im Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 55. JOLIET, ILLINOIS, S. JUMJA 1915 LETNIK XXIV, Przemysl ' zopet v avstrij z naskokom zadnji četrtek zarana s pomočjo nemških čet. Rusi se umikajo proti Lvovu, a ponekod trdovratno upirajo zasledovalcem, ojače-ni baje z novo armado. rokah. lil Na zapadnem bojišču naznjanjajo zavezniki nekaj uspehov. 15 "naj, 3. jun. (čez London, 2 ura, Zavzetje 5 severnih trdnjavic spravi Je m'"ut Pop.) — Trdnjava Przemysl naše čete pred poljske utrdbe. Zadnje zna i Se nallaia P° uradnem na- so že po svoji naravni legi na višinah u z°pet v rokah Avstrijcev. ' zaščičene, ali vse kaže, da se bodo Ru-leže'hka avstr'iska trdnjava Przemysl'« le maI° "pirali. kr0Ca -m-ed Lvovom in ICrakovom v Potem bo treba zavzeti še tretjo li-n°\ini Galiciji, se je predala dne' nijo utrdeb, notranji pas. Ta pred- ted^-°a Rusom Po dolgi oblegi. Od ' stavlja verigo redut, zgrajenih iz be- ci i J v Pretek'° 10 tednov, ali Avstrij- | tona in zaščičenih po zasekali. Toda nis" mc> so si stavili v zadačo, trd-1 naše obležne"čete so. trdno prepričane podVl s°vražniku zopet iztrgati, in 1 o tem, da bodo naši težki topovi brez uresn'1"''0 VSe potrebno» da to namero ' mnogih težav predrli iste. i- 'C1J0 tako hitro, kakor mogoče, j Xaši zrakoplovci poročajo, da je so-avne brzojavke iz Galicije so vražnik glede na obrambo mesta nič a zveznih čet pred.1 manj nego enega mnenja, marveč pri-severno in jugovzhodno, u-rporoča dvojen načrt. Med tem ko so pada trdnjavica ' nadvojvodove čete prodirale od Sana, . ico. ! ,la, celo potem, ko se je oblega trdnja- 5!n> 3. jun.—Uradno naznanjajo: j ve že pričela, so Rusi neprestano zbi- '»ocal«. * lrdjavo 3 POdKtj Std„Sred"iej0111 boryslawskem in drohobyskem, zapad-• no od Stryja. Osemdesettisoč ton olja je bilo razdejanih. Čeravno se je nemškim in avstrijskim četam posrečilo, omejiti plamene, vendar je vsa krajina zadimljena. Ruska odpornost oslabela. Amsterdam, 3. jun. — V avstrijskem glavnem stanu bivajoči zastopnik "Berliner Tageblatta" je brzojavil svojemu časopisu eno uro pred padcem trdnjave, da je notranja vrsta trdnjavic pod streljanjem nemških in avstrijskih možnarjev in da se ne more ob držati. Bržko se je bombardovanje resno pričelo, so Rusi takoj nehali pošiljali pomožnih čet, in ko se je pričelo obstreljevanje lvovske železnice, so vojaštvo in živež tako brž kakor mogoč* odpravljali iz Przemysla. Pogajanja z Rumunskim. Pariz, 3. jun. — Tukaj splošno mi slijo, da se je Rumunsko začelo pogajati z Rusijo glede odstopa ozemlja za slučaj, da vstopi v vojno na strani zaveznikov.- Pravijo, da Rumunsko zahteva Sed-mograško in Bukovino. "Ti' v*eli|.n,av° Przemyšl smo davi za-! rali več čet v Przemyslu in brezkončni na " ?m° Ponoči naskočili utrdbe "Ar'erni fronli' se še držale.' Hom''lldda generalom Linsinge-Prodira vedno dalje v okrožju 7 K'f.ac!?,ya' severovzhodno od Stryja. vž- Plen, ki ga je vlaki s topovi in strelivom so pomagali izpopolnjevati priprave "za uspešno obrano''. O tem ni dvoma, da Rusi mislijo že na to, zapustiti tudi Lvov, če jim ne bo mogoče obdržati Przemysla. Ruski vojni glavni stan še ima po- __^wjju, A ,_____ i_______stitr-v " Can 2a 6QjiastnikQv in 12,175„mož.| Utrj_evalna dela pri_Lvovu so prene-2aj .. 'fhala. Zrakoplovci poročajo, da so Qnji dnevi Przemysla. : dolgi železniški vlaki vozili proti ruski 3" i«"- ~ Padec trdnjave W>- Prapor Rdečega križa ni vihral t ynysl- v,ii' „„,„.„ . „;.„„ z njih, rz česar je sklepati, da se ne .gre za prevoze ranjencev, nego za odpravo streliva in živeža. Men c:ij hodn„ Je ozemlje ob Dniestru pr od Mikolaj 4>ov -S a bitka ob Strvju, je bil zopet ' tem premestiti v Brody ob ruski meji Prerije bil 2 r1 Padcem splošno pričakovan. fF WilT*C'n 50 Poročali še sledeče: v'c se ; ar°°yanjem 5 severnih trdnja- debelj f Pnčel°- Avstrijski 12 palcev narji „'" nemški 10-pakev.>debeli m«ž-sijo n„ estano delujejo ter hitro ru- —j*vi S°vražn'kn. zgrajene «ae»stBC kočn; ,C.e.7. °blcgova^i: šQ..že/v:snS-____0hzini od trdnjavic. Petrolejne shrambe razdejali. Berlin, 3. jun. — Poročila z^gališke fronte glede-bega, R-usov ab l5niestru lirayijt>, da jp .razdejali «ez '2Q;shrangib sirovega petroleja, in sicer v okrožju FlOMlRftl FLETCHER + ŽS0* ^biV°jnC n,ed Združenimi Državami FLETCHER, POVELJNIK VELIKEGA ATLANTSKE GA BRODOVJA. in kako tujo velevlastjo je '"»» " 'Kralo eno glavnih ulog atlantsko brodovje, ki je bilo pred krat Po predsedniku Wilsonu v newyorski luki. Na čelu tega i ena naj' pregledbo bojnih »oliv. " Je n«j J I"V«.*UIII»U vviisuuu v ncwyorsKi JUKI, i\a Udrh fotoKr r d"Ural Frank R Fletchcr- Na tej sliki je videti « dllJ podadmirala Fletcherja, posneta med pregledi Rusi se umikajo. Dunaj, čez London, 4. jun. — Rusi se umikajo ob celi fronti v Galiciji, kakor danes naznanja vojni urad. Toda ne umikajo se brez trdovratnega odpora. Vkljub ljuti borbi" med nasprotnimi armadami je odločilen zaključek vsega ruskega vojskovanja v Galiciji blizu, kakor mislijo uradniki vojnega urada. Ruske zadnje straže bojujejo zadr-žavajoče boje južno od reke Dniester proti avstro-nemškim četam, prodira-jočim od Stryja, v kritje prehoda čez reko. Rusi severno od Przemysla obupno "napadajo general von Macken-senovo armado. Tukaj uporabljajo nove reserve ter obenem hudo pritiskajo prijti četam, ki jim poveljuje nadvojvoda Jožef Ferdinand v trikotu med reko Sanom in reko Vislo. Avstrijsko vojno naznanilo. Avstrijsko večerno naznanilo*pravi: "Med dnevom'je bil Przemysl očiščen sovražnika, ki seuinika v vzhodni smeri, zoperstavljajoč se na višini ju-gozapadno od" MedzykeV' Ztezne čete tamkaj napadajo. *" ''' "Med tem se je armadi avstrijskega generala Eduard von Boehm-Ermol-ija posrečilo, predreti rusko obrambno postojanko od juga in udariti proti Mosciski, kamor so -se približale. V teh spopadih smo ujeli mnogo Rusov." Kaj pravijo Rusi. Petrogiwd, 4. jun. — Padec Przemysla je povzročil malo navidezne bri-ge med ruskimi uradniki tukaj. Poudarjajo, da je trdnjava oslabela vsled razdejanja trdnjavic po Avstrijcih za časa, ko so jo 'predali v marcu. Današnje naznanilo vojnega urada pravi, da izgube' Przemysla ni smatrati za hud udarec Rusom. Čete, ki so obfdržavale mesto, so se umaknile proti ivžhodu na prej pripravljene'pošto Ijanke, ki jih uspOsobljajo, ora- Z zapadnega bojišča. Pariz, 3. jun. — Glavni stan nemškega prestolonaslednika je-bil bom-bardovan davi po francoskih .zrako-piovcih. Devetindvajset strojev je spustilo 178 bomb in več tisoč puščic. Mnogp bomb.je baje doseglo cilj. Nemci' zavzeli vas Hooge. London, 4. jun. — Nemške čete so naskočile in zavzele vas 'in grad Hooge, vzhodno od Ypresa, po krvavi bitki z Britanci, ki je trajala v.eč dni, kakor brzojavljajo iz Berlina. • Britanski vojni urad ne priznava izgube: . - Pariz poroča pridobitve. Pariz, 5. jun. — Vojni urad je nocoj objavil o razvojih na fronti med drugim sledeče: "V severno od Arrasa ležečem o-krožju smo prav znatno napredovali. Skoro dve tretjini vasi Neuville sta naših rokah. "V severnem delu 'Labyrintha' smo šli naprej za 450 metrov." Nemci priznavajo izgube. Berlin, 6. jun. — Vojni urad je danes izdal sledeče naznanilo: "Napadi na vzhodnih slemenih Lo-rettskih višin so bili odbiti s težko izguba za sovražnika. Boji se nadaljujejo samo v malih delih okopov. Ostanek cukročistnice v Souchezu je v posesti Francozov. "V Neuvillu smo izgubili dve skupini hiš." V Dardanelah. London, 6. jun. — Uradno nazna njajo nocoj, da so britanske čete ob Dardanelah vsled svoje nove ofenzive zadnjega tedna zavzele dve liniji turških okopov ob tri milje dolgi fronti. od cez reko Sočo, ob fronti sev< tržaškega zaliva. Črni vrh obvladuje vso Furlansko (! Menda Soško) dolino. Posest tega slemetTa usposoblja Italijane, ogrožati Tolmin iz ozadja. Ta kraj, skupaj z baterijami na gričil) §v. Marije in -Sv'-Lucije, predstavlja eno najhujših ovif za italijansko prodiranje čez Sočo v tem okraju. Črni vrh tudi