Za poduk in kratek čas. Kula Ali paše Oengič-a. II. Dne 1. septembra na angeljsko nedeljo meševal sem prvokrat, odkar sem Brod zapnstil, v katoliški bosanski cerkvi Sarajevski. Tii leta že niso peli zvonovi pri tej cerkvici, še le 8 prihodom naše armade so se tudi teni trem zvoncem bronasti jeziki odvezali, da odslej svobodno pojo čast božjo, svobodno vabijo vernike k svetej službi in jiin svobodno pevajo mrtvaško slovo. Ko sem ob šestih zjutra došel v cerkvico, bilo je že kakih deset Bošnjakov in Bošnjakinj pričujočih. Pa predno se opravim in k altarju pristopim, bili so prostori že skoro polni pobožnikov, ki so med celim opravilom klečali ter se prav spobudljivo vedli. Pii poglavitnib mešnih delih so se do tal priklanjali iu molili z razpetimi rokami. Med mešo 80 pristopile k svetemu obbajila 4 u«uai]jene sestre, katerih vzgledno življenje blagotvorno upliva na Bosnjake katere koli vere. Po opravilu obiščem še mladega župnika o. Jakopa Marič-a, rojenega Sarajevčana, ki mi je v marsikterih rečeh pravo luč prižgal ter o žalostnem položaji katoliškib prebivalcev tako temno podobo naslikal, da bi še najjasnejše oko ne našlo svitle pike, da bi na njej odpočilo. Župnik sam je bil v vednem strahu, da ga danes ali jutre ne pogekajo turški divjaki, ki 80 mu očitali, da so frančiškani krivi zasedenja Bosne po našej vojski, ker so bojda oni pisaii avstrijskemu cesarja, naj pošlje vojakov, rešit uboge raje. Po neslavnih delih slavni Hadži-Lojo je dvakrat naznanil župniku in strogo ukazal, da mora maboma vse cekine iz cerkvene denarnice njetnu za vojaske potrebe izročiti. Ker pak tega storiti ni hotel, in če bi hotel, ni mogel in če bi mogel, ni smel, ker je le oskrbnik, a ne po8estnik cerkvenega premožeDJa, prigromeli so trije lupeži, vlomili cerkvene duri in so pobrali vse dragocenosti. Tudi usmiljene sestre so si užile dovolj strabu pred zdivjano drubaljo. Odkar so došle v Sarajevo niso nikoli prestopile domačega praga na ulico. V 6 letib se niso šc toliko po mestu ozrle, da bi znale, kdo biva v najbližnjih, sosednih hišab. Na dan 19. avgusta tresle so se strabu ko šibice na vodi. Na vse zgodaj so se podale v cerkvo k svetej meši; pa ta ni se se dobro pričela, ko nastane na vseh straneh strašen brup in truš. Kanoni in puške so jele pokati, da so okna klepetala in se tresla tla. Po cerkvi so jokali Ijud je in se križetua gDJetli, da je moral duhovnik sv. opravilo prenebati in pričujoče lepo poprositi, naj se vendar do konca sv. daritvc mirno zadrže. Po dovrsenih molitvah poskrile so se sestre v pozemeljske kleti, kder so čakale dalnje osode. Prikazale so se na 8olnce še le, ko jim je veselo ukanje po ulicali naznanjalo, da je Sarajevo dobilo novega gospodarja. Takoj drugi dan ste se dve zadovoljno ponndile v postrežbo raujenikom, kateri trndapolni in požrtvovalni posel ste opravljali, kakor dve preskrbui Marti vsem v veliko začndenje in v občo pchvalo, dokler niso odprle svojih šol. Njima na pomoč je priskočila neka vrla katoliška Sarajevčanka, ki bi bila menda svoje 8rce iztigala in svoje oko izdrla in ga revežem podala, ako bi jim 8 tem le vstreči zamogla. Resnici ne bode na kvar, če reeeni, da se v svojem življenji nisem videl in spoznal dobrotljivejie žene od te priproste, pa preblage matere, kteri je bilo ravnilo in vodilo oni zlata vredni nauk: kar si dobrega storil, zabi in