Solsko blagti. (Rebri.) Otroci pripovedujejo v šoli, kako lovijo zvečerkebre, ki letajo okoli dreves po zraku. Učitelj jih praša, če ved6, kaj so in kaj delajo kebri. Ker otroci ne vedtf kaj dobro odgovarjati, učitelj tako le pripoveduje: Kebri ali hrošči so skoro po vsi Evropi doma. Navadno se pokažejo o začetku mesca maja, ali pa še nekoliko pred, o sv. Jurji. V goratih krajih se pokažejo nekoliko pozneje, kakor po planjarah. Kebri naj raji rojijo in letajo o toplili večerih, pa tudi po dnevu se vidijo pri drevesih, kjer iščejo živeža. Kebri so zelo zel6 požrešni, in se lotijo skoro vsake rastline, zlasti pa imajo radi sadno drevje, posebno jablane in češplje, kjer jih tako zdelajo, da ga ni peresca celega. Keber devlje svojo zalego ali jajčica precej globoko v zemljo na en kupček. čez 4 ali 6 tednov izlezcjo červički iz jajčic. Pervo leto so prav tanki, in žive skupaj. Drugo leto se razidejo, tretje letcT pa se razlezejo na vse kraje, globokeje, ali pa. višje v zemlji, kjer rastline spodjedajo. Proti koncu četertega poletja gre ta červ dva ali tri komolce globokeje, in se v meh zaprede. To se godi jeseni. Kedar orači orjejo na polji, jih večkrat veliko izorjejo. Spomladi pa pridejo iz pod zemlje. Naj je zemlja še tako terda, keber jo predere, in še celo terdo pohojene steze mu ne morejo zapirati poti. Kdor dobro pazi, vidi po poti kebrove luknje, kakor bi Ml kdo palico v zemljo zasadil. Kebri pridejo navadno vsako četerto leto na dan, in delajo po drevji dosti škode. Ni ga drugega pomočka zoper te požrešne živali, kakor to, da jih kolikor je moč pokončujemo. Veliko hroščev pokončajo kerti, natopirji, srakoperi, mravljinoarji, vrane, kavke, škorci, vrabci, postovke, sokoli i. t. d. Naj bolje pa je hrošče nabirati, kar se naj ložeje dela zjutraj, dokler so še oterpnjeni na drevji, in se dajo lahko otresati. Pobirajo naj jih otroci in naj jih potem pametno pokončajo in v gnoj zakopljejo. Nektori dajejo kebre tudi kuretini, ki jih rada zoblje, in ji tudi dobro teknejo.