obvladuje dolini, držeči v severovzhodni, del okrožja So-ča-Bovec, ki ima na svojem severu Predelski prelaz, ki je mpčno utrjen in ščiti cesto v Trbiž-\ Prva avstrijska zmaga. Dunaj, čez London, 4. jun. — O prvi zmagi Avstrijcev proti Italijanom po--rpča vojni urad danes, ko naznanja, da so na vzhodnem slemenu Kreuz-berga "avstrijski vojaki zavzeli dva vrha, ki ju je bil sovražnik zasedel z močnimi oddelki. "Ob koroški meji se vršijo topniški boji ponekod," pravi naznanilo. "V obmorskem okrožju, okrog Kobarida, se tudi vrse boji." Italijansko poročilo o bojih. Rim, 4. jun. — S topniškimi in pehotnimi napadi se Avstrijci odločno trudijo, pregnati Italijane iz prelaza ob Kreuzbergu. Bojevanje tukaj in okrog slemena Črnega vrha je najsrditejše, ali general Cadorna je danes poročal, da so bili vsi avstrijski napadi odbiti. "Ob celi meji se pripravljalni spopadi nadaljujejo ugodno za nas," je brzojavil italijanski vrhovni poveljnik. Naše prodiranje na levem bregu Soče je zadovoljivo, dasi počasno." Nobena poročila o italijanskem vojskovanju v dolini Adiže in okrog Štora niso dospela v Rin\ v zadnjih 24. urah. Humor v resnih časih. Lugano, Švica, 3. jun. — San Ma- zil gen. Villove čete, po bitki, ki je trajala pet dni in se raztezala čez pas 300 milj. Wilsonova druga nota. Washington, D:. Cl, 6. jun.'— Odpo-slatev* druge note predsednik^ Wilsona na pemški odgovor glede.,"Lusitanije" je lrila^za nekaj, dni'odložena v svrho, da se okrepijo dokazi za ameriške zahteve. ■ •" ./ MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR. ■ X . Pošiljamo denar v staro domovino: na Kranjsko, Štajersko, Primorsko, Hrvatsko, Koroško in vse druge Av-slro-Ogrske dežele, ter na vse. druge kraje in sicer popolnorna zanesljivo, ' točno in po pravi dnevni ceni. V stari domovini izplača denar c. k. pošta. Pošljemo denar tudi stalno naseljenim vojakom. Najnižje cene: 10 kron pošljemo za__________$ 1.70 25 " " - " ......... 4.15 50 ■ " " •" ......... 8.20 100 " " ......... 16.30 500 " " "......... 81.00 1000 " " " ......... 160.75 Pri teh cenah je poštnina že vračunana. Denar nam pošljite po Vaši naj-bližnji pošti; obenem priložite "Money Order-ju" še svoj natančen naslov, istotako natančen naslov one os^J>e, kateri se naj denar izplača na pošti r stari domovini. Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC, Jolict, Illinois. Vse naše poslovanje je jamčeno. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise "in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. f Iz slovenskih naselbin. kakor smo poročali svoje dni, je dobil nadaljnji odlog do dne 16. julija, ko bo mora! na vislice, če ne bo višje sodišče razsodilo drugače. — Danes je volitev okrožnih sodnikov. Trije kandidatje so, vsi brez nasprotnikov, in ker se imajo voliti trije okrožni sodniki (circuit judge), je njihova izvolitev zagotovljena. Sledeči so: D. Dibell, F. L. Hooper in A. W. DeSelm. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Bozich Mary, Grey-heck Matt, Zagorc Martin. Joliet, IlU 7. jun. — Vse šole v Jo-liettt so še vedno zaprte zaradi škrl^-ticc, ki se je v zadnjih tednih opisno razširila po mestu, in ostanejo zaprte, dokler se epidemija ne zatre, kar naznanimo ob svojem času. — G. Josip Legan, član salunarske tvrdkc Petric & Legan, ki je pred več tedni zbolel za revmatizmom tako hudo, da je moral ostati doma v svoji postelji, je žal še vedno v pra.v slabem zdravstvenem stanju. »Sbčtiitje j« splošno, in vsi mnogoštevilni njegovi prijatelji odkritosrčno žele, da naš priljubljeni saloonar Joe v najkrajšem času popolnoma okreva. — Smrt muhami "Povejte ljudstvu, uaj kupuje živež in sadje v prodajalni-cah, ki so zaščičene pred muhami med poletjem," je rekel te dni mestni zdrav stveni oblastnik, "živež za prodajo, ki je bil izpostavljen brezštevilnim muham, ni primeren za človeško uživanje," je izjavil dr. Higgins. "Dokazano je brez dvoma, da je muha msj-delavnejša prenašavka bolezni. Sedaj je čas, da se prične boj proti muham. Ali ve~te, kaj pomeni, sedaj ubiti par muh? Poglejte tole." In pokazal je statistično tabelo, ki j,o je izdelal new-yorski zdravstveni odbor, Tabela kaže, da par muh spravi na svet v enem letu zalego, ki bi stisnjena tvorila kubično maso večjo nego je Woolworth-ovo poslopje v New Yorku. ■ Tak statističen dokaz je pač dovolj tehten vzrok za bojno napoved: Smrt muham! ^ _ Nova kaznilnica. Z gradnjo nove itlinoiške državne kaznilnice bodo pričeli z dnem 1. julija, če bo zakono-dajstvo te dni dovolilo prvi znesek $268,000 v to svrho, kakor izjavljajo komisijonarji nove kaznilnice, polkovnik John Lambert, kongresnik Ira C. Copley in James A. Patten, chicaški "pšenični kralj". Tako pravi warden Allen. — Najboljši stenograf v kaznilnici. Kakor znano, sta mlada malopridneža Matt Stariha in Tony Bluth pred nekaj leti — dne 1. jul. 1908 — us-trelila trgovca Avgusta Beltzner ter bila obsojena na dosmrtni zapor v jolietski kaznilnici. Tony Bluth se je tu baje popolnoma spokoril in poboljšal. V svojih prostih urah — delal je v kaz-nilniški čevljarnici — se je učil stenografije ali tesnopisja, in je zdaj izmed 1835 kaznjencev najboljši stenograf in strojepisec, kakor je izjavil warden Allen, v čigar pisarni je Tony Bluth zdaj zaposlen. — Frank Repetto, ki je imel biti obešen dne 11. junija zaradi umora, Waukegan, 111., 1. jun. — Le redkokdaj se sliši kaj iz naše velike slovenske naselbine, zato Vas prosim, g. u-rednik, da mi odstopite nekoliko prostora. Delavske razmere so, kakor povsod, tudi pri nas zelo slabe, ter je mnogo brezposelnih ljudi, ki hodijo od tovarne do tovarne, da bi delo dobili, pa zastonj je njih trud, dela ne dobe. Na društvenem polju pa vkljub vsem slabim delavskim razmeram vseeno dobro napredujemo. Razna društva prirejajo veselice, večinoma veselice z gledališkimi predstavami, in sicer z dobrim gmotnim in duševnim uspehom. In to je edino pravilno. Kje neki ima človek več zabave, kakor pri lepi slovenski igri? In društvo ima tudi lep gmotni uspeh. Predkratkim se je tukaj ustanovilo še eno novo društvo in se priklopilo k D. S. D. Novemu društvu mnogo uspeha! Dne 30. maja je bil zopet lep dan za našo naselbino. Ta dan so namreč prvič pristopili k mizi Gospodovi naši prvoobhajanci. Bil je lep in ginljiv trenutek. Marsikatero oko je bilo rosno ob pogledu na nedolžno mladino. Nehote se je človeku zdelo, da je doma v naši ljubljeni domovini, v domači farni cerkvi, kjer smo tudi mi tako stali in hrepeneli po tistem presrečnem trenutku, ko pride prvič Jezus k nam v svetem prvem obhajilu. Ni ga lepšega spomina, kakor je spomin na prvo sveto obhajilo. Ni torej čuda, da je cesar Napoleon na vrhuncu svoje slave vprašal, če kdo ugane njegov najsrečnejši dan; in ko ni nobeden u-ganil, je sam povedal, da je bil najsrečnejši dan njegovega življenja dan prvega svetega obhajila. In ta presrečni dan je bil za našo mladino zadnjo nedeljo, ko so v krasno ozaljšani cerkvi in nalašč za to slovesnost pripravljeni obhajilni mizi prvič prejeli Kralja nebes in zemlje. Prekrasni govor gospoda župnika prvoobhajancem je privabil marsikatero solzo v oči, ko je poktadal obhajancetn na srce, da naj jim bo ta dan vedno pred očmi in da naj ostanejo vedno tako čisti, kakor so ta trenutek, da naj se ogibljejo slabe druščine, slabe tovaršije, rn ko jim preti nevarnost, naj se zatečejo v varno zavetje Marijino, da ne omagajo. Pa tudi govor na odrasle, posebno na očete in matere, je napravil globok vtis, za kar izrekam gospodu župniku zahvalo. Po sveti maši so se prvoobhajanci podali v šolsko dvorano, kjer so jih častite šolske sestre in drugi prijatelji, seveda z gospodom župnikom na čelu, sijajno pogostili. Pa še nekaj. Štirideseturno pobož-nost smo imeli tudi v naši slovenski cerkvi Matere Božje od 25. do 27. apr. Verniki so trumoma pristopali k mizi Gospodovi. Pri pobožnosti so sodelovali med drugimi tudi Rev, Jakob Čer-ne, -duhovni vodja K. S. K. J., Rev> Podgoršek, Rev. Šaloven, Rev. Škur