stori kaj boljšega. Ko se nekega poludne na stopnicah srečava, povprasa me brez ovinkov, ako mi treba kake reči. Eh! se ve potreboval sem ne le nič, ampak vse, pa kaj hočeš, odvrnem, vsaj vsi katoličani nimate druga ko bogato revščino. Da dušo! pritegne besedo, jaz imam še tega in onega, samo povej, česar najbolje krvavo pogrešaš. Če je pa temu tako, prosil bi le, da mi ppereš obleko, ki že več tednov vode čaka. Dok- ler ostaneš v Sarajevu, boCenj ti to rada, kakor laatnemu sinu oskrbovati, vsaj mi je v koči hčerka, ki ume ^košulje s sapunom" prati. Poprej ko se razideva, da se odslej skoro vsaki dan vidiva, razodene nai še svoje veliko veselje pa tudi ne manjo žalost, da ima uanareč sina — duhovnika fraučiikana, poniočnika na Osovi pri Žepču, pa ne vc, ali še živi ali so ga turčini usmrtili. Kaj ? na Osovi je sin in Mato Baljič? Da dražesfno srce! razvedri se jej čelo in lice, in hiti nadaljevati, živi li Mato? Dakako! zdrav je in krepek in vesel in ljubeznjiv, da me je k svojemu župDiku na Osovo spremljal in me vrlo dobro pogostil v Zepču. Pri teb besedah se mi ]e zdelo, da se žena z ednim okom smeji a z drugim jo8e. Znala ni iu vedela, kako bi tni povrnila tako sladka poročila. Rad neiad sem jej moral obljubiti, da bočem prav pogosto njeno biso v Latinluku obiskati in se pri domačih razveseljevati. Žal mi ni bilo nikdar, kedarkoli sem obiskal — in zgodilo se ni redko — to pošteno, bogaboječo krščansko družiDO, ki mi ostane za vselej in vse vedno večne veke v sladkem spominu. — Edinega dne 3. septembra nismo imeli nnliča ; zato so nam pa drugega dne trije uinrli, med temi tudi major Eimansberger 52. pešpolka. Revež je grozno trpel pri svojej rani skozi pr^i; ali še buje skeleča rana mu je bila zapuščena žena 8 nepreskrbljenimi otroci v Gradci. Vskliknil je se neposredoo pred smrtjo: Kaj meni bolečine? ali moja vboga žeDa in nioji ubogi otroci! . . . Drugega dne ob štirib snao zagrnili dobrega očeta v bosansko zemljo, daleč proč od njegove farnilije, ki mu še groba ne more 8 svojimi solzami rositi. — Pa ne le v bolenišnici, tudi v njeni bližini je smrt pobirala svoje žitve. Kakib 150 korakov od lazareta je nevisok zelen grič, na kterem so bili navadno vjeti Turki na 8_rt obsojeni in tudi usmrteni. Ravno dne 27. avgusta obsodiia je nagla vojaška sodnija, obstoječa iz 1 mož, starikastega mobamedanskega učitelja, da se obe^i, ker je šuntal k puntu odrasle in mlade. Potniloščen je bil le toliko, da so ga ustrelili, a ne obesili, kar je za mohamedanca največja sramota in najgorja zgaba, ker obešenec po mnenji turčinov ne doseže rajskega veselja. Pred sinrtjo poprosil je še za abdeet, to je, da mu prines6 vode za umiranje in očiščenje grebov. Pri mobamedanih je namreč abdest to, kar pri kristijanih spoved. Kdor vzeme abdest, je po njihovej veri prost in čist vseh grehov, da jih ima še toliko in še tako težkih. Zato poje narodna pesen o abdestu: No što bludi i bara i ždere, Da mu bladna voda vse opere. (Dalje pribod.) Smešnica 43. Neki vojak, ki je pri celej bateriji kanonov na straži stal, se je šel v hudej zimi k bližnjemu krčmarju v bišo gret. Pa so ga dobili, brž zaprli, i putem pred stotoika postavili, kjer so ga pitali, zakaj je to storil. On pa se modro odreže: Eden sam itak kanonov ukrasti ne zamore; ako jib pa več pride, jim tega jaz zabrauiti oikdar ne morem. Slavomil.