Šlcv. 10 —Letnik lU. PTUJ, 16. marca 1951 Cena din 3.< Poštnina plačana v gotovini Kmetje in delavci, glasujte za i enotno in močno socialistično i Jugoslavijo — za blaginjo delav- | cev in limetov, za mir na svetu! | IZ GOVORA MARŠALA TITA na II. kongresu Zveze borcev Jugoslavije 10. In 11. t. m. se je vršil v Beogradu II, kongres Zveze borcev Jugoslavije. Ma kongresu je imel maršal Tito daljši govor. V začetku svojega govora se je mar- šal Tito opravičil, ker se ni udeležil vsega kongresa. Da po pravici povem — ie dejal — priielo se me je malo jjripe. Morda skoraj tudi ne bi prišel, pa sem se spomnil, kal se ie te dal pri- petilo tovarišu Kardelju. Ko ie zbolel, so informblrojevskl plsunl kar hitro raz- trobilit da je padel v nemilost. Da se tudi meni ne bi kaj takega zgodilo, sem pr'šel. Vodilne osebe v Jugoslaviji nh mamo pravice biti bolne, kajti to sma- trajo takoj kot veliko politično napiiko in prehod v imperialistične vode. Ko je nato govori o nailogah in vlogi organizacije Zveze borcev, je poudarili, da predstavlja v današnji fazi medna- rodnega razvoja naša Zveza borcev mo- čan faktor v obrambi naše države. Naša armada — je dejal maršal Tito — ki je budni čuvar mirne graditve socializma v naši državi. Ima prvega in najboljšega zaveznika v Zvezi borcev. To je druga armada, ki ne stoli križem rok in ne čaka, da pride volna in da se šele tedal pripravi — volne pa pri nas nihče noče — temveč le veidno prlpravUena, da nudi odpor vsakemu nasllnlku, ki bi ho- tel zasužnjiti našo državo in nam od- vzeti svobodo In neodvisnost. Zveza borcev ima razen tega seveda tudi na- tego, da skrbi za one, k| so v osvobo- dilni volni največ prispevali in največ žrtvovali. f Najvažnejši problem. kJ danes zanima našo državo, pa tudi ves svet — je na- da*ljeval maršal Tito — le vprašanje vojne in miru. Drugo najvažnelše vpra- šanle, ki nas zanima, pa le vprašanje graditve naše države In vprašanje ustvaritve socializma v naši državi. In- formblrojevskl pisuni nas v svoj? prnna- gandl obtožulelo, da smo agresivna država, da smo latentn' agresor, da osražamo mir. Jaz In mnogi naši tovariši smo že poudsrjali neverjetno neumnost te trditve, ko le vendar znano, kako f^alhna država smo, koliko je nas in ko- liko ie njih. Drugič, trdil; smo, da nima- jo nikakih pretenzlj proti kateri koli od teh držav, ki nas obkrožalo, niti terito- rialnih niti kakr^n-h drugih. Rarumljivo Je, da se ne strinjamo z njihovimi kle- vetam? in z ogorčenjem odbilamo nii- ho-ve klevete In psovke, toda to ne more biti razlog, da se želimo volskovatl. Kajti kdo odlcča pri nas o volni in miru? Ne odloča samo vleda ali posamezniki, temveč ljudstvo. Npše ljudstvo je šlo skoz! krvavo zgodovino, posebno krvava pa Je b'la ta zadnja etapa, t. j. osvobo- I dllna borba. Sovražimo volno, želeli bi I mirno gr.?dlti. kajt' dosegli smo, kar smo hoteli, ohranili smo svolo državo, osvo- HodMl smo jo okupatorjev, zedlnili naše nflrode, ustvaril' bratstvo In enotnost, kakršnega nikdar ni bilo. Z eno besedo: dosegli smo vse, k čemur smo te|zili in za kar smo se borili in sedaj n'mamo nobenih dr« vedno ob- jekt zasi'. Delali bi z nami bto, kar delajo na^ Češkoslovaškem bi v drugih državah. Ce je bila ruska re- volucija v svoji prvi lazi ogrožena od kapitalističnih držav, smo mi v svoji prvi fazi ogroženi od takozvanih soclali- st^Onih držav. C« me tukaj vprašate, kakšna je sedaj