70-LETNICA GASILSKEGA DRUŠTVA V STARI LOKI Pred 70 leti je 26 ustanovnih članov ustanovilo Prostovoljno gasilsko društvo Stara Loka. Vodil ga je Franc Dolenc, tajnik in blagajnik je bil Karel Strahl, podnačelnik pa Janez Svoljšak (Francon). Društveno delo se je pričelo že prej, saj so že leta 1899 pričeli s pripravami za .gradnjo gasilskega doma in ga predali uporabi avgusta leta 1900. Hkrati z grad njo doma so skrbeli tudi za nabavo naj nujnejšega orodja; kupili so ročno brizgal- no. Seveda te velike akcije ne bi zmog'i sami ustanovitelji, pritegnili pa so v svoje vrste 32 podpornih članov iz drugih vasi. Velik denarni delež sta nosila glavna ustanovitelja, načelnik Franc Dolenc in vitez Strahl. Poleg skrbi za gasilski dom in opremo so člani ustanovnega odbora napisali tudi društvena pravila, ki so toč no določala namen dejavnosti društva, način sprejema v članstvo, dolžnosti na čelnika, blagajnika, voditeljev plezalcev, varuhov in odbornikov, način volitev, o uniformi, o društvenem premoženju in še vse drugo, kar je moralo biti zajeto v pravilih. Na podlagi tako sestavljenih pravil je bilo Prostovoljno gasilsko dru štvo Stara Loka potrjeno na temelju 9. člena zakona o društvih iz leta 1867, št. 134, dne 13. julija 1900. Gasilski dom je razen za gasilstvo slu žil tudi kulturnim potrebam Stare Loke, posebno še po osvoboditvi. Pol stoletja obstoja doma je na njem pustilo svoje sledove: postal je premajhen, skoro vsa oprema in leseni stolp pa praktično za starana in skoro neuporabna. Zato so se gasilci in aktivisti zavzemali za nov dom, ki naj bi stal blizu starološkega gradu ob cesti v Selško dolino. Dom so namera vali uporabljati ne samo za gasilske na mene, pač pa naj bi gasilski dom postal središče upravne in politične dejavnosti, skratka — dom naj bi postal družbeno politično in kulturno središče Stare Loke. Ker pa gasilci niso mogli uresničiti te svoje ideje, ki se je šele kasneje pokazala in se še kaže prav v sedanjem času kot izredno dalekovidna in pravilna usmeri tev, so se sestali 19. januarja 1952 na obč nem zboru in se odločili za obnovo sta rega doma. Ze leta 1954 je bil dom v su rovem stanju dograjen in obnovljeno pri tličje, kjer je bila velika sejna soba, skla dišče in orodjarna. V juniju 1956 so bili dograjeni stanovanjski prostori in pozi dan sušilni stolp. Stavbo so ometali in prepleskali leta 1967. Čeprav je bilo z ob novo in povečavanjem starega doma več dela, kakor bi ga imeli z novim, vseeno delo ni bilo zaman. Članstvo je opravilo več kot 10.000 prostovoljnih udarniških ur, drugi Staroločani pa so pomagali z le som, prevozi in drugim. Pomembnejše pa je bilo društveno in družbeno delo, ki se je močno razmahnilo ob sami gradnji, strnilo vrste gasilcev in jih pravzaprav spremenilo v nosilce družbeno-politične- ga in kulturnega življenja v kraju. Ob novljeni in povečani dom so slovesno od prli 14. julija 1957 ter hkrati odkrili spo minsko ploščo padlim borcem, ki so bili člani društva. Danes, ob sedemdesetlet nici, je dom že zopet premajhen, kar so gasilci predvidevali že pred dvajsetimi leti. V sedanjem (iomu, ki ne služi samo gasilcem, imajo prostore skoraj vse orga nizacije in krajevna skupnost Stare Loke, v njem se zbira mladina, ki se ne ukvar ja samo z gasilstvom, ampak tudi s kul turno dejavnostjo. Večkrat pa ji večje in širše delo onemogoči prav premajhen gasilskega doma. Ko smo tako pregledali gradnje doma, poglejmo še za drugimi dogodki, ki so uspeli zgraditi novega, večjega in lepšega dom. Res škoda, da v petdesetih letiii niso važni za kroniko društva. 2e leta 1901 so gasilci pomagali gasiti požar v Gorenji vasi, 1902 so gasili Mi- klavčičevo hišo v Kamnitniku in požar v Dragi, 1903 na gutni pri Zabnici. 1905 je gorela Košenkova hiša pri Sv. Duhu, 272 medtem ko so 1. 1906 gasili kar tri požare. Potem v kroniki ni podatkov vse do leta 1912, ko je gorelo pri Brnaku v Stari Loki in se je zaradi vetra vžgal sedanji Jamnikov hlev. Poleg tega velikega po žara BO gasili tega leta še na Godešiču in na Bovci, 1914 v Virmašah Zidančkovo kmetijo. Med prvo svetovno vojno se je članstvo društva zelo zmanjšalo zaradi vpoklica k vojakom pa tudi kronika mol či o požarih, ki jih ponovno zapisuje šele v letu 1919 (Suha, Praprotno), 1921 sta bila dva požara, eden v Dorfarjih in dru gi decembra na Trati, kjer so zaradi mraza odpovedale brizgalne, v Skofji Lo ki pa je leta 1924 gorel Krevsov mlin. Gasilci iz Stare Loke so sodelovali pri gašenju treh požarov leta 1931, leta 1934 pa kar pri šestih. Med okupacijo je delo društva skoraj zamrlo pa tudi gašenje požarov, ki jih je podnetil okupator, ni bilo dovoljeno. Po osvoboditvi sledimo