GEOGRAFSKI OBZORNIK 3. POLETNI TABOR ŠTUDENTOV GEOGRAFIJE - PREKMURJE/MURAVIDEK Mati ja Zorn 99 S srečanja z Oddelkom za geografijo Pedagoške fakultete v Mariboru 28. 9. 1999: med razpravo o kmetijski problematiki s predstavniki občine Veržej (foto: Mirko PakJ. tudi največje črpališče zemeljskega plina na Hrvaš- kem - Molve pri Ourdevcu. S kolegi z Oddelka za geografijo s Pedagoške fakultete v Mariboru smo se srečali 28. septembra v Slo- venskih goricah. Mariborski geografi so nam predsta- vili to slovensko pokrajino, s poudarkom na problematiki kmetijstva. Obiskali smo kmetijo Stuhec v Bolehneči- cih v občini Sv. Jurij ob Sčavnici. Gre za eno največ- jih in najuspešnejših kmetij v tem delu Slovenije. Gospodar kmetije nam je predstavil problematiko kme- tijstva v svojem kraju, kjer so izvedli komasacije kme- ti jskih zemljišč. V nadaljevanju smo se sestali s predstavniki občine Veržej v Bunčanih. Ob tem so bile predstavljene nekatere aktualne teme, povezane s slovenskim kmetijstvom. Sledila je živahna diskusi- ja s predstavniki občine in kmeti. Na koncu smo obi- skali še kmetijo Stih v Noršincih, ki velja za kmetijo z največ obdelovalnimi površinami v Sloveniji (več kot 200 hektarov!). Gospodar nam je predstavil svojo kme- tijsko proizvodnjo in svoje poglede na problematiko slovenskega kmetijstva. Obe srečanji sta potekali v zelo delovnem in pri- jateljskem vzdušju. Pokazali sta na nujnost izmenja- ve strokovnih izkušenj, rezultatov raziskovalnega dela in sodelovanja pri znanstveno-raziskovalnem in peda- goškem delu geografskih oddelkov. Srečanje z Oddelkom za geografijo Pedagoške fakultete v Mariboru 28. 9. 1999: na kmetiji Stih, ki obdeluje kar 200 ha kmetijske zemlje v Noršincih pri Ljutomeru (foto: Mirko Pak). Že tretje leto zapored je Društvo mladih geogra- fov Slovenije (DMGS), društvo študentov geografije Filo- zofske fakultete Univerze v Ljubljani, organiziralo poletni tabor za študente geografije in sorodnih ved. Tabor je potekal v Prekmurju in Porabju od 6. do 12. julija 1999. Tokrat ni potekal pod šotori, kot je bila praksa do sedaj, pač pa je bila naš dom dvoje- zična osnovna šola (DOS Dobrovnik) v naselju Dobrov- nik/Dobronak. Bivali smo na dvojezičnem območju in v naselju, kjer dve tretjini prebivalcev pripada madžar- ski narodni skupnosti. Glede na dvojezično okolje smo se tudi sami skušali obnašati dvojezičnosti primerno, zato je bilo popolno ime tabora: 3. poletni tabor štu- dentov geografije/3. geografiai ifujsagi nyari tabor- Prekmurje/Muravidek '99. Za delovno območje smo si izbrali Prekmurje, kar je med drugim povezano z dvema obletnicama, ki so jih v tem letu praznovali v regiji. Prva obletnica je bila posvečena 80-letnici priključitve Prekmurja Sloveniji. Po prvi svetovni vojni je vojska Kraljevine SHS 12. avgu- sta 1919 z dovoljenjem pariške mirovne konference zasedla Prekmurje, trianonska mirovna pogodba, pod- pisana z Madžarsko leta 1920, pa je določila novo državno mejo med Madžarsko in Kraljevino SHS, ki velja še danes. Leta 1919 je bogojinski župnik Ivan Baša ob priključitvi Prekmurja zapisal: »Prebivalci Slovenske krajine slovesno izjavljamo, da smo vsekdar bili in hoče- mo biti in ostati Slovenci. Mi hočemo ostati združeni s Slovenci na drugi strani Mure v združeni Sloveniji!