Radivoj Rehar Punčka in račka Pravljica. Vveliki in lepi sobi sta stali na hrastovi omari punčka in račka. Punčka je bila iz porcelana, račka pa iz celuloze, a obe sta spadali med najljnbše igračke de-klice Vere. Mirno, toda samozavestno sta stali na svojem mestu in zrli z drobcenimi očki doli po mehkih stolicah, lepo pregmjenih mizah in bogato okrašenih omarah. Le včasih, kadar se je deklici Veii zahotelo, sta morali za-pustiti svoje vzvišeno mesto in se napotiti na tla, kjer sta se pridružili celi vrsti drugih punčk, račk, ptičk, žog in podobnih igračk. Taki izprehodi so jinia zelo ugajali; le žal, da so bili tako redkoštevilni. Kako lepo in veselo je bilo, su-kati se po mehkih preprogah, prekopicovati se preko glave in uganjati še drnge podobne šale! Še vse bolj veselo pa je bilo, kadar sta šli z deklico na izprehod v lepi in s pisanim cvetjem zasajeni grajski park. Vozili sta se v vozičku z belimi blazinami in šarenimi zave-sami, sprehajali se po zeleni travi in mehkem maliu, in račka je tu in tam stopila tudi v ribnik in zapla-vala po srebrni gladini kakor prava pravcata živa račka. Nič ni torej čudnega, da sta si porcelanasta punčka in celulozna račka od srca želeli, da bi se mogli kdaj tudi sami in brez tuje pomoči gibati, igrati in spreha-jati. Te njune želje so bile tako silne in tako vroče, da sta se ljubemu Bogu zasmilili in je v svoji neskončni dobroti sklenil, da jima jih spolni. Naročil je tedaj tistemu angelu, ki je bil angel varuh deklice Vere, naj stopi na zemljo in naj obudi porcelanasio punčko in celulozno račko. In angel je storil, kakor mu je bilo ukazano. Stopil je na zemljo, dotaknil se s svojim prst-kom punčke in račke, da sta oživeli, in jima je dejal: »Po naročilu svojega Gospoda vama dajem življe-nje; živeli pa bosta samo ponoči! Ko se bo proti jutru oglasil prvi zvon, morata biti vselej spet na svojem vsakdanjem mestu! Če bosta kdaj prekršili ta ukaz, bosta zgubili njegovo milost!« Tako je dejal angel, razprl perutnice in se spet povrnil k dobremu Bogu. Punčka in račka sta bili tega neznansko veseli; skočili sta z omare in se napotili po sobi. Tekali in ska-kali sta po pisanih preprogah, prekopicovali se preko glave in zbijali še druge take in podobne šale. Ko pa je napočil njun čas, sta se spet vrnili na omaro in po-stali porcelanasta punčka in celulozna račka... Zgodilo se je pa nekega poletnega večera, da so bila vrata tiste sobe le priprta in ko sta punčka in račka to opazili, sta vsi veseli smuknili na hodnik, s hodnika na verando in ven v grajski park. Kako nebeško lep je bil prizor, ki sta ga tedaj zagledali! Z neba je sijal sre-brni mesec in razlival svoje čarobne žarke preko drevja in cvetja, stezic in gredic in preko kovinasto-gladke površine tihega ribnika... Punčka in račka sta zavrisnili od sreče in veselja in kakor zgubljeni od vse te bajne lepote sta se napotili "v čarobno noč. Kakor brcz uma sta tekali po belih ste-zicah in rosnih gredicah ter prispeli naposled tudi do tihega ribnika. »Čuj,« je dejala tedaj račka punčki, »jaz bom za-plavala po tej lepoti!« ;>Kaj pa naj jaz storiin?« je vzkliknila punčka. »Z menoj pojdi!« je odgovorila račka. »Ne morem!« je potožila punčka. »Čakaj,« se je doinislila račka, »že vem: na hrbet mi boš sedla in jaz bom zaplavala.« Punčka je storila, kakor ji je račka svetovala, sedla ji je na hrbet in odplavali sta po srebrni, od meseoine obsijani gladini. Joj. to je bilo veselje, tako neizrečeno veselje, da se nikakor nista mogli odločiti za vrnitev. 133 »Čuj,« je vzkliknila naposled punčka, »čas bo, da se vrneva!« »Le še inalo me pusti!« je dejala račka in se še hi-treje zagnala po ribniku. »Vrniva se,« je zaprosila punčka; »dani se že!« A račka je ni poslušala. In tako se je zgodilo, da se je punčka naposled odločila, da sama odide. Pognala se je v vodo, da bi splavala na breg, a v tistem trenutku se je oglasil v vasi prvi zvon — in punČka je postala spet porcelanasta. Pogreznila se je v vodo in obležala na dnu... Račko pa, ki je bila iz celuloze, je odnesla voda čez jez pod rnlinska kolesa, ki so jo na drobne kosce razbila... Tako se je bila nad obema žalostno spolnila za prestopek napovedana kazen.