in drugi. Hvala Vam, častiti gospodje, za vaš trud! Vaših govorov ne pozabimo nikdar, vedno se V^s bodemo hvaležno spominjali, kajti seme vaših govorov je padlo na rodovitna tla in bo obrodilo stoteren sad. X. nik, lahko vidi, da ga veseli zadnji preobrnt v Evropi; akoravno bodo pri tem najbolj prizadete slovenske pokrajine. Tako iz maščevalnosti nad Avstrijo želi pogin Slovencem! Tudi narodno, kaj? On sicer zagovarja vse zaveznike, da so nedolžni in da je Avstrija kriva, da je tudi Italija stopila v svetovno klanje, in to utemeljuje s tem, da je Avstrija dala več pqfrice Italijanom, kakor pa nam Slovencem, tako je torej Italija upravičena do vojske.... Res smešno! Zatorej pametni Slovenci, nikar v Ligo. Sicer pa po pisavi G. N. mi Primorci nismo Slo- kvarjena duša junaškega slovenskega naroda. Eden za petindvajset! Maj na severu. Blaž Ertl od 47. pešpolka piše svoji sestri v Ljubljani med drugim: Že nekaj dni imamo toplo pomladno vreme; gozd že zeleni in kukavica nam kuka vsako jutro, dokler je ne oplaši in prepodi naše streljanje. Rusi malo streljajo. — Ozebel nisem, hvala Bogu, nič, čeprav sem mislil, da ne pre-stanem dolge in hude zime. Bil sem dobro oblečen. Sedaj je zime konec in jutri imamo že 1. maj. Tako ima- venci, kajti on poroča med poročili iz mo pa tucH upanje, da bo vojna kmalu Furlanije mej drugim tudi Caporetto ; končana in se zopet vrne ljubi mir. (slovensko: Kobarid) in višine med Sočo in Idrijco, torej je tudi Tolmin, Sv. Lucija v Furlaniji in še Idrijca po vrhu! Tako smo tudi mi Furlani! Ostia! Sploh je vse slovensko časopisje z malimi izjemami malo preveč kranjsko. Tako na primer je neki list poudarjal večkrat: "Kranjec, glej, tvoja zemlja je zdrava" i. t. d. Jaz se pa še dobro spominjam iz ljudskošolske knjige: Sloven'c, tvoja zemlja i. t. d. In kedor to premišljuje, lahko viST. da to ni narodno. Liga se pa imenuje narOdnoobrambna, medtem ko njeni voditelji prezirajo in ločijo nas Slovence po deželah; Primorce potiskajo v Furlanijo, Srbe pa imenujejo rodne brate; na koroške in štajerske Slovence so pa pozabili! Zatorej ni čudno, da te Amerikanec ne razume, ako mu poveš, da si Slovenec, pač pa "Kraner"' ali pa "Austrian". Žalostna nam maj-ka! Dragi rojaki, ne dajmo se zapeljati! S pozdravom Miha Ortar. Skipton, Sask, Canada, 19. maja. — Slavno uredništvo A. S.! Tukaj Vam priložim naročnino $1 in prosim, da mi list redno pošiljate, zakaj je pre-dolgočasno brez njega. Samo da bi enkrat zamogel se imenovati dnevnik, to bi bilo veselje naročnikom. Vam želim veliko naročnikov in predplačni kov, pa ljubi mir pred sovražniki} S pozdravom Vam udana Mrs. Joseph Sedlar. Pittsburg, Pa., 1. jun. — Cenj. ur. A. S.! Prihranite še malo prostora za ta skromni dopis. Delavske razmere se polagoma izboljšujejo, kakor tudi v društvenih ozirih smo popolnoma preskrbljeni. Edino le nas srce boli. glede evropskega klanja. Bili smo prepričani za mir, ali glej, Italijo srbi za najboljše 'slovensko ozemlje, kjer se hudo moti, da bi to njej moralo pripadati, namreč južno Tirolsko (Trent-* Primorsko, Trst, Gorico in drugo primorsko obrežje. Sama je prepričana, da je preveč zahtevala, ali drugače ni bilo vzroka za vstop v vojno. In še pravijo, da je Nemec sovražnik Slovenije, kar sem prepričan, da ni res. Či-tal sem ravno o tem v pittsburškem časopisu (Nova Doba) dopis Slovenske lige. Čeravno sem sovražnik tej stranki, vendar pa moram reči, da je pristno opisano, edino le se ne morem nikakor strinjati, ker pravijo, da je Nemec sovražnik Avstrije, ker sami vidijo, kako eden druzega brani "iti se ne predajeta do zadnjega moža. Res je, da je naša ljuba Slovenija v nevarnosti pred Italijo. Bil je zaveznik, ker je mislil, da se mu bode ponudilo to, kar zdaj zahteva. Torej se še ljudi nahaja, ki ne vidijo, na katero stran propada. To je ravno tako, kakor če mi ena noga propada v blato in bi rekel, da mi ona propada, katera je na suhem. Torej žal, da G. N. nima zadosti prostora v svojem listu mazati o Avstriji. Poglejmo, koliko so Slovenci izobraženi, da namreč razumejo vsako delo. Dobro so mi tudi pozhani Rusi in Srbi. Kako daleč so oni modri, vidim zadosti po tovarnah njih izobrazbo, da še onega ne razume,* kar mu delovodja s prstom pokaže, četav-no se jih nahaja .takih tudi med avstrijskimi Slovenci ali Slovani, to so samo oni, kateri nič ne verjame kakor v trdega Srba. Torej če bi spadali pod Ruse ali Srbe, prišli bi iz izobrazbe v neizobraženost. Torej v slučaju poraza Avstrije bi jaz raje spadal pod Nemca, kakor pod nobeno drugo državo, posebno pa ne pod Srba, nikakor ne, in še enkrat ne. Torej če se ravno vsi na glave postavimo, ne naredimo nič nobeni državi, če zmaga ali zgubi. Zazdaj zadostuje. G. urednik, slabi pisavi je papir kriv. Pozdrav! Geo. Verbanec, avstrij. Slovenec. 8. trdnjavski bataljon. Z bojnega polja smo prejeli: O hrabrosti vseh mogočih polkov in oddelkov je že pisal vaš list, samo našega 8. tfdnjavskega bataljona še niste omenili, čeprav smo v njem skoro sami slovenski fantje, ki zares ne delamo sramote svojemu imenu, marveč smo si že ponovno priborili navdušeno pohvalo svojih višjih. 8. trdnjavski bataljon je bil na novo ustanovljen in zanj so izbirali slovenske fante: Kranjce, tŠajerce, Primorce. Ko smo prišli na bojišče in se pogledali s sovražnikom iz oči v oči, smo stali v bojnem viharju kakor skala. Naš ogenj je med sovražnikom strahovito pustosil ter ga končno pogual v divji beg. a še na begu so naše krogle podirale sovražnika, kakor bi vihar šel čez plan. Sovražnik je bil poražen na ceh" črti. Na bojišče je prijezdil poveljnik in radosten pohvalil 8. trdnjavski bataljon. Tako smo pokazali tudi tu. da Slovenec na bojišču nikdar in nikjer ni zadnji. AKO CESAR NAROČI KLOBASE. ter višjega okrajnega sodnika szat-marskega okraja Arpada pi. Galgoczy, proti bajno bogatemu veleposestniku Elemerju pl. Nemett in več drugim u-glednim osebam so pa uvedli kazensko postopanje radi ponarejanja javnih listin, goljufije in podkupovanja. Navedeni so se združili v priložnostno podjetje, ki se je pečalo z dobavo konj za armado. PI. Fogaraszy je k naboru za konje posla! navadno po 30 do 40 lepih konj, ki so bili takoj uvrščeni, a šele kasneje komisionelno prevzeti. Pri prevzetju je potem Fogarassy dobavi! veliko slabše konje. Z dobrimi konji je pa šel znova k drugim pobi-ralnim komisijam. Na enak način so postopali tudi ostali obdolženci. Ko so bili nekoč konji Arpada pl. Papp proti pričakovanju takoj pri naboru prevzeti, je dal ponoči prevzete dobre konje zamenjati z manj vrednimi. Razen tega si je Papp z nedovoljenimi sredstvi prisvojih konje, ki jih ji vojaški erar posojal kmetom za pomladna poljska dela. Dvoumno. "Kaj vam je, gospodična?" "O, nič, gospod doktor!" "Zakaj ste me pa klicali?" "Veste, prej, ko vas še ni bilo tukaj, mi je manjkalo." VEL^PONUDi _ M »TO). NEBO d«»n>t ' ""jI j. v it.tnJi""'- »wNESOd- J. V ♦ , p - -r «-r\ (S ---- • - - i**-*« fej /^NTsAarrrts aafifl - "» ti iwOi ipuf 4B' M Uttu%n 31J. P. Lorillard Co., New York City < • .AVAV/'W' z»tn»l Ako hočete streho popraviti po _ denar oglasite se pn HOLPUGH ROOFING CO, COMPOSITION FELT and GRAVEL ROOFERS Asphalt Roofing Over Shingles- Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Buildup Corner Ottawa and VanBuren Stre JOLIET, ILLINOIS, NAŠI FANTJE NA BOJIŠČIH. (Iz "Slovenca".) Reliance, Wyo„ 31. maja. — Zgodilo se je, kar smo z napetostjo pričakova li, namreč Italija je zahrbtno napadla svojo prejšnjo zaveznico Avstrijo s tem, da ji je napovedala vojno. Sedaj mislim, da se bojo odprle oči tudi slo-vensko-ruskim patriotom, kako trojni sporazum osvoboduje Slovane, oziroma Slovence — mislim, da se lahko razume, kako. Anglija in njene služabnice Rusija in Francija videč, da ne morejo premagati zaveznic Avstrije in Nemčije, so podkupile oziroma nahuj-skale že itako dovolj zahrbtno Italijo, da je slednja napadla že oslabljeno Avstrijo. Kaj