« Druga pomembna obletnica pa je povezana z dvojezičnim šolstvom v Prekmurju, ki je v tem letu praz- novalo svojo 40-letnico. Model dvojezičnega šolstva je bil v Prekmurju uveden v osnovne šole leta 1959, po eni strani z namenom, da bi dvignili izobrazbeno raven učencev, po drugi strani pa zato, ker so pripad- niki madžarske narodne skupnosti v čedalje večjem šte- vilu vpisovali svoje otroke v slovenske oddelke namesto v oddelke z madžarskim učnim jezikom. Eden izmed vzrokov za tako ravnanje staršev je bil, da učenci, ki so končali osnovno šolo v madžarskih oddelkih, niso imeli možnosti nadaljevati šolanje. Vojvodina je bila zelo oddaljena, Madžarska pa je bila zaprta z želez- no zaveso. Bistvo modela dvojezičnega izobraževa- nja je bilo, da sta se pri vseh urah pouka izmenoma uporabljala oba jezika. Dve leti kasneje so dvojezič- ni program uvedli tudi v vrtce. Leta 1980 pa je bil spre- jet zakon, po katerem je postalo za vse dijake srednjih šol na narodnostno mešanem območju obvezno uče- nje madžarskega jezika. Pri terenskem delu smo medse povabili profesor- je, kolege, domačine in politike, ki se tako ali druga- če v vsakdanjem življenju ali strokovno ukvarjajo 26 GEOGRAFSKI OBZORNIK s Prekmurjem in Porabjem. V sedmih dneh tabora smo imeli v gosteh kar 1 3 predavateljev. Na tem mestu bi se radi vsem najlepše zahvalili, da so si vzeli čas in nam priskočili na pomoč. Glavni poudarek smo letos dali obmejnosti, prob- lematiki dvojezičnosti, strpnosti in sobivanju narodnih in verskih skupnosti. V tem oziru je potekalo tudi delo na terenu, ki je bilo temu primerno bolj družbenogeo- grafsko obarvano. S programom smo začeli že prvi dan, ko nam je naš gostitelj, ravnatelj DOS Dobrovnik Ladislav Solarič predstavil dvojezično šolstvo in probleme, s katerimi se srečuje. Za njim sta se nam pridružila prof. dr. Ma- rijan M. Klemenčič (Oddelek za geografijo FF) in Irma Potočnik (Oddelek za geografijo FF). Sledilo je celo- vito geografsko predavanje o Prekmurju, ki nam je prib- ližalo fizično in družbeno geografijo te regije. Predavanje je bilo tudi uvod v terensko delo, ki sta ga naslednji dan vodila oba predavatelja. Drugi dan smo se zapeljali na Goričko v naselja Zgornji Petrovci, Sulinci in Lucova, kjer smo izvedli anke- tiranje, saj smo skušali dobiti vpogled v socialno in eko- nomsko strukturo prebivalstva. Zanimalo nas je predvsem, kdo živi v posameznem gospodinjstvu, koli- ko članov šteje gospodinjstvo in s čim se ukvarjajo. V tem oziru je zlasti pomembno vprašanje ali gospo- dinjstvo ima potomce in ali so le-ti sposobni oziroma željni prevzeti vodenje posesti oziroma gospodarstva. Ekonomski vidik je osvetljevalo vprašanje o zaposli- tvi pa tudi o migracijah delovne sile in šolarjev. Sklep- ni del ankete se je ukvarjal z dojemanjem prostora in odnosom vaščanov do naselja in regije, v kateri živi- jo. Rezultati anket bodo objavljeni v eni od naslednjih številk Geomixa, glasila DMGS. Po izvedbi anket je sledil ogled severnega in zahod- nega dela Goričkega. Goričko je sicer ena najbolj