situacija, ali ie boljša ali slabša, moram žal reči, da je sedaj slabša kot je bila včeraj In da Je z v.sakim dnem slabša. Poglejte samo slučaj s Trstom: Razvita je neverjetna kampanja v italijanskem fašističnem, polfašistčnera In informblro- Jevskem tisku. V zvezi s TVstom se ši- rijo vse mogoče izmišljotine. Tu so vmes prsti voditeljev Sovjetske zveze. Gromiko je že v Parizu postavil vpra- šanje Trsta. Ker so nas na svojih mejah ogradili s kitajskim zidom, želijo to do- seči tudi na tej strani, proti italijanske- mu narodu. Toda mislim, da bo itailjan- skl narod znal oceniti ta manever: da Je pametnejše živeti z Jugoslovanskim! narodi v prijateljskih kot pa v sovraž- nih odnosih. Gre pa tudi za nekaj dru- gega. Iz Trsta želijo narediti še eno iarilile vojne nevarnosti. Na tem mestu lahko rečem, da menim, da bi bilo zelo napačno in škodljivo dovoliti Siovjetskl zvezi, da spremeni poleg mnogih drugih perečih in nerešenih vprašanj sedaj §e Trst v vel'ko vprašanje. V interesu na- šega In Italijanskega ljudstva Je, da se sedaj o tem ne govori. Prepričan sem. da bi se lahko danes z Italijanskim ljud- stvom v enem dnevu dogovorili, kako bomo rešili tržaško vprašanje, da bo prav nJim In nam. toda ne želimo, da bi služili interesi italijanskega Hudstva kot drobiž, prav tako kot ne želimo, da Irf naši Interes! služili kot drobiž za po- ravnavo računov katere koli velesile. S tega mesta sporočam, da želimo živeti v najboljših odttosih z italijanskim na- rodom, da vprašanje Trsta ni noben ve- lik problem, temvf«! da Je zelo lahek problem, če se vanj ne bi vrneš"vali vsi in vsakdo, In da ga bomo znal} rešiti, ko bo čas za to, ne pa seda? ko je atmo- sfera na svetu tako napeta, da obstaja vsak t^pfiHtek nev?r.;oIj- šemu življenju. Zato OO OF Ptuj ne dvomi v to, da boste z množično udeležbo na volitvah dali izraza odobravanja teh prizadevanj, kot boste z druge strani dali izraza enotnosti naSega ljudstva v njegovi borbi za resničen mir v svetu. Posebej se obrača OO OF Ptuj na člane Osvobodilne fronte, da vpUvaJo na ma- loštevilne raalodušneže in omahljivce ter jim prikažejo nujnost enotnega na- stopa našega ljudstva pri teh volitvah. VOLIVCI IN VOLIVKEl Z glasovanjem za kandidate Osvobo- dilne fronte boste glasovali za izvršitev n?log petletnega piana v industriji, ru- darstvu, elektrifikaciji, kmetijstvu. Za nadaljnje razvijanje socialistične demo- kracije v organizaciji ljudske oblasti, za utrditev sistema vodstva podjetij po delavskih svetih, za povečanje obrambne moči naše države, za gospodarski in kulturni razcvet Slovenije in Jugos:la- vlje, za enakopravnost in neodvisnost naših in vseh ostalih narodov, za ohra- nitev miru v svetu. Naj ne bo jutri v ptujskem okraju volivca, ki ne bi oddal na volišču svo- jega glasu za kandidata Osvobodilne frontel OOOF Ptuj Osnovne organizacije OF v tekmovanju NtajboliSe rezultate tekmovanja je v mesecu februarju dosegla osnovna orga- nizac ia OF v Stojncih, za kar je spre- jela prehodno zastavico 00 OF. Frontovci v Stojncih so na tekočem pri plačevanju članarine, pri realziranju obveznih oddaj tpesa, masti itd., prav tako pia so na tekočem pri plačevanj«, davka. V članstvo RKS so v mesecu fe«j bruarju sprejeli 201 člana, od katerih soi nabrali 4650 din članarine, prav tako soj sTi izvolili novi odbor RKS. Pri oprav- ljanju raznih komunalnih del so oprav-ill 1556 prostovoljnih delovnih ur. Na cesto