bo temu sledilo, je težko reči. Lahko se pa zgodi, da bomo prišli goriški Slovenci in Primorci pod italijansko vlado in tako so rešeni Slovenci po ruski zaslugi iz dežja pod kap. Kaj pa Ligaši? Radoveden sem, kako jo bojo sedaj obrnili. Po mo jem mnenju jim srce veselja poskakuje, vsaj nekaterim, kajti oni se bolj potegujejo za Srbe in razpad Avstrije, kakor za Slovence, tako jih jaz razumem. Ko sem pred kratkim govoril z eno osebo, ki pripada Ligi, mi je na vprašanje, kako se danes godi Beneškim Slovencem, odgovorila, da so res kakor narod propadli, pa da to ni nič hudega. Tako si mislijo Ligaši in tem se tudi razume, kaj je njih cilj. In kedor pazuo čita newyorski dnev- Visoko odlikovanje bivšega predsednika "Danice". Fr. Maršič iz Sodražice, sedaj rezervni poročnik pri c. kr. tirolskih strelcih, o kojega junaškem činu na severnem bojišču smo svojedobno poročali, je odlikovan z zlato hrabrostno kolajno. Čestitamo iz srca slovenskemu junaku, čestitamo pa tudi Katol akad. društvu "Danici", ki je vzgojila toliko hrabrih vojnikov, na visokem odlikovanju bivšega predsednika. Slovensko ljudstvo je ponosno na sioje junake in jim je hvaležno za obrambo ljubljene domovine. Eden Slovenec za 25 Rusov. Junaški čin, za katerega je prejel Fr. Maršič visoko odlikovanje, je obstojal v tem, da je g. Maršič — takrat še praporščak t— sam brez vsake pomoči, zajel 25 Rusov (nadporočnika, dva praporščaka in 22 mož). Ta uspeh je bil samo mogoč vsled nečuvene predrznosti, neustrašenosti in energije Mar-šičeve. Po noči, v temi in megli, je sam zadel ob ruski oddelek, in, namesto da bi se umaknil, je zakričal: "Stoj, roke kvišku!" In — Rusi so ubogali in se udali, očividno misleč, da ima Maršič močno krdelo za seboj. In Maršič je petindvajset ujetih Rusov sam peljal k svoji kompaniji, ki je bila oddaljena par sto korakov. Taki so pravi slovenski fantje, v katerih živi nepo- Neko prusko sodišče je izdalo važno razsodbo, da nemški cesar, če hoče v nedeljo pri večerji pogostiti svoje goste s klobasami, pri tem na noben način ne sme kršiti nedeljskega počitka. Zanimiva razprava, ki je to odločila, se je vršila v Berolinu. Polovod-ja neke velike mesarske tvrdke, ki je bila dvorna dobaviteljica, se je moral zagovarjati zaradi obdolžbe, da je porabljal neko nedeljo slugo proti določilom nedeljskega počitka. Neko nedeljo je dobila tvrdka od cesarske kuhinje telefonično naročilo, naj večjo množino za osebno porabo cesarske rodbine določenih klobas in drugih prekajenin odpošlje z vlakom, ki odhaja iz Berolina ob 12. uri opoldne, kot brzovozno blago v Potsdam. Slugo, ki je zaboj na kolesu peljal na kolodvor, je ustavil stražnik in vsled tega je bil poslovodja obsojen z denarno, globo 5 mark. Poslovodja je vložil ugovor in v glavni razpravi zastopal stališče, da gre tu za v obrtnem redu določeni izjemni slučaj glede nedeljskega počitka, namreč za dela, "katerih takojšnja izvršitev je potrebna v javnem interesu". Da je ta pogoj dan, izhaja iz tega, da je poštni urad v neki ulici odredil posebne odredbe, da se vsak čas lahko omogoči odpošiljanje živil v cesarsko palačo, dalje pa tudi iz tega, da dovoljuje železniška uprava pri gotovih vlakih posebne dvorne kuhinjske vlake. Poleg tega je bilo naročeno' bl^go določeno za pogostitev državnih dostojanstvenikov. Sodišče je dokazni predlog odklonilo z motivacijo, da se drWnjj dostojanstvenik? lahko tudi s čim driigim pogostijo kakor s klobasami in gnatjo. Sicer je-P3 potrdilo kazensko odločbo z naslednjo vtemeljitvijo: Za obveznost držati se zakonskih določil nedeljskega počitka je brez pomena, da je ravno cesar naročitelj. V zasebnopravnem prometu ne zavzema cesar nikakega izjemnega stališča. Kakor se mora vsaka gospodinja preskrbe^ s potrebnimi živili za nedeljo, bi bila tildi stvar cesarske kuhinje, da si te pravočasno naroči. Sploh bi pa tudi dvorna kuhinja sama lahko poslala svoje uslužbence po naročeno blago. 42-cm havbice Škode in 42-cm Krup- povi možnarji. "Karlsbader Morgenzeitung" spominja v nekem poročilu, da so nemški 42-cm možnarji posnetek 30.5-cm motornih baterij iz Skodove tovarne. Nato je baron dr. Skoda poslal imenovanemu listu sledeče pojasnilo: "V vašem cenjenem jutranjem listu ste se dotaknili v neki beležki tudi moje osebe s pripombo, da je Skodova tovarna napravila načrt za nemške 42-cm možnarje. Zaradi tega si dovoljujem, da za vaše orijentiranje pojasnim mali nesporazum.' Skodova tovarna je razen težkih oblegovalnih topov, razen znanih 30.5-cm možnarjev imenovanih motdrne baterije, konstruirala in izgotovila tudi 42-cm havbice. Ta konstrukcija in izvršitev je popol noma neodvisna od Kruppovih 42-cm možnarjev, pa ni niti tvrdka Krupp ni Skoda znala, da sta obe tovarni izvršili tip istega kalibra (42 cm), ena možnar druga pa havbico. Na vseh bojiščih se uporabljajo 30.5-cm pn°*nari'* na zahodnem bojišču so 42-cm Kruppov možnarji, a na vzhodnem 42-cm Skodove havbice." Jadranska Banka Popolnoma vplačena glavnica «,000,000 kron. Prihranki 7M.0®* *tr**' Glavni urad: TRST. Podružnic« na Dunaju, Dubrovniku, Kotom, Ljubljani, Metk0*®"' Opatiji, Šibeniku, Spljetu in Zadru. Priporoča se za vse bančne posle- Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaj« aaitne papirje in daje informacije vaeh vrat Prevaemlje menjice, dokumenta in titjatv« aa Avitro-Ograko, in Hercegovino, Albanijo, črno goro. Grako, Rn« Turčijo i ». d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRAM««^ i«l m * m k s m^m.xm siXiKixsxi »s J m g m K s 9R s * $ K lis * »9 »s m »» *» Buchanan-Daley C*0* D*ipltln«s and Allan Sta. Ogrski bogataši goljufali državo pri dobavi konj. Iz Budimpešte se poroča: Na pod lagi interpelacije, ki jo je v zbornici vložil poslanec ljudske stranke Karol Hussar, so zaprli veleposestnika Nikolaja pl. Fogarassy in Arpada pl. Papp JOLIET, . ILLI«*10 *mmm Les za Stavbe in Največja zaloga r m»»tu PBKUNO NA KOČ IT K UOBITK NJlSO TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu Prvi in edini slovenski pogrebniški Uetanovlja* L 1OT. Anton Nemanich iti SI« 1002 N. Chicago Street , Kottjuštiiicn na 205-207 Ohie St.. J*liet' f j g gijfi^® • Priporoča alavneaan občinatvu avoj zavod, ki je a««"^ ^ ^f meatu; ima laatno maaehno aaakulaaco, ki je najlepia r J tvaike rotove in kočije. Na po sive ac poalnii vaak bi ponoči in H*«1 £fciea** Kadar rabita kaj v na* atrofci ae ogiaaite a« lalala«i*» taL 2575 |in M. W. 944. Naii kotiiaft in ▼ai dalavai ao Slovene'. Družba sv. Družine (HOLY FAMILY SOCIETY) V Z.JEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. Vstanovljena 29. nov. 19H. Inkor. v drž. 111., 14. maja 1915. SEDEŽ: JOLIET, ILL. GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD.' "VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: Predsednik.........George Stonich, Joliet, 111. Podpredsednik... John N. Pasdertz, Joliet, 111. Tajnik................Josip Klepet, Joliet, 111. Zapisnikar......Ant. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik...............John Petric, Joliet, 111. 1 V NADZORNI ODBOR: 1- Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. Se P'sma i" denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe naJ Pošljejo na 1. porotnika. J0dreieno Društvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsi- D mestu države Illinois s 8. udi obojega spola. 16 j.^*' sPrejema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od ' leta. Ob pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad. SpolnoACUJE SMRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana •istine vsoto takoj po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne j v redu 'n sprejete v gl. uradu. ^PLAČUJE ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), in sicer: *P°P°ln° izgubo vida na enem očesu vsoto $100.00; i3 ?