agrarnih pokrajin v Sloveniji, čeprav so naravne raz- mere za kmetijstvo slabe. Prst je izprana, v ozkih doli- nah vlažna, na slemenih pogosto prodnata, poleg tega pa relief ne omogoča intenzivne strojne pridelave in obdelave. K slabšemu stanju je svoje doprineslo še ogr- sko dedno pravo, katerega posledica je zelo razpar- celirana posest. Terensko delo drugega dne smo zaključili v Gan- čanih, kjer smo si pri družini Kuzma ogledali posto- pek izdelovanja lesenih sodov, ki jih izdelujejo za vse večje vinske kleti v Sloveniji. Tretji dan se nam je pridružila Barbara Lampič (In- štitut za geografijo), ki nam je predstavila osnovne zna- čilnosti kmetijstva v Prekmurju, za tem pa smo si skupaj ogledali prašičjo farmo Nemščak pri Ižakovcih. Far- ma je ena od osmih prašičjih farm v Sloveniji. Od teh so štiri v severovzhodni Sloveniji (Nemščak, Pod- grad, Draženci in Cven), ostale pa so v Klinji vasi pri Kočevju, v Ihanu, na Krškem polju in pri Stični. Na far- mi je stalno okrog 50.000-55.000 prašičev, letna proi- zvodnja mesa evropske kvalitete pa skupaj z drugimi farmami v Sloveniji zadosti 7 0 % slovenskih potreb (let- no v Sloveniji 550 .000 glav). Farma predstavlja zaradi velike koncentracije živali veliko ekološko obremenitev, zlasti za podtalnico, ki je na tem območ- ju zelo plitva (1,5 do 4 m globoko) in Muro, ki pa je že tako ali tako zelo onesnažena. Podtalnico dodat- no obremenjuje tudi intenzivno kmetijstvo na Murskem polju, zlasti z uporabo organskih gnojil (predvsem gno- jevkej, mineralnih gnojil in raznih pesticidov. Četrti dan smo namenili Slovencem v Porabju. V Monoštru/Szentgotthardu smo se srečali z Marija- no Sukič, urednico revije Porabje in Jožetom Hirnokom, predsednikom Zveze Slovencev na Madžarskem (Zve- za), ki je bila ustanovljena leta 1990. V pogovoru z nji- ma smo se seznanili z aktualnimi in preteklimi problemi, s katerimi se srečuje in se je srečevala slovenska manj- šina na Madžarskem. V slovenskem Porabju (94 km2) živi danes v sedmih vaseh (Gornji Senik/Felsoszolnok, Dolnji Senik/Alsoszolnok, Sakalovci/Szakonyfalu, Andovci/Ujbalzsafalvaki, Verica-Ritkovci/Permise-Rit- kahaza, Stevanovci/Apatistvanfalva in Slovenska ves/Rabatotfalu - slednja je upravno že del Monoštra) in v Monoštru okrog 4 0 0 0 Slovencev, na celem Madžarskem pa ocenjujejo, da živi okrog 5000 Slo- vencev. Poleg Slovencev sta v Porabju tudi nemška in romska narodna skupnost. Do razpada nekdanje Jugoslavije so bili porab- ski Slovenci organizirani v okviru Demokratične zve- ze južnih Slovanov, vendar je bil (predvsem finančni) položaj vse slabši, tako da so se s pomočjo in pod- poro slovenskih oblasti osamosvojili. Zveza je 1 8. no- vembra 1998 odprla v Monoštru nov kulturni center. V istem poslopju deluje tudi Hotel Lipa, ki so ga odpr- li januarja 1999. V hotelu s 54 posteljami nudijo mož- nosti kongresnega turizma in ker podobnih dvoran v Železni županiji/Vas megye primanjkuje, živijo zlasti od tega. Najnovejša pridobitev Zveze pa je lokal- ni radio, ki je začel z oddajanjem programa 21. ok- tobra 1999. Radio, ki je nastal s sodelovanjem Murskega vala in finančno pomočjo Republike Slove- nije, bo sprva