so navozilj 149 kub, metrov gramoza,! očistili so obcestne jarke, napravil so 4 nove požiralnike ter očistili vse sadno drevje. S popravljanjem in pripravlja- njem strojev in orodja, zamenjavo semen itd. se frontovc; v Stojncih pridno pri- pravljajo na spomladansko setev. V Cvetkovcih so si frontovci v nede- ljo 11. marca 1951 šzvolili novi frontni odbor, v članstvo OF so na dan volitev vključili 11 volivcev, VolUve so 100 odst. zaključili že ob 11.30 uri. Tudi v Zamu- šanih so se razgibali ter so med ostalim vključili v članstvo OF 5 volivcev. V Tovarni aluminija Strnišče so sprejeli v članstvo 5 volivcev, v Juršincib 17, v Majskem vrhu 45, v Prevencih 4, itd. Tako se je samo v nekaj dnevih meseca marca vključlo v ptujskem okraju v članstvo OF 277 volivcev. Poleg ogromne večine dobrih odborov OF je še v okraju tudi nekaj takih, ki vključevanju v članstvo OF ne posve- čajo nobene skrbi. Ne zanimajo pa se seveda tudi za ostala vprašanja frontne dejavnosti. Kjer so taki odbori OF, se seveda ni prav nič čuditi, da se najdejo taki frontovci, ki vračajo članske legiti- macije, češ »saj od OF nič nimamo^. Tako so odb'ornikom OF v Podvincih vrn'li 3 člani legitimacije (med njimi je tudi Kmetova Ljuba). V Mezgovcih pa sta napravila Isto dva člana OF. Številno vključevanje volivcev v član- stvo OF jasno kaže povečano dejavnost OF, njeno vlogo pri reševanju vseh vpra- šanj v javnem ž>ivlienju, hkrati pa je to jasen dokaz odločne volje delovnih ljudi, da še tesneje strnejo svoje vrste v enotno fronto — v borbi za mir in nti odvisnost vseh narodov. —r. KMETOVALCI, SKLENITE POGODBE za pridelovanje semen V pripravah za pomliadansko setev je bre-z dvoma velike važnosti vprašanje rajnih semen. Poverjeništvo za kmetij- stvo pri OLG Ptuj bo leto« oskrbelo predvsem semena za krmske rastline, to je za detelje — črno deteljo, lucemo, inkarnatko, lupino, grašico, kakor tudi krmne pese, korenje, krmni grah. Ta semena bo poverjeništvo delilo izključ- no le na podlagi pogodb, s katerimi se bodo kmetovalci obvezali proizvajati semenje dotičnih kultur. Pogoji za dodelitev omenjenih semen so sledeči: Za vsak kg prejetega semena bo oddial kmetovalec v 1. 1951 2 kg, pri dvoletnih kulturah v 1. 1952 pa 3 kg. Pri njivskem korenju in sitmiščni rei:^ je razmerje 1:3 v letu 1951 in 1:5 v le- tu 1952. j Kmetovalci, ki bodo sklenili pogodbe; za pridelovanje semen, bodo Imeli poleg. dodeljenega semena se sledeča ugod- • nosti: a) proizvedena semena bo odkupno ■ podjetje plačalo po znatno višji ceni [ kakor lansko letoi ! b) na vsak pogojeni ha posevka bo i dodeljeno kmetovalcem po 50kg super-j fosfata J c) odkupno podjtje bo prvenstveno te^ kmetovalce oskrbovalo z najboljšimi i semeni žit, krompirja itd. " t) v kolikor bodo obstojale možnosti,: bodo kmetovalci, ki bodo pravočasno i oddali pogojene količiine semen, dobili { še določeno količino krmil. OLO — Poverjeništvo za kmetijstvo i Ptuj - ★ - I Okrajno avtoprevozništvo Ptuj | z uspehom rešuje svoje naloge i V VTsti podjetij v ptujskem okraju, j ki vlagajo vse sile v iz!