RAZGLABLJANJA Glasnik S.E.D. 42/3 2002, stran 48 Izvirni znanstveni članek / 1.01 dr. Aleš Gačnik ETNOLOŠKA MUZEOLOGIJA IN RAZV03 / OD RAZISKOVANJA PRETEKLOSTI K NAČRTOVANJU RAZVOJA Avtor predstavlja metodološko usmeritev etnološke muzeologije znotraj sistema in strukture muzeologije kot znanstvene discipline. Etnološka muzeologija ni znanost o etnoloških muzejskih predmetih, zbirkah in muzejih, ampak o razmerjih med ljudmi in predmeti ter njihovih odnosih do dediščine, njenega varovanja, raziskovanja, komuniciranja in razvoja. Predmet etnološke muzeologije je povezan s preučevanjem opredmetenja našega Življenja, s socializacijo predmetov oz. s preučevanjem razmerij med predmeti in ljudmi. Metodološka invencija napram vsem dosedanjim muzeotoškim sistemom je v vzpostavitvi nove muzeološke funkcije: ob raziskovanja, varovanju in komuniciranju je tu še razvoj oz. razvojna funkcija etnološke muzeologije. Avtor ugotavlja, da moramo do tradicij vzpostaviti ne le Zgodovinski, ampak tudi razvojni odnos, usmerjen v raziskovanje in vključevanje tradicij v različne oblike družbenega in ekonomskega razvoja, da hi dvignili kakovost življenja v sodobnih družbah. Uvod Muzeologija - kol znanstvena disciplina in ne knt veda o zgodovini muzejev - si na Slovenskem še vedno ni izborila ustreznega mesta v univerzitetnih študijskih programih in na različnih inštitutih. Že leta 19501 začne profesor Franjo Baš3 predavati predmet muzeologija in varstvo spomenikov za umetnostne zgodovinarje na Filozofski fakulteti v Ljubljani, v učnem načrtu etnologije pa takrat prvič zasledimo predmet1 etnološka muzeologija in zaščita. Kljub relativno zgodnjim razmišljanjem o muzeologiji se je razkorak med slovensko in evropsko muzeološko vednostjo in znanjem pričel zmat\jševati šele v zadnjem desetletju 20, stoletja, ko so predvsem muzealci spoznali pomembnost in neobhod-nost muzeološkega znanja pri razvoju muzejev :n muzejem podobnih institucij. Če smo bili nekateri muzeologi označeni še pred desetletjem za »muzeološke ali muzejske heretike«, postajajo danes tovrstna znanja del muzejskih standardov. Da danes muzeologija ni le teorija, nas prepričujejo številne odlične muzejske in galerijske razstave na Slovenskem, zlasti po letu 1990. Definicije muzeologije Različne metodološke usmeritve v muzeologiji se kažejo v različnih definicijah muzeologije, ki so svojevrstna in jedrnata zgodovina razvoja evropske muzeološke misli. Peter van Mensch-1 jih prepoznava v okviru petih različnih razumevanj {Mensch 1992, 39-52): 1. muzeologija kot študij vsebin in organiziranosti muzejev (muzejskocentrična me- toda. ki opredeljuje muzeologijo kot znanost o muzejih), 2. muzeologija kot študij implementacije in integracije številnih temeljnih aktivnosti v navezavi na zaščito in uporabo kulturne in naravne dediščine (muzeologija kot znanstvena disciplina, ki preučuje zakonitosti obstoja in razvoja muzejev), 3. muzeologija kot študij muzejskih predmetov (ta metoda je močno povezana z zgodovino muzealstva in muzejev), 4. muzeologija kot študij muzealnosti (Z. Z. Stranskyje že leta 1965 predstavil koncept muzealnosti v luči izjemnosti predmeta kot dokumenta; njegova razmišljanja prepoznavamo tudi v delih Iva Ma-roeviča), 5. muzeologija kot študij specifičnih razmerij med človeštvom in realnostjo (Z. Z Stransky). K navedenim dodajam še dve sodobnejši definiciji muzeologije: 1. Muzeologija je znanost, ki se ukvarja z raziskovanjem selekcije, vzdrževanja in javne dostopnosti do materialnih pričevanj kulture in narave, ki se hranijo v institucijah {največ v muzejih) z namenom raziskovanja, vzgoje in rekreacije (Mensch 1989. 85). 