJNI AGENT FLINT; 29 januarja ameriški film OPERA- CIJ.A OPIJ. POLJČANE 25. in 26. januarja ameriški film STOJ, STREUL BOM; 29. januarja ameriški film KO PRIDE DAN. PTUJ 23. januarja nemški film NEVIDNI DH 'vlABUSE; 24., 25. in 26. januar- ja ameriški film NASILJE V JERl- CHU; 27. in 28. januarja ncmšiii film CRNl OPAT. VEI IKA NEDELJA 25. januarja ameriški film TAJNI AGENT FLINT; 26. januarja ameri- ški film FANTASTIČNO POTOVA- NIE 26. janutrja ameriški film OSED- TO.MAŽ PRI ORMOŽU LAJ VETER. tednik - ČETRTEK, 23. JANUARJA 1969 STRAN 15 Bistriški strelci aktivni vse leto strelska organizacija v bistri- V, ® nhčini je ena tistih, ki se ffhko^viji s svojim delom v 1 1 ^nvaniih kot z mnozicnost- V JS občini je namreč se- J^ ctrpiskih družin, ki imajo Sl^kot štiristo aktivnih članov. V lanskem letu so ime i vrsto tekmovanj, ki so se začela na Skarici ob obč nskem pra^z- ^ikn do najzanimivejšega tek- S ^anla ob toevu JLA Na pa- Sem teku je zmagala ekipa VROP Slov. Bistnca. Naibolj množično tekmova- nie v preteklem letu pa je bilo ligaško tekmovanje, ki se ga je udeležilo vseh sedem strelskih družin. Tudi v tej konkurenci so bili najuspešnejši strelci iz Impola, medtem ko se je na drugo mesto presenetljivo pre- bila ekipa iz Prebukovja. Konč- topol 1S8,34 točke; 2. Pre- bukovje 182,48 točke; 3. Slov. Bistrica 155,08 točke; 4. Cigoica 153,22 točke; 5. Poh. bataljon (Oplotnica) 134,97 točke; 6. Boč (Poljčane) 133,20 točke; 7. Le- skovec 133,14 točke. Bistriški strelci so se udeleži- li tudi nekaj republiških tek- movanj. Tako je mladinska eki- pa v konkurenci 24 ekip zased- la solidno deveto mesto. Vso pozornost posvečajo strelci v občini pcmladku, to je pionir- jem, ki imajo vse leto vrsto tekmovanj. V minulem letu so ob dnevu žena tekmovale tudi ženske. V tekmovanju posameznikov je imel doslej največ uspeha Adam Kučine'C, ki je že drugič zapovrstjo postal republišlci pr- vak. Tako bistriški strelci vestno izpolnjujejo svoj program dela. Prav bi bilo, da bi se njihovi marljivosti priključile tudi dru- ge športne organizacije v obči- ni. —b V SI. Bistrici s© ustanovili občinsko športno Um občinski svet za tejesno kul- turo v Slov. Bistrici je ob koncu preteklega leta ustano- vil občinsko ligo, Zaradi po- . manjkanja telovadnic (v občini 'bosta v zimski ligi samo dve ! In Polčanah) so se odločili, da 'bodo v zimski ligi samo dve . panogi: šah In namizni tenis. I Ti športni dejavnosti imata v i bistriški občini največje rnož- inostl za hiter razvoj, istočasno pa lahko prisegata v svoje vr- ste veliko število privržencev, i pri tem pa nista vezani na vc- jlike finančne izdatke. Čeprav v je med tekmovalci tudi nekaj I takšnih, ki bi lahko tekmovali f v višjih razredih, jim pomanj- ' kanje finančnih sredstev tega ; ni dovoljevalo, V spomladanskem obdobju se bo občinska liga razširila za dve panogi: odbojko in mali nogomet, S tem bo v športno dejavnost vključeno še večje .število občanov. Sedaj tekmuje v Hgl 7 ekip V šahu in 6 ekip v namiznem tenisu. Zaradi velikega zanima- nja občanov za ta pomemben ' korak, ki je bil storjen v raz- voju amaterskega športa in športa nasploh, pričakujejo, da se bodo prijavili za tekmova- nja §e mnoge nove ekipe z ob- niocja občine. Po prvem kolu so dosegli najboljše rezultate: J^ahu 1. Slov, Bistrica II, s - točkami pred ekipo Impola 5>lov. Bistrice, ki je osvojila 12 točk, in Poljčane z 11 toč- kami. Sledijo jlrn: Poljčane, Granit, Makole In Črešnje- več. V namiznem tenisu: 1. mesto je z najvišjim številom osvoje- nih točk zasedla ekipa Poljča- ne I, pred MakolamI, Čreš- njevcem, Pragersklm, Irnpo- lom in drugo ekipo Iz Poljčan. Občinski svet za telesno kulturo In rekreacijo v Slov. Bistrici je z ustanovitvijo te lige spodbudil občane k aktiv- nemu