oddajal program v narečju, po dolo- čenem prehodnem času pa bo prešel na knjižni jezik. V okviru Zveze deluje tudi založniška dejavnost. Do sedaj so izdali osem knjig. Slovenci v Porabju izda- jajo s finančno pomočjo Urada RS za Slovence v za- mejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem tudi časopis Porab- je, ki izhaja v nakladi 1.200 izvodov. Po vrnitvi v Slovenijo je sledil obisk tromeje in ogled Gradu, največjega kraja na Goričkem, ki je dobil ime po gradu, pod katerim se je razvil. Grad smo si ogle- dali v spremstvu župana občine Grad Daniela Kala- marja. Okolica kraja Grad je geografom znana tudi po nahajališčih bazaltnega tufa. Sledil je postanek v Moravskih Toplicah, kjer je danes sedež seniorata evangeličanske cerkve v Slo- veniji, ki ga vodi Geza Erniša. Z njim smo imeli dalj- 27 GEOGRAFSKI OBZORNIK ši pogovor o protestantizmu In evangeličanski cerkvi pri nas. V Sloveniji živi okrog 20 .000 protestantov, ki so v glavnem evangeličani. Ti imajo v Prekmurju deset cerkvenih občin (gmajn), po eno pa še v Ljubljani, Mari- boru in Apačah. Evangeličanska cerkev je organizi- rana manj strogo hierarhično kot katoliška, saj so nad verniki le duhovniki, prvi med njimi oziroma prvi med enakimi pa je senior, ki je izvoljen izmed duhovnikov za dobo šestih let. Četrti dan smo zaključili tako, kot smo ga začeli: z manjšinsko problematiko. Večerno predavanje v pro- storih DOS Dobrovnik sta imela prof. dr Albina Nečak-Luk (Inštitut za narodnostna vprašanja) in njen soprog, prof. dr. Dušan Nečak (Oddelek za zgodovi- no FF). Predavanje nam je osvetlilo razlike in podob- nosti pri problematiki madžarske in italijanske manjšine pri nas in slovenske manjšine v Porabju, na avstrijskem Koroškem in v Italiji. Seznanili smo se z manjšinsko zako- nodajo v Sloveniji, nismo pa se mogli izogniti tudi aktual- nim polemikam o nemški narodni skupnosti pri nas. Peti dan dopoldan smo izvedli enako anketo kot drugi dan na Goričkem, le da smo si tokrat za primer- javo izbrali dve ravninski naselji. Anketirali smo v Do- brovniku in v sosednji slovenski vasi Strehovci. Popoldan smo se odpravili v Prosenjakovce/Partos- falvi, kjer je izpostava Doma za odstranjevanje tujcev iz RS (bivši Prehodni dom za tujce), ki ima sedež v Ljub- ljani in spada pod Ministrstvo za notranje zadeva RS. Tu smo se srečali z Ernestom Bedekom, vodjo izposta- ve, ki nas je seznanil s problematiko ilegalnega presto- panja meje in s funkcijo Slovenije pri ilegalnem tranzitu tujcev na zahod. Prehodni dom se nahaja v nekdanji vojašnici jugoslovanske vojske in je oddaljen 130 m od državne meje z Madžarsko. Dom je pričel delovati 1. ja- nuarja 1994. Takrat so predvidevali, da bo v njem žive- lo do trideset tujcev na mesec, vendar jih je razvoj dogodkov presenetil. Leta 1998 so tako gostili 4 .040 tuj- cev, med januarjem in junijem 1999 pa že 4.632. Popoldan nas je na DOS v Dobrovniku obiskala poslanka madžarske narodne skupnosti v Državnem zboru Republike Slovenije Marija Poszonec, ki je na tej osnovni šoli službovala 17 let kot učiteljica. Ob nje- nem predavanju smo dobili vpogled v manjšinsko prob- lematiko s stališča manjšinskega politika in se seznanili s problemi, s katerimi se srečujejo manjšinski politiki pri nas, in odnosom posameznih parlamentarnih strank do teh problemov. O Madžarih, torej o madžar- ski manjšini v Sloveniji, poslanka pravi: »Nismo mi pri- seljeni sem, ampak nas je meja pustila tukaj.