°PoIno izgubo vida na obeh očesih vsoto $250.00; 2a ,'Z87° ene roke nad zapestjem vsoto $100.00; za i k °b6h rok nad zapestjem vsoto $250.00; Kgubo ene noge nad členkom-vsoto $100.00; za i'2 k° °beh nog nad členki vsoto $2S00°; 2a ;ZgUbo najmanj štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; za zl najmanj štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; delo JCno hrbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa- se g^CUJE ZA OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sicer enkratn a Vsota ?SO-00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za z 0 ^racijo na kili ali vtrganjem. Vej raz °S-k°^mne operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-Plačatj -t^'" tajnik na vse člane(ice) primeren asesment kadar je treba iz-'2Plač;ir, e operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in a za operacije. vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki iih^ član(ica) je deležen D. s. Q n takoj ko je bil pravilno sprejet. v katero Podružnico in fr ' Čl . . eg tesa plačujejo Društva bolniško podporo. sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z na vsoto zavarovalnine: 1 ' 2 "' 3 ."' Asesment. Razred. Za $500.00: Starost. 1 ......... 16—20 ...... 35c Za $250.00: Starost. • 16-20 ... ■ 20-25 ... • 25-30 ... ■ 30—35 ... >35—40. • 40-45 ... ■ «-50 .......... 38c • SO—55 .......... 45c teea plača vsak član(ica) še Sc na mesec za stroške. Asesment. 18c 20c 23c 25c 28c 32c 2 3 4 5 6 7 20—25 .......... 40c 25—30 30—35 35^-40 40—45 45—50 45 c 50c 55c 63c 75c 5- Jun- — Ustanovili ^ci-tvi ^ društvo, sv. Družin«* v Mav- ti tsnovn; * •■ • leP«e »„■ .. J1 Je prisostvoval g. J. t D" S" D- ki je Prisot- k »ml koristi in dobrote, katere iine. men slavne Družbe sv. Dru- Joh^r 30 '"oljen.: jotin T_ Albcrt Tmet,č. Predsednik, »- rt Lesh, - • V*Jc tajnik. blagajnik. 0»ai J« sk!?nilo, da.se naj vrši «» kat-- redna m«**«na ">ice iter0 naJ pridejo vsi člani in « priSt®' .oni rojaki in rojakinje, ''}■ to p,.tl k tej mladi organiza- n? Pridt tud!CI5 v nede'jo POP- ob 2- s! ln člani, zdravnik, ki bo vse čla->« kti'' plPre8leda1, da bodo takoj ^»ialr ,a' se bo tud> asesment ^ *'e Pobotnice. Kdor želi pristopiti n^j se pri tajniku br. Albertu Lesh-u zglasi in vpiše ali naj pride na sejo. Pristopnina v Družbo je samo $1.00, a za v naše društvo je prost pristop za nedoločen čas. Društvo je sklenilo, da bodo člani in članice, ki hočejo biti zavarovani za podporo, plačali po 50c na mesec v društveno blagajno in bodo deležni bol. podpore po $1.00 za vsak delovni dan. Vabimo torej na prihodnjo sejo, ki se bo vršila ot> 2. uri pop. v Mavričevi dvorani, vse rojake in rojakinje, ki še niso pri nobenem društvu, ali pa če tudi so, ker koristno je človeku biti pri več društvih. Tu se lahko zavarujete za $250.00 ali $500.00. Sedaj imajo rojaki in rojakinje v Rockdalu najlepšo priliko, da vstopijo, ko je še pristopnina v društvo prosta. Pozdrav vsem članom(icam) D. S. D.! Odbor. iz STARE D0M0YINE. t, 'ni *!„ aus kranjski deželi 5r ^SkT dr' Sus^iičV7me- «k Vri,°vne ' dežele brzojavno čestitk * V°jle Povelin'ku avstro-ogr-kC^O*^ admiralu Hausu tv«kua' M je WnU na5ega podmorske-n° krj^i' veliko francosko 1'ovJ* <10SD "Leon Gambetta."-^Oi ,ke«n Sledeča brzojavka v SNk ^O, šusteršič, de-cm 04r\,.celi k'• ,Ha«s, ki danes po-')e'ie rn"' "omarici dvojne Sil'^ se i0"" v Tolminu na Go-SimL °'al svojedobno na . H:nsk: 1ll,J« in govori dodoI- »lo,. M H —^— za mir so imele . v,jei( 24 "ružbe na binkošt- az,1ik\f ,?aja, ki je bil ob-"'aru« p------»_. t^H 'Ni dan ■ ' Po„*e Mar;;- n za m ^ družbe < S'ov ■'i, '"'i® Pomočnice Bi;.. A1drei A J" v rusRem ujetni-PU« ta,?^f Martinčič, voj- 1 "aslej l"io dopisnico (ra- di cenzure v nemškem jeziku): "22. aprila 1915. Po dvanajstdnevni vožnji sem dospel v Simbirsk. V bližini teče Volga. Kako se mi godi, ne pišem. Drugih slovenskih kuratov nisem našel tu; tudi v Przemyslu sem bil jaz edini. Tudi brzojavil sem Vam bil. Od septembra nobenega odgovora iz domovine. Pozdrav Slovencem! Andrej Martinčič, Feldkurat, Simbirsk, Russland. Prisonnier de guerre. — 'Zopet na bojnem polju. Gosp. kurat L. Turšič piše: O'Tatrafuered, dne 4. maja 1915. Te dni zapustim ta lepi kraj in se vrnem zopet nazaj med svoje fante k regimentu. 2al, da so tako hitro minili dnevi mojega tukajšnjega bivanja. Naša slovenska družba, dasi znešena od vseh vetrov, je tako lepo harmonirala, pa se polagoma tudi skrčila. Pred par dnevi je odšel dr. Lampret, živinozdravnik iz Postojne, danes praporščak Poženel, te dni odidem jaz. Ostanejo še nadkurat Tajek, profesor Burgar iz Ribnice in praporščak Vizjak iz Celja. O priliki, ko dobim kaj časa, Vam napišem daljše pismo o teh čudovito lepih krajih. Prisrčen pozdrav. — L. Turšič. — Rehabilitacija nekdanjih častnikov med mobilizacijo. "Zeit" poroča: Kakor izvemo, je cesar dovolil, da nekdanje častnike, ki so odložili svojo šaržo zato, da se izognejo postopanju častnega soda ali ki so jo po sklepu častnega soda izgubili, v posebno vpo-števanja vrednih slučajih vojno ministrstvo priporoči cesarjevi milosti, da zopet dobe prejšnje šarže. To tiče le tiste nekdanje častnike, ki so odšli v službo na bojno črto in ki so se kot hrabri borilci izkazali pred sovražnikom. Prošnje za rehabilitacijo naj se vlagajo pri tistih četah, pri" katerih do-tičnilc služi. Na isti način se rehabilitirajo med vojsko nekdanji častniški aspiranti. — Velikodušno darilo. Tvrdka Anton Krisper v Ljubljani je izročila županu dr. Tavčarju znatno vsoto 500 K v podporo akcije mestnega magistrata v svrho preskrbe cenejih živil za ubožneje mestno prebivalstvo. — Umrli so v Ljubljani: Ivan Zaletel, pomožni sluga v deželni bolnici, 47 let. — Anton Jankovič, delavčev sin, 4 let. — Ivan Škofič, tesar, 45 let. — Anica Breskvar, ključavničarjeva hči, 11 mesecev. — Umrla vojaka. Umrla sta: črno-vojnik 17. pešpolka Franc Rozman in vojaški delavec pri 27. dom. pešpolku Rista Mišič. — V belgijski vojašnici v Ljubljani se nahaja simpatični bosenski moha-medanec, po imenu Mustafa Mujagič, ki je znan po celi Bosni zaradi svojega uspešnega zdravljenja kačjega pika, in sicer zdravi po navodilih glaiovitega arabskega učenjaka Ahmeti Rufai-e. — Uradno štetje živine. V občini Begunje, Gorenjsko, so našteli meseca aprila pri uradnem štetju živine: 120 telet, 16 juncev, 91 telic, 235 krav, 82 volov, 324 malih prašičev, 250 jesenskih prašičev, skupaj torej 1118 glav domačih živali. Ne bo še lakote, če Bog da! — Tri sinove, vnuka in štiri zete ima pri vojakih g. Mihael Lampret, posestnik na Muljavi pri Krki. Najstarejši sin Jožef je črnovojnik, pa ima tudi že sina Janeza pri vojakih. Drugi sin Anton, korporal 27. pešpolka, je bil ranjen pri Grodeku. Alojzij pa je še aktiven vojak pri konjenici. Zet Franc Stojan je bil prvič ranjen, drugič pa ujet. Zet Franc Jančigar je bil tudi že ranjen in zeta Ignacij Bregar in Jožef Kutnar sta cel čas na bojišču. Razen teh sta bila vojaka tudi sinova France in Mihael in zet Jožef Godec, ki so pa pred vojsko pomrli. — Za mrtvega je bil proglašen Janez Kern, vojak domobranskega polka, doma iz vasi Klane, pošta Komenda pri Kamniku. Sedaj je pisal svoji ženi Mariji Kern, da se nahaja v ruskem ujetništvu. — Zaprisega prostovoljnih strelcev v Ljubljani se je 9. maja dopoldne po sv. maši v nunski cerkvi izvršila na Kongresnem trgu ob navzočnosti zastopnikov oblasti in velike množice občinstva. Svirala je vojaška godba 17. pešpolka. — Iz ruskega ujetništva je pisal v Ljubljano svoji materi in sorodnikom g. Joško Prezelj, praporščak pri 17. pešpolku. Nahaja se v mestu Petro-pavlovsk, okraj Akomlinskoj v ruski srednji Aziji; popolnoma se je že privadil podnebju. Pravi, da je pisal že mnogokrat; prišli sta sem pa le dve dopisnici, Srčno želi, da bi dobil kak glas iz domovine. Nadeja se pa za trdno, da bo kmalu zopet videl domače kraje. —• G. dr. Rok Jcsenko se je oglasit iz rusk^ga-ujetništva. — Iz ru skega ujetništva se je oglasil ž* dvf krat odlikovani četovodja Janez Bencina iz Bukovice pri Ribnici. Pismo je hodilo dva meseca. Nahaja se v Skobelevu v