2. Muzeologija je del informacijskih znanosti. ki se ukvarja s preučevanjem identifikacije. zaščite in komuniciranja muzealnosti materialnih pričevanj kulture in narave (v prvi vrsti muzealij) zavoljo zaščite ljudske dediščine in interpretacije ter prenosa njenih sporočil kot tudi oblik organiziranega in institucionalnega ljudskega delovanja (predvsem muzejev) za doseganje navedenih ciljev (Maroevič 1993, 92).s Glasnik SE D 42/3 2002, siran 49 RAZGLABLJANJA JUL Etnološka muzeologija v sistemu in strukturi muzeologije Pol k etnološki muzeologiji nas vodi skozi različna razumevanja sistemov in struktur sodobne muzeologije. Različni avtorji jih razvijajo v različnih smereh, med katerimi lahko kot skupne elemente navedem naslednje: zgodovina muzeologije, obča muzeologija oz. teoretska muzeologija ter aplikativna muzeologija oz. muzeografija. Bolj razširjen in uporabljen sistem muzeologije je izoblikoval eden vodilnih muzeo-loških teoretikov v obdobju od 1960 do 1990, Zbynek Z. Stransky z Masarykove Univerze v Brnu na Češkem. Model, ki je hkrati teoretska in sistemska osnova za študij muzeologije na priznani univerzi, je sestavljen iz petih sklopov, med katerimi se vsak deli na podsklope {Stransky 1995, 9): i' metamuzeolugija je usmerjena v utemeljevanje muzeologije kol znanstvene discipline v sistemu znanosti in znanja; historična muzeologija preučuje zgodovino muzeoloških konceptov; -». socialna tiiuzcologua je usmerjena v preučevanje socialne vloge muzejev (tako bi se izrazil nestor sodobne evropske muzeologije Kenneth Hudson): 4 teoretska muzeologija razvija metodološke in sistemske osnove za delovanje muzeologije kot temeljne znanstvene discipline na treh ravneh: teoretska muzeologija \ zg. muzeologije oz. socialna muzeologija metodologija muzeologije I zgodovinska muzeologija OBCA MUZEOLOGIJA I specialna muzeologija aplikativna muzeologija ETNOLOŠKA MUZEOLOGIJA Polje etnološke muzeologije v razvitih sistemih muzeologije: dopolnjen model (Mensch 1992, 66, 260) • teorija selekcije, • teorija tezavracije, • teorija prezentacije. 5. muzeografija (aplikativna muzeologija) je usmerjena na naslednja področja: * muzejski menedžment, * muzejski marketing. * muzejsko arhitekturo. * muzejsko konservacijo, • muzejsko informatiko. • muzejsko oblikovanje, • muzejske stike z javnostjo (PR). • muzejsko promocijo. V uveljavljenih in razvitih sistemih muzeologije lahko umestimo področje etnološke muzeologije znotraj specialne muzeologije oz, med »druge muzeologije«, podobno kot se dogaja npr. pri kritični muzeologiji, eksperimentalni muzeologiji, primerjalni ' Za podatek o začetku predavanj iz muzeologije se zahvaljujem prof. dr. Angelosu Basu. Dr. Sergcj Vrišer, dolgoletni profesor muzeologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, navaja kot začetek predavanj iz muzeologije leto 1970. Do podatka sem prišel v diskusljskem Prispevku dr. Sergeja Vri Se rja na posvetovanju etnologov in zgodovinarjev v Mariboru leta 1984 (objavljenem v Razmerjih med etnologijo in zgodovino leta 1986, 262). Podatek ni povsem točen, saj se muzeologija na različnih oddelkih Filozofske fakultete predava že od leta 1950. Iz seznamov predavanj Univerze v Ljubljani je razvidno, da prične dr. Sergcj Vrišer, izredni profesor v pokoju. Predavati muzeologijo in konservatorstvo v ladijskem letu 1971/72, najverjetneje pa že leto dni prej, torej leta 1970. kar ni razvidno >z seznama predavanj v študijskem letu 1970/ (predavatelj bo javljen kasneje), ampak iz ^rišerjevega diskusijskega prispevka na poslovanju v Mariboru kol ludi iz naziva predmeta v študijskem letu 1970/71. Prof. dr. Ser-?ej Vrišer, izjemen muzealec in muzeolog, je bil nedvomno največja avtoriteta v obdobju Pospešenega uvajanja muzeološke misli na ljubljanski univerzi vse do danes. 2 Profesor Franjo Baš (1899-1967), honorarni strokovni sodelavec Univerze v Ljubljani, naj bi od novembra 1950 do bolezni v letu 1963 predava! muzeologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani (bnciklopedtja Slovenije 1, 204: Tepli 1969, III). Pravzaprav naj bi predaval muzeologijo in varstvo spomenikov po tri. zadnje leto pa po dve url na teden. Bil je prvi predavatelj le stroke na Univerzi v Ljubljani {Glazer 1969, 28), V seznamih predavanj na Univerzi v Ljubljani je prof. Franjo flaš naveden kot predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva oz. varstva spomenikov za študente umetnostne zgodovine, in sicer med študijskimi leti 1951/52 do 1964/65. Kot predavatelj za etnologe je naveden le v seznamih predavanj v študijskih letih 1962/ 63 in 1963/64. 