« Po popisu iz leta 1991 živi v Sloveniji v 36 naseljih 8.503 Madža- rov (0,43 % prebivalcev Slovenije), ki imajo na od 3 do 5 km širokem pasu ob madžarski meji z zakonom dolo- čen poseben status. Sesti dan je bil hkrati tudi zadnji dan terenskega dela. Začeli smo ga z bogoslužjem v evangeličanski cerkvi v Moravskih Toplicah, ki ga je vodil Geza Erni- ša, potem pa je sledil obisk Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti, ki je letos dobil nagrado Evropske- ga sklada (podobno, toda nižjega ranga kot kobariš- ki muzej prve svetovne vojne leta 1993). Sledil je ogled romskega naselja pri Cernelovcih in potem še ogled Lendavskih goric. Zanje je značilna velika razdroblje- nost, saj je skoraj 1.000 ha vinogradov razdeljenih med več kot 3 .000 lastnikov iz preko 40 krajev, tako da povprečna velikost vinogradov znaša 0 ,15 ha. Dan smo začeli in končali v cerkvi, saj je bil kot zadnja točka programa predviden obisk Sela z roman- sko rotundo Sv. Nikolaja iz prve polovice 13. stoletja. Na koncu bi se za uspešno izvedbo tretjega tabo- ra DMGS še enkrat radi zahvalili vsem predavateljem in domačinom, ki so nam bili pripravljeni pomagati in so prevzeli vodstvo po Prekmurju, še posebej pa se zahvaljujemo prebivalcem Dobrovnika, ki so nas tako lepo sprejeli medse in s tem pripomogli k odličnemu počutju udeležencev. PODIPLOMSKI ŠTUDIJ GEOGRAFIJE Z A PODROČJE IZOBRAŽEVANJA A n a V o v k Korže Na Oddelku za geografijo Pedagoške fakultete v Mariboru se v študijskem letu 1999/2000 pričenja prvo leto vpisa na podiplomski študij geografije za pridobitev magisterija in doktorata za področje izo- braževanja. Namen podiplomskega študija je izobra- ževanje diplomantov za opravljanje zahtevnejših oblik pedagoškega dela in ustvarjanje pogojev za razi- skovalno dejavnost na področju pedagoške geogra- fije. Organiziran študij na magistrski stopnji traja 2 leti oziroma 4 semestre, doktorski študij pa poteka po indi- vidualnem študijskem programu in traja še nadaljnji dve leti. V izvajanje programa so poleg sodelavcev Oddel- ka za geografijo Pedagoške fakultete vključeni še pro- fesorji Filozofske fakultete v Ljubljani in sodelavci univerz v Bayreuthu, Zagrebu in Szombathelyju. Kratka predstavitev predmetnika: A. Organ i z i rane obl ike študija 1. letnik: Didaktika, Teorije in metode v fizični geogra- fiji, Izbirni predmet*, Teorije in metode v družbeni geo- grafiji, Izbirni predmet*, Regionalna geografija Slovenije. 2. letnik: Teorije in metode v regionalni geografiji, Didaktika geografije, Komunikacija za učitelje, Izbir- ni predmet*. B. Indiv idualno raz iskovalno delo 2. letnik: Izdelava magistrske naloge in vključevanje v projekte. *lzbirni predmeti: Geomorfologija, Klimatogeografija, Hidrogeo- grafija, Pedobiogeografija, Geografija prebivalstva, Geo- grafija podeželja, Geografija naselij, Urejanje prostora in Pokrajinska ekologija. 28