>olnitev planskih \ nalog, je brez dvoma Okrajno avtopre- \ vozništvo v Ptuju. Velike težave v po-' manjkanju nadomestnih delov prema-j guje podjetje s svojimi strokovnjaki, ki \ z veliko samoiniciativnostjo in delovnim j elanom takorekoč iz nič dnevno uspo-1 sabljajo prevozna sredstva podjetja. ' S tem omogočajo, da podjetje z izrab-, Ijeniml vozovi izpolnjuje dnevne in me-i sečne naloge, ter jih celo presega. Vi januarju je podjetje izf>olnilo mesečni plan prevozov s 146'V«, v februarju pa s' 137*'/o. Kolike vrednosti bi za podjetj«' predstavljala sposobnejša voTjila. pred-: stavi j a uspeh šoferja tov. Kopše Alojza. ; ki je 2 novim »Pionirjem« dosegel fe-^ bruarski plan z 278,2^.'o. ; Visoka s-topnja delovne dSscipline, sa-! moiniciativnost in točna evidenca v iz- : vrševanju dnevnih planov in potrošnji; goriva predstavljajo v Okrajnem avlo- pievozništvu v Ptuju tiste faktorje, ki . pomagajo k tekočemu izpolnjevanju in ^ preseganju planskih nalog. J-ak. „Manever" Zveze borcev v Ptuju s ciljem izvenarmadne V7gr>je našega ljudstva je Okrajni odbor Zveze borcev v Ptuju organiziraj 11. t. m. mastijšo vajo na Dravi, katere namen je bil, prikazati prebivalstvu mesta Ptuj mož- nost prehoda preko Drave s sredstvi, ki so na razpolago. Na drugi strani je ta vaja bila mišljena kot nekaka »generalna vaja« pred vajo večjega obsega, katera se bo ob sodelovanju edinic Protiletalske zaščite, gasilstva, Rdtečega križa, Ljudske tehnike in pred- vojaške vzgoje vršila koncem meseca marca. Pred pričetkom vaje je prebivalcem mesta govoril predsednik MLO Ptuj tovariš Vogri-nec. ter pojasnil, zakaj se take vaje organizirajo in kakšen je njih cilj. Med drugim je dejal: Naloga Zveze borcev in množičnih organizacij je, vzgajati na^e ljudstvo tako, da bo vsak čas sposobno braniti In ubraniti svobodno d)omo"\'Tino narodov Jugoslavije. Mi smo za mir, nimamo osvajalni,h namenov d!o drugih narodov, in nikdar nismo ogrožali katerega kol5 naroda. Sovražniki Jugoslavije naj si pa zapomnijo, da nismo rojeni za hlapce in ne bomo klonila pred grožnjami ali pred napadom, pa oaj pride s katerekoli strani. Kakor je na,2e ljudstvo enotno pri graditvi socializma, tako bo še enot- nejše pri obrambi domovine, če bi to bilo potrebno. Besede maršala Tita, da je treba dtelati kakor da bo sto let mir, in pripravljati se, kakor da bo jutri vojna, nam naj bodo vodilo pri vsem naš€an delu v dobrit na&i socialistični skupnosti. Po izvajanjih tovariša Vogrinca je »ledSl prevoz prebivalstva z b rodom, ki ga je zgradil kolektiv Mostogradnje, katerega člani eo pod vodstvom tova- Tiiša Zemljariča « brodom upravljali. pTovizomo br%' do broda je zgradil ko- lektiv »Vodograda« pod vodstvom to- variša Vrabiča. Prevoz se je vršil tudi z ribiškimi čolni, na katerih so pokazali mnogo znanja v upravljanju tov. Peklar, Belšak. Plajnšek in drugi. Vaja je v glavnem dosegla svoj na- men. Pokazala ie, da je možen prevoz prebivalstva preko Drave, čeravno «e ne poslužuje mosta, da Drava ni tako »strašna« kakor vedo povedati »izku- šeni« ljudje, ter se lahko brez skrbi poslužujemo navadnega čolna. Voditelja vaje sta bila tov. Banol im Gričar, prebivalstvo pa ae je discipli- niraaio zadržalo. m. a* Sfran 2 ^PTUJSKI TEDNIK* Ptuj. 16. marca 1951 Pravilna davčna odmera je predpogoj rednega plačevanja davkov Vsako leto se davčni zavezanci vpra- šujejo, kakšn, bodo davki in če jiih bodo zmogli. Na tako vprašanje so po dose- danjiii izkušnjaii, postno iz 1. 