3 V seznamu predavanj za Studijsko leto 1950/ 51, zimski semester je v učni načrt Študija etnologije uvrščen predmet etnološka muzeologija in zaščita, ki naj bi se predaval v VII. in VIII. semestru po 3 ure tedensko (Seznam ... 1950, 38), V nadaljevanju nas preseneti podatek, da niti med predavatelji na etnologiji niti v posebnem seznamu honorarnih predavateljev fakultete ni naveden nihče, ki bi ta predmet v resnici tudi predaval (Seznam ... 1950, 30). V predmetniku za umetnostne zgodovinarje je zapisano, da naj bi bile 3 ure tedensko namenjene predavanjem iz muzeologije in varstva spomenikov, da pa bodo predavatelja javili pozneje (Seznam ... 1950,48). Iz navedenega lahko sklepamo, daje tega leta priče! s predavanji prof. Franjo BaS. a le za umetnostne zgodovinarje ne pa ludi za etnologe. 4 Dolgoletni predsednik Mednarodnega komiteja za muzeologijo (ICOFOM / ICOM), profesor teoretske muzeologije na sloviti Rcin-\vardi akademiji v Amsterdamu ter eden od vodilnih snovalcev sodobne metodologije muzeologije kot informacijske znanosti. 5 Obe definiciji sla s slališča krutkosli in jasnosti definiranja znanosti preobsežni in preveč zapleteni. Avtorja v svojih besedilih uporabljata tudi neprimerno jasnejše oznake za muzeologijo, kol npr znanosi, ki se ukvarja s preučevanjem muzealnosti kulturne in naravne dediščine, dejavnostjo muzejev in odnosom muzejske teorije in prakse (Maroevič 1993, 93), If,D. RAZGLABLJANJA Glasnik S.E.D. 42/3 2002, stran 50 muzeologiji, novi muzeologiji, ekomuteologij i ipd. Peter van Mensch prepoznava težnjo k delitvi specialne muzeologije na serijo različnih muzeologij kot npr.: etnografska muzeologija, zgodovinska muzeo-logija, umetnostna muzcologija, literarna muzeologija, zoomuzeologija, antropomu-zeologija in etnomuzeologija (Mensch 1992, 64-65. 277-281). V dosedanjih razvitih sistemih in strukturah muzeologije etnološki muzeologiji ni bilo namenjeno ustrezno mesto.1 Deloma je to razumljivo, saj so vodilni evropski mu-zeologi in z njimi sistemi študija muzeologije usmerjeni v oblikovanje celostnih univerzalnih metodologij, uporabnih za teoretično in praktično delo, zlasti v muzejih in muzejem podobnih institucijah. Kljub njihovim najrazličnejšim klasifikacijam in tipom bi jih »drobnjakarstvo« v smeri izdelave specialnih muzeologij vodilo proč od oblikovanja temeljnih principov muzeološ-kega dela. V muzejski praksi bi se to kazalo v še večjem kaosu in nepoenotenih standardih in razumevanjih dokumentiranja, varovanja, raziskovanja in predstavljanja dediščine, Muzeologija je skupna osnova vsem razvijajočim se specialnim muzeologijam, kot so temeljne zakonitosti marketinga v pretežni meri skupne vsem znanstvenim disciplinam, institucijam, gospodarskim in negospodarskim sistemom, ki se z njimi ukvarjajo.7 Pogled na etnološko muzeologijo je treba usmeriti tudi z druge perspektive, z gledišča etnologije, ki jo označujem kot znanost o zgodovini, sedanjosti in prihodnosti načina življenja in kulture, Le-ta je v glavnem osredinjena na t. i. muzejsko etnologijo, na stanje etnologije in ne etnološke muzeologije v muzejih. Temeljni problem, ki izvira iz tega je, da etnologi v muzejih razmišljajo predvsem kot etnologi in manj kot etnologi muzealci. Ne le za etnologijo, temveč tudi za Številne druge temeljne znanstvene discipline v muzejih velja, da muzejski delavci preslabo poznajo naravo medija - muzeja ali galerije ter še zlasti (muzejske) razstave in (muzejskega) predmeta. Nekateri slovenski etnologi prepoznavajo veliko praznino v etnološki muzeologiji* in nekakšno etnološko krizo v muzejih. Ta po njihovem mnenju ne izhaja iz krize stroke, etnologije, temveč iz samih muzejev (Bru-men 1987, 2); zakrivila je ni etnologija s svojimi teoretskimi premiki, temveč je to napaka etnologov muzealcev, ki jih postavitev tematike sodobnega načina življenja v muzejih niti