športnemu udejstvova- nju. Prepričani so, da bo to pomemben korak k oživitvi te vrste dejavnosti, ki je pred le- ti odigrala tako pomembno vlo^o v občini. Judoisti IMPOLA razočaral v nedeljo se je v Mariboru začela prva kvalitetna liga v j udu za Slovenijo. V prvih dveh kolih so se sre- čale ekipe Ljubljane, Impo- la iz Slovenske Bistrice in Maribora. Na tekmovanju so najbolj razočarali Impolčani, ki so veljali za favorite. Zal pa se tekmovanja v ekipi Impola ni udeležil državni reprezen- tant Topolčnik, ki je bil na tekmovanju v Italiji in se ni pravočasno vrnil. Tekmo- vanje pa je zamudil tudi Impolčan Vidmajer. Ker pa sta se v soboto poročila tudi dva člana ekipe, lahko re- čemo, da je tekmovala dru- ga ekipa Impola. Kljub temu so se kar dobro upirali, če- prav so izgubili obe sreča- nji. Na tem tekmovanju je po-, novno prišlo do izraza klu- baštvo, saj so trener j i-sodniki oči vidno navijali za svoje, kar velja predvsem za pred- stavnike Ljubljane. Ekipa Impola pa je tako izgubila vse možnosti za dosego prve- ga mesta. -b OSEBI^A KRONIKA RODIILE SO: Vlasta Milek, Aškerčeva 8 — Rikarda; Marta Kovačec, Vel. Ne- delja 15 — Ireno; Marija Klobasa, Gradišča 61 — Erno in Tanjo; Kristina Emeršič, Ljutomerska 3 — Vesno; Marija Vesenjak, Pla- carovci 1 — deklico; Albina Mu- hič, Moškanjci 14 — dečka; Ger- truda Seruga, Nova vas 53 — dečka; Breda Sever, Cojzova pot n. h. — deklico; Marija Yido- vič, Rjavci 3 — deklico; ~Ana Jernejšek, Str. Makole 13 — Sre- čka; Ana Gomilšak, Polenci 35 — Srečka; Filomena Zemljič, Mi- klošičeva 5 — Aljaža; Silva Ra- kua, Medribnik 14 — Marijo; Je- rica Mauzer, Podlehnik 13/a — dve deklici; Neža Šumenjak, Pre- rad 37 — dečka; Terezija Zadra- vec, Slamnjak 27, Ljutomer — Romano; Matilda Arnejčič, Hra- stovec 88 — dečka; Marjeta For- štnerič, Dornava 142 — deklico; Milena Zdovc, Miklavž 31/a — Andreja; Marija Meznarič, Dra- govič 5 — Janka; Marija Peter- šič, Bezjakova 6/a — dečka; Hil- da Marin, Mekotnjak 34, Ljuto- mer — Stanislava; Marija Vido- vič, Draženci 63 — Damjana; Ma- rija Bombek, Placar 51 — Vinka; Terezija Frangež, Sp. Jablane 11 — deklico; Slavica Statar, Le- vajnei 36 — dečka; Marija Kelc, Goričak 16 — Janeza; Viktorija Vrbančič, Prešernova 12, Ljuto- mer — Danila; Marija Begano- vič, Bodislavci 4, Lju^mer — deklico; Marjana Kekec, Miklo- šičeva 4 — Aleša; Elizabeta Lju- beč, Borovci 56 — deklico; Ma- rija Sori, Kicar 83 — deklico in dečka; Silva Senčar, Ka;nenščak 1, Ljutomer — Rajka. POROKE: Maks Božank, Kidričevo 13, in Mihaela Orozg, Kidričevo 13; Franc Karnekar, Maribor, Panon- ska 4, in Majda nidariC, cesta Olge Meglič 11; Franc Rus, Žab- jak C, in Marica Obran, Budina 22. UMRLI SO: Janko Petek, Prešernova 35, roj. 1927, umri 12. I. 1969.; Alojz Teman, Dragovič 44, roj. 1881, umrl 14.1. 1869.; Marija Kelc, Na postajo 2, roj. 1922, umrJa 14. I. 1969.; Alojz Svarc, Njiverrl 4, roj. 1886, umrl 14. I. 1969,; Alojz Žnidarič, Juršinci 14, Bučkovci, roj. 1910, umrl 15. I. 1369.; Franc Vnuk, Sakušak 28, roj. 1907, umrl 17. I. 1969.; Jožef Raušl, Središče 196, roj. 1902, umrl 18. I. 1969.; Ana šegula, Murkova 5, roj. 1925, umrla 17. I. 1969.; Rudolf Vesel- ko. Središče 100, roj. 1906, umrl 19. I. 19G9. Družabna igra # ISKANJE URS Enemu cd povabljencev zavcžemo oči. Poklekniti mora v sredino kro- ga, ki ga naredijo opazovalci. V raz- dalji 2 do 3 metrov položimo na tla uro, ki jo mora žrtev najti, ne da bi uporabila za iskanje svoje roke. la to igro je potrebna popolna ti- šina. če bo iskalec prisluškoval ob parketu, bo uro prav hitro našel. DROBNI NASVETI # VCDNE MADiEŽE iz svite ali u- metne svile odpravimo samo, če vso tkanino namočimo v vodo. Vodne ma- deže na parketu premažemo z lane- nim oljem ali rumenim voskom. ® JEKLENE . NOŽE, k! S