1947/48, popolnoma upravičeni. Tudi številni po- znejši popravki odmer kažejo, da prvotne odmere niso bile dovolj skrbno dolo- čene. Po vsem tem se je treba vprašati, kaj bi bilo potrebno ukreniti, da bi bila dosežena pr m«rnost in sorazmernost davčne obremenitve. Osnovni razlog za negotovost pri do- ločanju davčnih osnov je predvsem slabo poznavanje virov in višine dohod- kov. Vsak davčni zavezanec svoje do" hodke sicer dobro pozna, vendar teh krajevn.i davčni komis ji, vsaj točnih ne, ne da. Tako nastanejo že v krajevnem merilu netočne obremenitve in nesoraz- merja. Tlako stamje v pogledu prispev- kov državi s strani davkoplačevalcev v naši socialistični državi ni dopustno ter tako nastaja vprašanje, kako temu od- pomooi. Prav gotovo temu največ lahko pripomorejo davčni zavezanci sami. ker le ti najbolje poznajo svoje dohodke in dohodke sovašča^nov in ker je prav go- tovo tudi v nj hovem inaeresu, da v od- meri davkov ne nastanejo nesorazmerja. Doslej so kmetovalci na sestankih, na katerih se je obravnavaila davčna od- mera, le slabo sodelovali s skrito željo, da bo mogoče le ostal del njihovih do- hodkov nezajet. Davčne komisije, pred- vsem pa razprave na množ čnih sestan« kih, pa so le še edino mesto, kjer lahko davčni zavezanci vplivajo na višino davčne osnove; prav tako pa na soraz- merje davčne obremenitve. Zato velja za osnovno pravilo pri odmeri davkov kmetovalcem, da bodo ti dobro odmer- jeni že takrat, če bodo davčni zavezamci pri odmeri sodelovali in če bo vsak dajal točne podatke o svojtih dohodkih. Med- sebojna primerjava in posamična kon- trola bosta lahko pokazali, kdo se je hotel izognit primernemu deležu pri- spevka Za skupnosti. V drugI nolovief marca t. 1. se bodo vršili množični sestanki za določanje davčne odmere v ptujskem okraju. Le s sodelovanjem vseh davčnih zavezancev na teh sestankih bo dosežena pravilna odmera, ki bo prihranila mnogo nepo- trebnih skrbi ter pospešila rednejše pla- čevanje davkov. Glede teh vsakoletnih odmer davkov ie med mnogimi davčnimi zavezanci zmotno mnenje, češ dla jim je bila vi- šina davka določena že prejšnje leto, "da so prejšnje leto plačali manj itd. Treba je razumeti, da se dohodki vsako leto izpreminjajo in da je torej izklju- čeno, da bi enkrat postavljena odmera veljak za- vsa leta. Odmera mora vsfiko leto spremljati dohodke in za vsako leto posebej določati prispevek posiamež^iikov, do skupnosti. Za leto 19.50 je ostala davčna lestvica brez bistvenih izprememb od 1. 1949. To pomeni, da bo kmet ob enakih dohodkih plačal za leto 1950 toliko davka, kakor ga je plačal za leto 1949. Stabilnost lestv ce pa seveda še toliko bolj nalaga pravilno ugotovitev doseženih dohodkov. Ko govorimo o odmeri davkov, imamo vedno prvenstveno v miiJih njihovo redno plačevanje. Tako sedaij ne more- mo biti zadovoljni s stanjem, ki obstoja že od decembra lanskega leta, ko so davčni zavezanci skoraj popolnoma pre- nehali plačevati na račun predpisane akontacije za leto 1950 in akontacije za leto 1951. Opravičevanje za čakanje na znižanje in dokončno odmero bo le njim samim v škodo. Za znižiatije je prav malo verjetnosti, če potn slimo samo na visoke cene, kd so prevladovale na trgu v letu 1950. Prav tako ni umestno čaka- nje na končno odmero. Priznati Je treba, da se je v letu 1950 dokaj dvignila davčna discifJina. V ne- katerih KLO so davčni zavezanci v ce- loti poravnali vse davčne zaostanka kakor tudi akontacijo za prvo četrt- letje 1951. Tem bo po končani dokončni davčni odmeri lahko plačati le Še raz- like. Težje bo pa tistim, ki so denarna sredstva porabili za razne nakupe ter pritiskali na blagovne fonde, sedaj pa bodo morali poravnati celotno davčno odmero za 1. 