kronističnim zapisom o požarih takole: leta 1947 gasijo gasilci iz Stare Loke požar na Suhi, 1951 pomagajo gasiti požar v tovarni prešitih odej v Skofji Loki, od leta 1955 do 1970 pa je bilo na društvenem območju sedem najst manjših požarov. Pri vseh teh je domačim gasilcem uspelo samostojno pogasiti požar in tako preprečiti večjo gospodarsko in materialno škodo. Ker smo že ob sami gradnji doma ome nili, da so gasilci širili svojo dejavnost tudi na druga področja, omenimo nekaj podatkov še o tem. Že od leta 1900 je društvo prirejalo plesne venčke in skoraj redno letno po eno ali celo dve veselici ter kulturne prireditve, po drugi vojni so igrali tudi igri »Pri belem konjičku« in »Plavž«. Udeleževali so se tudi raznih tekmovanj in za uspehe na teh hranijo diplome, ki jih je leta 1952 prejela žen ska desetina za prvo mesto na občinskem tekmovanju, pohvalo so prejeli od ZB NOV ob 10-letnici JNA za požrtvovalno delo pri vzgoji svojega članstva; moška desetina je prejela leta 1951 častno di plomo za doseženo tretje mesto na prvem gasilskem festivalu, leta 1955 jim je okrajna gasilska zveza podelila diplomo za uspehe pri gasilski vzgoji članstva, nato moška desetina diplomo za tretje mesto na okrajnem tekmovanju v Radov ljici 1957 in pionirska desetina za drugo mesto na tekmovanju okrajne gasilske zveze v Kranju 1958, a 1959 za prvo mesto na enakem tekmovanju prav tako v Kranju. Med prvo svetovno vojno je društvo so delovalo z Rdečim križem ter pomagalo pri negi ranjencev in prevozih. Družinam, ki so bile brez gospodarjev, ker so jih vpoklicali v vojsko, so razdelili 80 kron pomoči. Delovanje društva med drugo svetovno vojno se je omejilo samo na ozko tehnič no področje, medtem ko je kulturno živ ljenje v društvu povsem zamrlo. Mnogo gasilcev je odšlo v NOV, šest pa se jih ni vrnilo — darovali so svoja življenja za domovino. Preostane nam še pregled društvenega poslovanja, težave odbora pri nabavi in nakupovanju gasilskega orodja in druge drobne, a zanimive stvari. Ustanovni od bor Prostovoljnega gasilskega društva Stara Loka smo že navedli. V času poslo vanja tega prvega odbora pod načelni- štvom Franca Dolenca je društvo zgradilo dom in kupilo prvo ročno brizgalno ter drugo najpotrebnejše orodje. Na občnem zboru leta 1907 je bil za novega načelnika izvoljen Ivan Tušek. V njegovi mandat ni dobi je društvo pristopilo k bolniški blagajni in določilo 8 kron letne člana rine. V bolniško blagajno je leta 1909 Ka rel Strahl volil 300 kron s pogojem, da se denar uporablja le za gasilske na mene. Odbor je leta 1911 sprejel sklep, da kupijo manjšo brizgalno znamke Uni on in 100 m cevi, kar je veljalo 1700 kron in obremenilo društveno blagajno s 1098 kronami dolga, ki ga je moral prevzeti novi načelnik Jože Sink, izvoljen 1913. leta. Društvo je bilo zadolženo tudi pri bolniški blagajni za 1440 kron. Leta 1919 je bilo včlanjenih 40 gasilcev in 35 pod pornih članov. Leta 1921 so izvolili za načelnika Petra Porento, ki je vodil dru štvo vse do leta 1935. Dolgove, ki smo jih omenili, so kmalu poplačali. Ob 25-letnici je bilo v blagajni 15.000 dinarjev, člani so si za praznovanje nabavili paradne uni forme s pomočjo društva, a vendar ob koncu leta 1926 blagajna tega ni občutila — imeli so 25.748 dinarjev premoženja. Tako si je društvo ob 30-letnici obstoja kupilo novo motorno brizgalno pri Strojni tovarni in livarni v Ljubljani in se za dolžilo za 15.000 din. Leta 1935 je bilo tega dolga še za 2815 din, med samim vod stvom društva pa so nastali nesporazumi zaradi političniii vplivov klerikalne in li beralne stranke. Na 35. letnem občnem zboru je bil izvoljen nov upravni odbor, predsednik pa je postal Tone Porenta, ki mu je uspelo poživiti društveno delo. Le ta 1940 so razvili gasilci svoj prapor. Od bor je kupil 1942 novo prenosno motorno brizgalno znamke DKW. Po osvoboditvi je privabilo društvo v svoje vrste nove člane. Umrlega predsed nika ja zamenjal leta 1946 Jože Cemažar, tega pa 1948 Jože Celjar. 18 Loški razgledi 273 Skromna kronika društva nam priča o delu skozi sedemdeset let, o organizaciji, katere člani pomagajo reševati ljudsko premoženje izpod plamenov in ki poleg te osnovne naloge razgibavajo družbeno in kulturno življenje v kraju, kjer so do ma, kjer so si postavili svoj gasilski dom in hoteli postaviti novega, ker so slutili, da bo tudi stari po obnovi premajhen. Torej je pred njimi zopet cilj: zgraditi nov gasilski dom v Stari Loki. (Prispevek za kroniko društva je napi san po podatkih, ki sta jih zbrala pred sednik društva Stane Porenta in gospo dar Tine Kalan za proslavo sedemdeset letnice Gasilskega društva Stara Loka v letu 1970.) Andrej Pavlovec 274