Turkestanu. Zadnjikrat je pisal 30. decembra 1914. — Ravno-tam je tudi Jožef Hočevar iz Zagorice pri Ribnici. Sedem mesecev ni bilo glasu o njem, sedaj pa se je oglasil zdrav in neranjen. . — Bivši deželni poslanec c. in kr. tajni svetnik Jožef baron Schwegel, ki je Umrl dne 16. septembra 1914 na svojem posestvu pri Bledu, je zapustil deželnemu muzejo "Rudolfinum" zbirko slik, različne orijentalske preproge in veliko s sodelovanjem barona Schwe gla izvršeno delo orijentalskega muzeja o orijentalskih preprogah, orožje in manjše umetniške predmete vseh vrst, zbirko novcev in zbirko različnih drugih predmetov itd. pod pogojem, da se vse to shrani na posebnem rezerviranem prostoru, za kar je dal prispevek 10,000 K na razpolago. Deželni odbor je vzel to velikodušno domovinsko volilo s hvaležnostjo na znanje. — Umrl je 9, maja v Vel. Laščah č g. Janez Bevc, duhovnik v pok. — Na-gloma je umrl v Remusu, v kantonu Graubuenden g. Mihael Sterbenz iz Mojelja na Kočevskem. — Velik požar na Gorenjskem. Gorelo je dne 7. maja v vasi Knape pri Bukovščici nad Selci. Goreti je za čelo ob 10. uri dopoldne in v teku treh ur je pogorelo osmim gospodarjem vse, kar so imeli: vsa poslopja, vse za loge krme in živil in vsa obleka. Zgorelo je tudi četvero govedi. Smrtno-nevarno je poškodovan en otrok. Vsa škoda se ceni približno na 50,000 K, a bo gotovo večja. Pogorelci so bili zavarovani le za male vsote, eden gospodarjev še celo nič. Gorje, ki je zadelo prebivalce te vasi, je v sedanjih razmerah dvakrat hudo ter je nujna pomoč neobhodno potrebna. Milodare sprejema župni urad v Bukovščici, pošta Selca. — Umrli so v Ljubljani: Anton Pe- Photos by American Press Association. ALI VSTOPI TUDI RUMUNIJA V VOJNO? Slika nam kaže rumunske pešake in konjenike, fotografirane na nedavnih vojnih vajah. rišič, pešec 97. pešpolka. — Angelo Bertollo, črnovojnik 97. pešpolka. — Josip Hribar, pešec 27. domobranskega pešpolka. — Anton Zakrajšek, mestni ubožec, 69 let. — Marija Zakrajšek ,mestni ubožec. 69 let. — Marija Homovec, bajtarica, 46 let. — Ivan Gaisslechner, pešec 4. domobranskega pešpolka. — Ivan Šest, delavec-hiralec, 69 let. — Mlad tat. Na Senturški gori je ukradel 1. majnika 121etni šolski učenec in pastir pri Gašpirju 233 K 56 vin., in sicer: 1 stotak, 6 bankovcev po 20 K, 1 bankovec za 10 in 1 bankovec za 2 K ter drobiža za 1 K 56 vin. Nato je pobegnil neznano kam. Orožništvo pridno zasleduje mladega tatiča. Slu-^ žil je kot pastir komaj 14 dni, pa se je hiše že tako privadil, da je pri belem dnevu odprl zaklenjeno skrinjo ter vzel iz nje dve denarnici z zgoraj omenjeno vsoto. Mladi dolgoprstnež je doma iz Naklega. — Šla je k Bogu. Dne 9. maja o-poldne je umrla v deželni bolnici dobro znana učiteljica Marija Vider. Službovala je na zadnje v Preski in potem v Sp. Šiški. Od izbruha vojne skoraj do svoje smrti je stregla ranjenim vojakom v garnizijski bolnici, kjer jo je dohitela bolezen in tri dni potem smrt. Zapustila je zanimivo oporoko, ki se glasi: "Ker grem v bolnico v operacija iin -ne vem,-če bom ostaia še pri življenju, tem potom izročam vse moje imetje svojim starišem. Ti lahko store svojevoljno z vsem, ali sami pri-drže, ali porazdele, ali kakor hočejo. Želim, da se ne kupi noben venec. Denar, ki bi se imel porabiti za vence, naj se raje daruje za sv. maše v tem večjem številu za mojo dušo. — Za nepotrebno izdan vinar ni na svetu nobenega dobička, za dušo v vicah je pa neizrekljive vrednosti, če bi se dotični vinar raje daroval za večni mir njen: duši. — Naj se me ne hvali po časopisih. Kar sem storila, je bila dolžnost kot krščanski učiteljici. Sem pa sto-rila-še- veliko premalo, za kar bom da jala težak odgovor pri Bogu. Bog bodi milostljiv moji duši!" —Smrt v tujini. Franc Kumar, nad-podkovski mojster, ki je bil po celi Ljubljani in okolici- poznan, je na le->-garju umrl v Banfeldu. 'JJil je od začetka vojne na gališkem bojnem polju, odlikovan s srebrnim križcem na traku hrabrostne -svetinje. — Umrli so v Ljubljani: Juri Oža-nič, poddesetnik 17. pešpolka. — Aleksander Težak, rejenec, 4 mesece. — Anton Ferle, delavec, 45 let. — Fran Dolar, črnovojnik 7. lovskega bataljona. — Josip Škrinar, bivši kontorist-hiralec, 40 let. — Umrl je v Celovcu 40 let stari infanterist črnovojniškega pešpolka št. 27 Franc Hribernik iz Polhovega gradca. — Zopet smrtna nesreča s puško. Iz Ptuja poročajo: Posestnik in zapriseženi lovski čuvaj Janez Ogrizek v Stari vasi je dne 5. maja obesil na steno nabasano puško. Naenkrat je začul strel. Prihitel je in videl na tleh v krvi ležati šestletno sosedovo hčerko Marijo Vinkušt, ki je kmalu nato umrla. Kako se je zgodila nesreča, pri kateri je bila navzoča tudi 131etna O-grizkova hčerka, ni znano. — Moževa morilka obsojena v dva-mesečni zapor. Pred izjemnim sodiščem v Gradcu se je ondan zagovarjala 31. letna v Sv. Ano pristojna vdova Marija Novak radi hudodelstva uboja. Njen mož Franc Novak je bil surov človek, udan pijači in je zelo pretepal svojo ženo. Dne 4. marca je prišel Novak pijan domov. Z ženo sta se sprla. Novak je pričel mahati z vilami po svoji ženi. Žena je zagrabila gorjačo, s katero je udarila moža dvakrat po glavi. Novak je drugi dan umrl. Novakova se je zagovarjala s silobranom. Sodišče jo je oprostilo uboja in jo obsodilo v dvamesečni strogi zapor, ker je prekoračila silo-bran in je še udrihala po možu, ko je že ležal nezavesten na tleh. • — Umor in poizkušen samoumor. Rezervni desetnik kovač Franc Schi-mak pri težki havbični diviziji št. 3 v Mariboru je za nekega enoletnega prostovoljca prodal konja, a denar je po-neveril. Ognjičar Leitner je odkril Schimakovo nepošteno dejanje. Schi-mak je bil zato na Leitnerja jezen. Schimak, dasi oženjen in oče 6. otrok, se je seznanil z delavko Marijo Kra-ner, ki ga je hotela pustiti, ko je izvedela, da je oženjen. Schimak je zato sklenil, da usmrti Leitnerja, Kraner-jevo in sebe. V nedeljo 2. maja se je vračal i z Radvanja s Kranerjevo v Maribor; med potjo je štirikrat streljal na njo iz revolverja. Pustil jo je ležati v krvi, sam se je pa vrnil v Rad-vanje, kjer je povsod iskal Leitnerja, a ga ni dobil. Schimak si je nato pognal kroglo v prsi. Kranerjeva je v bolnišnici umrla, tudi o Schimaku dvomijo, da bi okreval. — Odlikovan slovenski vojni kurat. Č. g. Ernest-Terstenjak c. in kr. vojni kurat in profesor je bil radi svojega hrabrega in požrtvovalnega vedenja pred sovražnikom odlikovan z vojaško duhovnim zaslužnim križcem na belo-rdečem traku. C. g. Terstenjak je nastavljen kot aktiven profesor na c. kr. kadetni šoli v Inomostu in je takoj po izbruhu vojne odšel na bojišče, kjer se nahaja že celih 9 mesecev neprenehoma. — Slovenski častnik odlikovan od nemškega cesarja z železnim križem. Polkovnik g. Friderik Širca, brat žalskega župana g. Josipa Širca, je odlikovan od nemškega cesarja z železnim križem. G. Širca je v slovenskih gla benih krogih po imenu Risto S^vin na glasu kot izboren skladatelj. — Odlikovanje. Paznik mariborske kaznilnice Benedikt Šerbela pri mariborski okrožni sodniji se je udeležil vojske na severnem bojišču kot četovodja 47. pešpolka. Bil je ranjen. Te dni je dobil Šerbela srebrno kolajno I. razreda. — Odlikovanje v Radgoni. General pehote pl. Chavanne je 2. maja pripel na glavnem trgu v Radgoni signum laudis rezervnemu poročniku Antonu Triller, veliko srebrno hrabrostno svetinjo štabnemu naredniku Karlu Rosz-negger, malo srebrno hrabrostno svetinjo narednikoma Martinu Fekonya in Henriku Kreft. — Sv. Lenart v Slov. goricah. Na-čelstvo Posojilnice se je pri odborovi seji dne 30. aprila konstituiralo sledeče: Načelnik g. Josip Janžekovič, župnik; podnačelnik g. Matija Šuman, župan v Radehovi. Odborniki pa so sledeči: Ivjui Pajtler, župnik pri Sv. Ru-pertu, Jurij Repa, posestnik v Spod. Porčiču, Janez Rop, župan in posestnik v Lormanju, Ivan Roškar, drž. in dež. poslanec, posestnik na Malni, Matija Korošec, posestnik v Spod. Porčiču, Jan. Schoenwetter, posestnik