1950 in Še akontacijo za 1. 1951. Ti bodo po tej izkušnji uvideli, da je le boljše sproti poravnati davčne obveznosti in se tako izogibati raznim nevšečnostim prisilne dzterjave. P. J., V Ormožu niso bili zadovoljni s proslavo 8. marca o T m o i, 9. marca. KAk^-r v«ako l«Uj. 8 DMrce. Ve«ebla »em se «pared«, ker •o b«» tm-Titn* priredile v««io leto \e«elo iff.n«nactile. Priznal; i>0 km, preden ie prebila skozi njiliov roj. Radar se ie torej tudi v astronomi]« dobro obnesel in vse kaže, da bomo z njegovo pomočjo še marsikaj novega izvedeli. Televizijska predavanja Prvo televizijsko predavanje na svetu je imel dr. Thomas K. Allibone, ki je .^tiri leta ddal v znanem angleškem la- boratoriju Cavendishu. Med vojno je skupno z drugimi znanstveniki sodeloval pri atomskih raziskovanjih v Kaliforniji. Dr. Allibone je v eni izmed redn h oddaj, ki jih BBC (British Boadcasting Corpo- ration) prcni^.Sa iz Londona, govoril o atomski energiji. Na razpolago je imel vsa sredstva, ki jih pozna televizija in je prav lepo s poizkusi pokazal to, kar je razlasfll. Prenos je izredno dobro uspel. _ * _ FI Z K U LTU R A ^ŽELEZNIČAR (Maribor) : DRAVA 3:0 (0:0) Preteklo nedeljo je ptujska Drava odigrati« v okviru pokalnega tekmova- nja v počastitev 10. obletnice OF nogo- metno tekmo v Mariboru s taTOkajlnj-im Železničarjem. V prvem polčasu je bila igra enaikovredna. dočim je v drugem polčasu morala Drava v«led slabe kon- novsko pri Poljfanah so » preteklem meseca rriieii z odpiranjem noveea rudnika t KleJab pri Makolah. Sloj prcmoja, ki so S* odkriS, doseže ponekod tudi Cez 80 cm debeline. Pn kakovosti spada med naibollše vrste, saj ima nad 7000 kalorij in bo dober 2la»ti ?■ kovače. Z iikoriščanjem bodo pričeli Se ta mesec. S A H Prvenstvo Ptuja v žahov&kem prvenstvu Ptuja je bilo d-oslej odigraniJi osem kol. Kljub temu pa p.oložaj na tabeli do sedaj še ni po- polnoma jasen, predvsem vsled števil- nih prekinjenih in odloženih partij, če- mur pa je vzrok zaposlenost Igralcev. Kot je bilo pričakovajti, je tudi tokrat o-ddal najmanj točk dosedanji prvak Podkrajšek Janez (remiziral je le 9 To- šem). vendar pa ni pokalni tako sigur- ne igre, kot običajno. Preseneča tudd poraz Toša proti Sugmanu, kateremu j« to edina točka. Majhno presenečenje pa predstavlja dobra igra Pišek Zvonka, Rojca, Horvat SI. in nekaterih drugih, katerim je to prvi močnejši turnir. Po osmem kolu je trenutno stanje na ta- beli naslednje: Podkrajšek Jane^ 7 in pol, Rudolf Edo 6 |1 partija prekinjena), Tol in Ko«n&č 6 točk, Podboj ^ (ob 2 preloženih, odin. prekinjenih partijah), Pernat 5, Pešl 4 (2), Farazin 4 (1), Roje in Pižek Z. 4. Po^ krajšek Rudolf st. in Horvat S. 3 (2), Modrinjak 2, Ranfl 1 in pol (3), Perger 1 in pol (1), Sugman 1 (3), Drofenik pol in Kancler pol točke. M. Kogar je pičila Čebela, naj oblaga bo* leče mesto s toplim obkladkom, v kate^ rem ie suho travnško cvetje. Mokre ščetke ne smemo položiti na hrbet, da bi se sušila, ker bi vlaga pro- drla v les in bi ščeika s časom začela razpadati. Kupimo zapravljlvček (voziček na vimeli z gumi-kolesi). Ponudbe na Eeih Fe- liks. Ptuj, Med vrtd št 8. Ali bomo tudi letos malomarni pri zbiranju zdravilnih zelišč? Kakšne važnosti je za naie gospodar- stvo zbiranje zdraviln h zelišč, kaže ne- kaj številk: za 1 kg zdravilnih zelišč dobimo v Amer ki 4 do 5 dolarjev, če jih pa pošljemo 1 vagon, s tem nadome- stimo 132 vagonov le»a, ki bi jih morali sicer IzvojMti, da bj dobi!