ne zanima. Navedeno kritiko lahko označimo za etnološko kritiko in pogled na delo etnologov v muzejih, in ne za muzeolnško. Navedene ugotovitve ilustrirajo pomanjkanje ne etnološkega, temveč muzeološkega razmišljanja in znanja kustosov. Tomislav Šola ugotavlja, da kriza muzejev ni kriza institucij, temveč kriza motivov in metodologije (Šola 1992, 115122). Krize etnologije v muzejih ne bomo odpravili vse dotlej, dokler bomo v muzejih razmišljali le na etnološki način, ne pa tudi na muzeološki. Za nedodelano metodološko osnovo etnološke muzeologije ni a priori kriva metodologija muzeologije, ampak tudi metodologija etnologije. Večja kot bo stopnja muzeoioške vednosti med etnologi, tem močnejša bo potreba po oblikovanju specialne etnološke muzeologije: ne le kot stičišča, ampak zlasti kot preseka med dvema znanstvenima disciplinama. Definicija in predmet etnološke muzeologije Etnološka muzeologija ni znanost o etnoloških muzejskih predmetih, zbirkah in muzejih, ampak o razmerjih med ljudmi in predmeti ter njihovih odnosih do dediščine, njenega varovanja, raziskovanja, komuniciranja in razvoja (Gačnik 2000, 34). Predmet etnološke muzeologije je povezan s preučevanjem opredmetenja našega življenja, s socializacijo predmetov oz. s preučevanjem razmerij med predmeti in ljudmi. Tem poimenovanjem so blizu misli antropologa in muzeologa Arjuna Appaduraia, ki razpravlja o »socialnem življenju predmetov« (Ap-padurai 1986, 3-63) in muzeologa Igorja Kopytoffa, ki govori o »kulturni biografiji predmetov« (Kopytoff 1986, 64-91). Vsak predmet ima svojo življenjsko zgodbo in zgodbo o tistih, ki so ga naredili, uporab- E - ETNOLOGIJA M - MUZEOLOGIJA EM - ETNOLOŠKA MUZEOLOGIJA Polje etnološke muzeologije kot presek etnologije in muzeologije {Gačnik 2000, 34). Ijali in z njim živeli. Te zgodbe so z gledišča etnološke muzeologije pripovedi o interaktivnih razmerjih med predmeti in ljudmi. Ker se etnološka muzcologija ne zamejuje z muzejsko realnostjo, potemtakem njena metodologija ni usmerjena le k predmetom v mu zejih. t. i, muzejskim predmetom oz. mu zealijam. temveč k dokumentiranju, raziskovanju, varovanju in predstavljanju dedišči ne in sveta predmetov v vsej celovitosti. Ta ko tistih, ki pričajo o ruralni ali urbani kulturi o preteklosti ali sedanjosti, o bogatih ali rev nih, o obrednih ali posvetnih priložnostih ki so umetniško dovršeni ali kičasti, kot ti stih. ki ilustrirajo sodobni način življenja oz označujejo potrošniško družbo. Predmeti predstavljajo ljudi, razmerja med ljudmi, preteklost in sedanjost. Zgovoren je podatek, da ob številnih mu-zeoioških in muzealskih terminih v velikem Muzeološkeni slovarju' izraza etnološka muzeologija ne zasledimo.111 Sicer pa naloga sodobne etnološke muzeologije ni le skrb za varovanje in razstavljanje muzealij, temveč tudi skrb za zaščito tradicionalnih znanj in modrosti ter njihovo vključevanje v različne oblike družbenega in ekonomskega razvoja. Prehodu od temeljnega do aplikativnega raziskovanja mora slediti prehod od aplikacij k sistemskemu načrtovanju in vodenju razvoja, temelječega na bogastvu tradicij kot možnih alternativah za način življenja v prihodnosti. Na področju (etnološke) muzeologije in dediščin je prehod od varovanja k razvoju novost, ki jo moramo nadgraditi v povsem konkretnih dopolnitvah metodologije in vsakodnevne etnološko-muzeološ-ke prakse. Etnološka muzeologija, določena v sistemu-strukturi in metodologiji, je soodvisna od smeri razvoja obče etnologije in obče muzeologije ter stopnje njune povezanosti, v primerjavi z etnološkim muzealstvom, zagledanim v zgodovino, je etnološka muzeologija zazrta tudi v sedanjost in prihodnost. Velika odlika in strateška razvojna usmeritev etnološke muzeologije je v tem. da nakazuje razširjeno razumevanje koncepta muzeologije, na prehod od tradicionalni muzeoioške usmerjenosti v materialno kulturo k oni s področja socialne in duhovne kulture. Če je muzealija srž tradicionalna ga muzealsiva in muzeologije, oblikujejo vsebino etnološke muzeologije ne le pre