v Zamarkovi in Franc Wella, posestnik v Žicah. V nadzorstvo sta bila izvoljena gg. dr. Fr. Tiplič, okr. zdravnik in Fr. Kranjc, posestnik pri Sv. Jurju v Slov. goricah. — Mariborski vlomilci obsojeni. Ondan je stala pred izjemnim sodiščem v Mariboru večja družba vlomilcev in skrivalcev ukradenega blaga, ki ima na vesti mnogo vlomov in tatvin v Mariboru in okolicj ter drugih bližnjih in daljnih krajih. Obsojeni so bili 20-letni Alojzij Fras na 5 let, 271etni Jožef Fras na 15 mesecev in 261etni Rudolf Hinkler na 5 let težke, poostrene ječe; potem Ivan Fras na 14 dni strogega zapora, Marija Florjančič na 15 mesecev ječe, Jožef Kodrič na 100 K globe ali 10 dni zapora, Ana Lovrenčič na 5 mesecev težke ječe, 131etna Justina Florjančič se pripre za dobo šestih tednov. Marija Polenšak in Cecilija Fras sta bili oproščeni. Postopanje proti Jožefu Florjančič, ki je sedaj pri vojakih v Pulju, se je izločilo. klicala Franceta Ederja, pristojnega v Celovec, ki pohajkuje brezposelno po svetu ter izvablja pri županstvih podpore na račun svoje domovne občine. Kjer bi se še pojavil, naj se obravnav^ ž njim po odgonskih predpisih! — Sv. Višarje. Iz Žabnic na Koroškem se poroča:-Sv. Višarje se bodo-letos izjemno odprle šele v nedeljo po prazniku sv. Rešnjega Telesa, t. j. 6. junija in sicer tako, da bo v vojnem času redno samo ob nedeljah in praznikih ena sv. maša. Med tednov ne bo romarska cerkev odprta. — V goriški bolnišnici je umrl g. Jakob Pirih iz Cerkna, poslovodja on-dotnega kmet. društva, predsednik kat. izobr. društva, obč. starešina. — Umrl je v Gorici učitelj na slovenski mestni šoli Podturmom g. Iv. Kraševec, star 55 let. Doma je bil iz Medane v Brdih. — Cene ribam v Trstu so, kakor znano, izredno visoke, tako da si jil> . more kupiti samo "gornjih deset tisoč". Kdo dela te visoke cene? "Piccolo" z dne 10. maja poroča od dobro informirane strani, da ribiči prodajajo, kadar nalove prilično mnogo sardel, lepe sardele ■veletržcem po 20 do 21 K 1000. komadov, včasih tudi ceneje (po 17 do 18 K). Veletržci jih dajo prodajalcem po 54 K 80 vin. tisoč, posled-.nji pa konsumentom po 3 krone 20 vin, kilogram, ki obsega kakih 37 ribič-Sardela, ki jo je ribič prodal veletržeti za približno 2 vin, ta pa prodajalca }za približno 5 in pol vin., stane, ko jo dobi gospodinja, že vin. Prepoved izvoza torej sama ne zadostuje; treba bo določiti tudi pri ribah najvišje cene. Še boljše pa bi bilo, če bi vlad« podpirala ribiče in konsumente s tcaf da jih reši prekupčevalcev. Za to pa je treba, pravi "Piccolo", korajžet —Obesil se je v Zagrebu Anton Klo-kočar, rojen leta 1849. v Vetrniku, o-kraj Brežice. MMiKI. — Imenovanje. Za stotnika je bil imenovan nadporočnik 7. pp. Jilg Anton, za nadporočnika pa poročnik 7. lov. bataljona Klinger Anton. — Mestna občina v Celovcu je pre- =aca*r DZMA.R SB VLAOA NAJBOLJS m MAJ8IQURNKJB V Prro HnraUko SUmHmu«* V ZAORXBU, CROATIA. KUROPR. i« ajf podrainice t: »eUvom, >rpi» na S. Crkveuid, Delnicama, DjakOT* Kraljeviči Norem Vinodola, Oatyofc* Polegi, Rieki, Sitku. Varaidin«, Ve** Gorici. Virovitici, Zamuna i DoUiftka glavnica ia K lilNJM. Naivete ia aaro40a polije Pazite na brei-vredne pons* redke in ffleit* da dobiti prt-stniRiehterfev Pain-Expeflor z znamenje m Anchor Trsi« Mark, kot knif slika. Cena St in &0c t Tsek lekarnah ali pri naravno«! nam piiitf ponj. F. M. Miff & Co. 71-80 Washington Street t en York. JOSIP ŽALAH JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St. Joliet, IR. izdeluje vsakovrstne pravoveljavaa R< stine in izvršuje vse v notarsko atraka spadajoče zadeve ca Združene Diflavf in staro domovino. Chicago tel. 1048. N. W. 770. Spisal kapitan Frederick Marryat. ^^^ Iz angleščine prevel J. M. (Dalje.) Kaj je bil ta človek v mlajših letih svojega življenja, se je vedelo le malo. Gotovo pa je bilo, da je bil izvrstno vzgojen, in govorilo se je celo, da je bil iz stare plemenite rodovine z bregov reke Tweed. Kako je postal morski razbojnik — zakaj je bil izobčen iz družbe, kako je postal izgnanec, se ni zvedelo nikdar. Le toliko se je znalo, da je nekaj let tržil s sužnji, preden je zajel sedanjo ladjo in nastopil svojo zločinsko pot. Med svojimi ljudmi je bil znan pod imenom Kajn, in dobro si je izbral to ime, zakaj njegova roka je bila zadnja tri leta vzdignjena I proti roki vsakega človeka in roka vsakega človeka proti njegovi. Kar se tiče njegove telesne postave, je bilo nekako šest črevljev visok, in njegove široke prsi in rame so pričale o velikanski telesni moči, kakršno je imel morebiti malokdo. Njegov obraz bi se mogel imenovati lep, ako ga ne bi bile preveč kazile brazgotine, in dasi je čudno slišati, njegove oči so bile pri vsem tem mile, nežnomodre. Imel je lepa usta in zobe kakor bisere. Lasje so bili lepo kodrasti in brada, ki si jo je po običaju morskih razbojnikov dal rasti, je zakrivala dolenji del njegovega obraza. Njegova postava je bila popolna, zaradi svoje velikosti pa skoro strašna. Obleka mu je bila elegantna in se je lepo prilegala njegovi postavi; nosil je široke platnene hlače, rumene črevlje, kakršne izdelujejo na zapadnoindijskih otokih, volneno srajco, rdeč kašmirski šal, ki ga je ovijal kakor pas okoli telesa, zlato- prevezen telovnik, črno žametasto suknjo z zlatimi gumbi, ki mu je po načinu sredozemskih mornarjev visela črez levo ramo, in lep turban s finimi čipkami. Dvoje samokresov in dolg nož za pasom so izpopolnjevali njegovo opravo. • Moštvo je vsega skupaj štelo stoin-petinšestdeset glav, skoro vsake narodnosti. Vendar se je dalo opaziti, da so bili vsi višji ali Angleži ali iz drugih severnih dežel, ostali pa so bili • večinoma Španci ali pa z otoka Malte. Bili so med njimi pa tudi Portugalci, Brazilijanci, zamorci in drugi; ti so tvorili dopolnilno moštvo, ki je štelo v času, o katerem -govorimo sedaj, petindvajset mož. Bili so takozvani Krumani, neko zamorsko pleme, dandanes dobro znano, ki prebiva ob o-brežju okoli rta Palmas, in katere dostikrat najamejo na našili bojnih ladjah,'da se evropskim mornarjem olajšuje služba v nevajenem podnebju. To so veliki, močni ljudje, dobri mornarji, vedno srečni in veseli in radi težko delajo, v čemer se razločujejo od ostalih Afrikancev. Vdani Angležem, govore njih jezik navadno toliko, da jih je mogoče razumeti, in so jako veseli, ako jih krstijo, kadar pridejo na krov. Prvo ime, ki ga dobe, obdrže nivadiio vse življenje, in tako je mogoče, da je moči najti na tamošnjem obrežju vse popi no Bluecherjev, WellingtonoV, Nelsonov itd., ki radi opravljajo katerokoli delo najnižje vrste, ne da bi čutili, kako malo se to delo zlaga z njih mOgočnihli imetvl: Ne smemo misliti, da so prišli ti ljudje prostovoljno na razbojniško ladjo. Bili so v službi na eni ali drugi angleški ladji, ki se bavijo z obrežno trgovino, in so bili ujeti, potem ko so bile ladje sežgane, evropski mornarji pa pomorjeni. Obljubilo se jim je plačilo, ako bodo dejali na tej j^Lij.; k^r pa tega niso urjčalcovali, so čakali le prvega tigodnegJl trenutka, da pobegnejo. >•: Kapitan je stal z daljnogledom v roki na zadnjem delil ladje in časih ogledoval obzorje, češ, da zapazi kako ladjo. častniki in mornarji so ležali na okoli ali 'pa malomarno hodih po krovu, sojfihujoč prevelike- vročine in nestrpno pričakujoč Hfrn^UfcR *vefrr», ki bi jim'ohladil vroča čela. Z veliki' mi bradanii, golimivl^smi, zagorelimi drznimi obrazi -.rf'itvclrili skupino, ki je bila v miru vislfc$.,$tvaiiw. Sedaj morama, stopiti še tlq,l v la/lji-no kabino. Oprava je bila preprosta; na vsaki strani je stala postelja. Ob steni v ozadju je bila velika omara, prvotno namenjena za steklo in porcelan, sedaj pa založena z raznimi srebrnimi in zlatimi posodami vsake vrste in oblike; nabral si jih je bil morski razbojnik z raznih ladij, ki jih je oplenil. Tudi svetilniki so bili srebrni in prvotno gotovo namenjeni za nakit kake katoliške cerkve. V tej kabini sta bili dve osebi, na