-; isto vrednost v devizah. Iz navedenih dveh primerov je razvidna velika vrednost, ki jo imamo v zdrav Imh zeliščih in velika ikoda. ki nastaja, če jih ne fbiramo in oddaj>amo državnim odkupnim podjetjem, da bi jih ta nam vsem v korist vnovčila v tujini in za i^rkup ček nabavljala potrebno in- dustrijsko opremo za naše nove tovarne. Posebno pa bi se koristi, oziroma Jkode v tem pogledu morali najbolj vedati ravno tisti, ki imajo s tem naj- več opravka 'n od katerih je v največji meri odvisno, če in koliko zdravilnih zelišč bo zbranih v ptujskem okraju. To so poslovodje kmetijskih zadrug. Kakšen odnos ima veJik del poslovodij do tega tako važnega vprašanja, nam najbolj do-< kazuje s stran odkupnega podjetja v Ptuju sklican sestanek poslovodij, ki se: ga je udeležilo le 13 poslovodij, doč^m ' se ostalih 17 sestanka ni udelež-ilo. Kako : bodo ti poslovodje organizirali zb ranj« in oddajanje zdravilnih zelišč v okraju, če so sami nezainteresiran; in če sam' ne poznajo nujnosti in korist zbiranja zelišč Za naSe gospodarstvo. Dejstvo, da je bilo lansko leto v ptujskem okraju zbranih 5400 kg zdravilu h zelišč v vred- nosti okrog 300.000 d^n ter okrog 5000 kg gob v vrednosti 160.000 din, nam nudi najboljši dokaz, da obstojajo v ptujskem okraju velike možnosti £a zbiranje zelišč in gob, kakor na drugi strani vtiiko škodo, če se ne poslužimo pridobivanja deviz iz tako postranskih virov v našem gospodarstvu. V preteklem letu se je v tem v ptuj- skem okraju najbolj izkazal poslovodj« Kmet jske zadruge v Leskovcu tov. Go- ričan Martin, ki je presegel plan zbira- nja in odkup zdravilnih zelšč Zia svoje področje ter za to prejel kot nagra mo v okraju zbrali čim večjo količino omenjenih rastlin v korist celote in po« sameznika. Opozorilo glede cepljenja proti kozam Pozivamo starSe, ki Imajo male otrok«, da javijo na prijavnem oddelka MLO do 20. marca 1051 imena otrok starih nad 1 leto, ki Se niso bili cepljeni proti kozam (osepnicam), kakor tudi imena otrok, ki so sicer že bllj cepljeni, pa 8« tozna setev nI dobra, ker setev lahko trpi 2aradi mra- za ali zaradi škodljivcev. Gostota setve iste kulture ie odvisna od tal. Na slabi zemlji smemo gosto sejati, na boljSl plodni pa redkeje. Gostota setve pa je odvisna tudi od namena, za katerega sejemo to a'li ono industrijsko rastlino. Konopljo sejemo n. pr. za seme ali pa za vlakno. V prvem slučaju sejem« redko, v dnigem pa gosto. Globina setve se ravna v glavnem -po tleh: na težji zemlji sejemo plitvo, na l«iji globlje. Ob rani setvi sejemo v večjo globino, pri pKJznejži plitve je. Zelo važ- na je tudi pravočasna in kvalitetna pri- prava semena. V letošnji pomlaidd bomo »ejalj t ptujskem okraju tele industrijske rastli- ne: 1. sladkorno peso; ta zahteva lažja tla, ki smo jih v jeseni pred globokim oranjem močno pognojiti « hlev^im gnojem. Ne pri j a ji prelahka, niti pre- težka zemlja. V kolobarju najbolje u«peva za žiti, ta okopavinami je ne s-memo sejati, ker nam v tem »lučajii pokvari strukturo tal. Na isti zemlji jo lahko sejemo R^le po petih letih. Na ha posejemo 25 oko zemljo s pro- pustno orano plastjo. TI« morajo vse- bovati precej vlage in humus«, 3. konoplja zahtev« srednje težk« globoka tla s propustno orno plastjo. Ob dobrem gnojenju jo sejeiao lahko več let zaporedoma v isti remiji Za.ite- va precej vlage in