kateri hočemo sedaj opozoriti svoje čita-telje. Ena izmed teh je bil neki Kru-man prijetnega in veselega obraza, ki so ga bili krstili na ime Pompei Veliki; najbolj gotovo zaradi njegove velikanske postave. Na sebi je imel hlače iz jadrovine, sicer pa je bilo telo golo, kažoče pod gladko svetlo kožo mišice, ki bi bile utegnile zbuditi občudovanje vsakega anatoma ali kiparja. Druga oseba v kabirii je bil mladenič kakih osemnajstih let, inteligentnega, zalega obraza, očividno evropske krvi. Vendar pa je bil njegov obraz videti otožen. Oblečen je bil precej tako, kakor smo malo prej opisali kapitana, samo da se je obleka še bolj prilegala njegovemu velikemu in lepo zraslemu telesu. Sedel je na divanu, pritrjenem v sprednjem delu kabine, s knjigo v roki, v katero je časih pogledal, in potem je ■zopet povzdignil oči, da opazuje okre-te Krumana, ki je marljivo opravljal delo hišnikovo ter urejal in snažil dragocene stvari v omari. "Masa Francisco, res lepa stvar to," je dejal Pompej in mu kazal svetel vrč, ki ga je ravnokar snažil. "Lepa," je odgovoril resno Francisco, "res, Pompej." "Kako je prišel Kajn do njega?" Francisco je zmajal z glavo, Pompej pa je položil prst na usta in pomenljivo pogledal Francisca. V tem trenutku je bilo čuti kapitana, ko je stopal dol po stopnicah. Pompej je zopet začel snažiti srebro, Francisco pa je iznova pogledal v knjigo. Kaj je vezalo kapitana in tega mladeniča, ni znano. Ker ga je pa mladenič vedno spremljal in živel z njim, so splošno mislili, da je kapitanov sin, in mornarji so ga časih imenovali mladega Kajna, časih pa Francisca, po njegovem krstnem imenu. Zadnje čase so poleg vsega še opazili, da sta se večkrat prepirala in je kapitan zelo pazil na vse, kar je delal Francisco. "Prosim, nečem vaju motiti v pogovoru," je rekel Kajn, ko je stopil v kabino; "pouk, ki ga moreš dobiti od kakega Krumana, je gotovo zelo ime-nitem." Francisco ni odgovoril ničesar in je bil očividno zatopljen v svojo knjigo; Kajn pa je pogledal zdaj enega, zdaj drugega, kakor bi hotel zvedeti njiju misli. "Prosim, kaj si rekel, Pompej?" "Jaz rekel, masa kapitan? Rekel samo mlademu masi, to jako lepa reč, vprašal, kje vi dobili — masa Francisco nič povedal." "In kaj to tebe skrbi, ti črni lopov!" je zakričal kapitan, prijel za vrč in tako močno udaril Krumana po glavi, da se je upognil in da ga je vrgel na tla, najsi je bil tudi ta pravi velikan. Kri je tekla Krumanu, ko je počasi vstal, omočen in trepetajoč od močnega u-darca. Ne da bi bil zinil besedico, je počasi odšel iz kabine, Kajn pa se je vrgel na eno izmed skrinj pred posteljo in rekel z bridkim nasmehom: "Toliko imaš za svoje prijatelje, Francisco!" "Ne, temveč v dokaz okrutnosti in krivičnosti proti nedolžnemu možu," je odgovoril Francisco in položil knjigo na mizo. "Njegovo vprašanje je bilo popolnoma nedolžno — zakaj vedel ni za bližnje okoliščine, ki so- v zvezi s prilastitvijo tega vrča." "Ti pa jih, kakor se vidi, še-nisi. pozabil? Dobro, naj bo,-mladič. Tekla svarim te še enkrat,' kakor" sem te svaril že dostikrat —- nič drugega kakor edino spomin na tvojo mater me je odvrnil že večkrat, da te nisem vrgel morskim somom." "Kako vpliva na vas spomin na mojo mater, ne vem; obžalujem-' samo, ker je bila: tako nesrečna* da je bila kakorkoli v zvezi z vami." imela je oni vpliv," je odgovoril Kajn, "kakršnega mora imeti ženska na jnoža, ako s^a dolga leta na isti ladji, in ta vpliv sedaj hitro gine. Go-; vorini ti zaraditega tako odkrito, ker ne pripuščam uiti njenemu spominu, da bi me zavračal, ako se prepričani, da boš še dalje hodil, po svojih potili. Vpričo vseh mornarjev .si pokazal, da -lili nisi naklonjen; ugovarjal si mojim poveljem — dovolj povoda imam misliti, da kuješ zaroto proti meni." "Ali morem Storiti kaj drugega, kakor izkazovati vam'svoje zaničevanje," je odgovoril Francisco, "ko moram biti priča takim krvavim, strašnim zločinom — hladnokrvne okrutnosti, kakor se je godilo zadnjikrat?>Čemu ste me privedli semkaj? In čemu me sedaj zadržujete? Vse, kar zahtevam, je: Dovolite mi', da odideni s te ladje. Vi niste moj oče, sami ste mi pove- 3ali." "Ne, nisem tvoj oče — toda ti si sin svoje matere!" "To vam ne daje nikake pravice, da imate oblast do mene, in tudi ako bi bili poročeni z mojo materjo, ki —" "Nisem bil." "Hvala Bogu, zakaj zakon z vami bi >il zanjo le še večja sramota!" "Kaj?" je zavpil Kajn, vstal in prijel mladeniča za vrat ter ga dvignil kakor igračo, "toda ne — ne morem pozabiti tvoje matere." Kajn je izpustil Francisca in zopet sedel na skrinjo. VKakor vam drago," je dejal Francisco, ko se je zopet zavedal, "pač eno je, ako me zadavi vaša roka ali ako me vržejo z ladje morskim somom, saj bo samo en umor več!" "Blazni glupec! Zakaj me izkušaš na ta način?" je dejal Kajn, zopet vstal in hitro odšel iz kabine. Prepir, ki smo ga popisali ravnokar, so slišali gori na krovu, ker so bila vrata in okna kabine odprta, da bi prihajal sveži zrak vanjo. Kajnov obraz je bil ves rdeč, ko je stopal navzgor. Zapazil je, da je stal prvi krmar blizu in da je mnogo mož, ki so dremaje ležali na zadnjem koncu ladje, ,uprlo glavo ob komolce, kakor bi bili hoteli poslušati pogovor spodaj. "Tako ne pojde dalje," je rekel krmar Hawkhurst in zmajal z glavo. "Ne," je odgovoril kapitan, "in tudi ako bi bil moj sin. Toda kaj naj storim? — Ne boji se ničesar." Hawkhurst je pokazal proti vhodu v pristanišče. "Kadar vas vprašam za svet, mi ga dajte," je dejal kapitan in se žalosten obrnil. V tem je hodil Francisco po kabini globoko zamišljen. Kakor tudi je bil mlad, smrti se ni bal, zakaj nič ga ni vezalo na življenje, da bi mu bilo drago. Spominjal se je svoje matere, toda ne njene smrti; to so mu prikrivali. Od sedmega leta dalje se je vozil s Kajnom na suženjski ladji in od tedaj je živel skupaj z njim. Do zadnjega časa je misfil, da je kapitan njegov o-če. Vsa leta, ko je Kajn tržil s sužnji, je posvetil mnogo časa njegovi vzgoji in tako se je zgodilo, da je bila edina knjiga, ki jo je bilo dobiti na ladji, ko ga je Kajn prvikrat začel učiti, Sveto pismo, ki je bilo last Franciscove matere. Po tej knjigi se je naučil čita-nja, in ko je napredoval v vzgoji in učenju, so pridobili še drugih knjig. In čudno se vidi, da trgovina, s katero se je pečal dozdevni oče, ni pokvarila dečka. Toda vajen temu izza mlada, je smatral zamorce za drugo vrsto bitij — mnenje, ki se je zdelo popolnoma upravičeno z ozirom na krutost Evropcev proti onim. So ljudje, ki so že po naravi tako dobri in plemeniti, da jih noben slab zgled, nobena slaba družba ne more pokvariti; in take naravi je bil Francisco. Ko je pa postal starejši in razumnejši, je začel sam premišljevati vse krutosti in grozovitosti, ki so jih trpeli zamorci, in jih je sovražil že takrat, ko se je Kajn polastil suženjske ladje ter jo izpremenil v razbojniško. V začetku niso izvrševali velikih zločinov, temveč le lovili in plenili ladje, ljudi pa puščali žive. Pot zločina pa drži hitro navzdol, in ker je bila po izpovedih ujetih in zopet izpuščenih ljudi razbojniška ladja več nego enkrat v nevarnosti, da jo ujamejo,-niso več prizanašali človeškemu življenju, in le še prepogostoma so prihajali za umori še hujšizločini. Francisco je bil priča raznim strašnim prizorom, da mu je kar kri zastajala v žilah. Dostikrat je poizkušal rešiti nesrečneže, toda zaman. Raz-, vnet od grozot kapitanovih in njegovih mož, je pred kratkim brez strahu povedal svoje mnenje in se ustavljal kapitanu, zakaj v jezi je Kajn priznal, da Francisco ni njegov sin. Ako bi bil kdo izmed častnikov ali mornarjev izrekel le eno samo besedico tega, kar je prišlo iz Franciscp-vih ust, bi bil že davno prejel plačilo za svojo drznost. V Kajnovih prsih pa je nekaj govorilo za Francisca, kar se ni dalo potlačiti —- navada in njegova družba. Dečak je bil leta in le_ta njegov spremljevalec, kakor bi bil del njega samega. Nekaj je v naši naravi in tudi aj