dovoi- humusa. Naj- boljSe uspeva -^a žitom, najslabše ra de- teljo, Pred setvijo je treba pogatiojiti zemljo s hlevskim gnojem, predpogoj pa je iivedeno globoko oranje. Seje se ob temperaturi okrog 12 stopinj, ta.n« temperatura pa 9 stopinj, to je do sred« aprila. Sejemo jo kakor pšenico « stro- jem v vrstah v razdalji 11 do 16 cm in v globino 2 do 4 cm. Za hektai posev- ka rabimo okrog 70 kg semena, 4. Jari lan ne izbira tal, vendar ga ne smemo sejatj prepogosto na isti po- vržini. Tej kulturi ne smemo gnojiti • hlevskim gnojem, zelo pa ji ugaj« glo- boko oranje Zahteva dobro obdelavo. Seje se zgodaj, navadno v drugi polo- vici marca. Najboljši način dtoločanja rasa setve je, č« se ravnamo po začet- ku rasti trav in ždt. Na hektair porabimo 150 do 180 kg semena, če sejemo « se- jalnikom. Razdalja posevka za seme mora biti 30 cm, posevka za vlak.no p« 12,5 cm. 5. V letošnji pomladi bomo sejali pd nas doslej še precej nepoznano indu- strijsko rastlino — takozvani zemeljski orešek ali kikiriki. Ta rastlina vsebuje v svojih plodovih olje in je izraxito oljna rastlina. V tropskih deželah daje ta rastlina 40 do 45 odst. najfjnejžega olja ter 25 do 30 odst. beljakovin. Ta tropska rastlina je udomačena tudi prl nas v Makedoniji in v Hercegovini. V ptujskem okraju bo izvršena l^etos po- skusna setev na površini 5 ha. To kul- turo seiemo ob koncu aprila, če je vre- me ugodno, lahko pa tudi v maju. Some se seje oluščeno ali pa tudi neoluščeno. Priporočljivo je seme pred setvijo na- močiti, da laže in hitreje kali. Seje se v vrste v razmahu 50 do 60 cm, v vrsti p« 50 cm. Seje se v jamice okrog 5 cm globoko. Knltura zahteva okopavanie in vilrajno čiščenje plevela, ki rastlinam zelo škoduje. Pred cvetenjem je treba rastline ogrniti, da plodovi lažje .prodro v rrahljano »emljo. Plodove izkopavamo le ob suhem vremenu v septembru, jih nato osuišimo (kot fižol), nato pa potr- gamo oreške. Rastlin« ne zabteva kake posebne ob- delave, kot jo posvečamo fižolu, koru- zi itd. Prednost p« ima zemeljski ore- *ek pred drugimi industrijskimi rastli- nami v tem, da zemlje ne izčrpava — nasprotno, zemljo izboljšuje, ker ji do- vaja dušik iz zraka kot druge dušičnate rasrtline. Dobro uspev« n« južnih legah (tam kjer breskev, vinska trt«, mare- lice itd.). Poleg olja daje ta rastlina odli^čno ii- vir»;»ko krmo v obliki oljnih pogač ia steblovja. Krmimo jih v svežem aH su- hem stanju. Sleblovje lahko odlično si- liramo. Pridelek slame zemeljskega ore- ška v suhem stanju rnaš« na ha 2000 do 2500 kg. Hektarski donos suhega se- mena je do 1500 kg. Rastlini smemo gnojiti le s fosfomi- mi in kalijevimi gnojili, ker je rastlina metuljnica, t. j, dušiko nabfirajoča rast- lina. Proizvajalci zem€lj«.kega oreška dobe ra oddanih 100 kg «uh'h plodov ze- meljskega oreška 18 kg jedilnega olj«. Jedo jih pa radi tudi otroci namesto orehov ali lešnikov. Kot vidimo, je xa dosego visokih prl* delkov Industrijskih rastlin potreben do- ber izbor parcele, izvajanje predsetve- nega obdelovanja in priprava semena. Ce bomo ustvarili te predpogoje, bomo brei dvoma do*egli uspeh. Uredništvo in uprava: Ptuj. MLO. IL nadstropje — Telefon štev. 156 — Čekovni račun pri Narodni banki Ptuj It 64J-90303-3 — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urcdn-k Vrabl Jože — Rokopisov ne vračamo — Naročaina 156din za leto 1931 se plača vnaprej. — Tiska Manbor!>ka tiskarna, Maribor.