floyic (' tad IX sir a knj^jar i-lirana Jarca Kovo mesto LETO V.-šf. 4 V KOČEVJU, DNE 23. JANUARJA 1960 Cena 15 din Lepo je bilo proslavljeno jubilejno leto REORGANIZACIJA OLO Po novi reorganizaciji upravnih organov Okrajnega ljudskega od-bcra Ljubljana, bo na OLO samo _ tajništvo za notranje zadeve, osem 16. januarja je bila v Kočevju je bilo v Kočevju veliko zborova- ju, Petru Sobarju, Francetu Gor- oddelkov, trije upravni zavodi, se-zaključna seja pripravljalnega od- nje, kjer je govoril tudi podpred- Setu, Spira Zegarcu, Tilki Kovači- dem katastrskih uradov, senat za bora za proslavo 40. letnice KPJ. sednik Zvezne ljudske skupščine čevi, Jožetu Smoleju in drugim, prekrške in javni pravobranilec. Predsednik odbora in sekretar Ob- Franc Leskošek - Luka. Naslednji Predlagal je, da se pošlje pismeno Doslej je imel OLO 383 uslužben- činskega komiteja ZK Boris Mi- dan pa je bila odprta razstava priznanje za izkazano sodelovanje cev. z reorganizacijo pa jih bo 20 koš je podal oošnno poročilo o »Partija v borbi«, ki je dosegla lep profesorju Humeku, ZB Kočevske odpadlo, proslavah in prireditvah, ki so bile uspeh. Reke, Mozelj in Borovec, učitelje- v ji hilejnem letu KPJ Proslav občinskega merila Na Dan borca, 4. julija so bile ma Volfu v Fari in Kajfežu v Sta- _______ a_ je uspele vojaške vaje, na katerih je ri cerkvi, osemletkam »Jožeta Še- bilo osem, krajevnih proslav pa sodelovalo nad 600 rezervnih vo- ška« in »Mirka Bračiča« v Kočev- šest. Poleg teh pa je bilo še celo jaških obveznikov ter nekaj pripad- ju in v Fari, gimnazijskemu pev- vrsto manjših proslav v počastitev nikov JLA. Vaje so se začele 3. skemu zbora, rudarski godbi in ga- 40. obletnice KPJ. Prvo proslavo julija v Stari cerkvi, zaključile pa silskemu društvu Kočevje. Člani Ta teden je bila v Ljubljani raz-so imeli na Rudniku že v januarju, so se 4. julija z uspelim zaključ- odbora so predlog soglasno spre- širjena seja Glavnega odbora SZDL To reorganizacijo so pripravili po temeljiti analizi zaposlenosti vsakega uslužbenca. SEJA SZDL SLOVENIJE 24 aprila pa je bila druga večja kom vaj in zborovanjem v proslava v Seškovem domu. Zelo čevju. lepo je uspela mladinska proslava ^ 28. junija so imeli proslavo na Ko- jeli. V nadaljevanju seje so razpravljali o finančnih vprašanjih oz. o Slovenije. Razpravljali so o nalogah organizacij SZDL v zvezi z iz- v Papežih, katere se je udeležilo Rudniku. Tega dne so izročili svo- stanju sredstev sklada za prosla- vrševanjem družbenega plana ter veliko mladine. Proslava je bila v j emu namenu Dom rudarjev, ki je počastitev SKOJ in KPJ. bilo združeno z javnim zborova- 13. in 14. junija je bila v Ko- njem. vo. V ta namen je bilo zbranih o pripravah na V. kongres SZDL 380.000 din. porabljeno pa je bilo Jugoslavije. čevju velika proslava v počastitev Med osrednje proslave moramo obletnici KPJ, združena z obletni- šteti tudi pevski festival Svobod v mentarnih filmov za co uspele stavke kočevskih tekstil- Kočevju, ki je požel velik uspeh, din, ZB Papeži bodo n ih delavcev leta 1935. 13. junija nekaj nad 180.000 din. Sklenili so, da bodo porabili za nakup doku-šole 20.000-dali 10.000 Pravo zimsko vreme je te dni nudilo obilo veselja naši mladini. Tudi s preprostimi sanmi se je dalo sankati Zbori Zveze borcev imajo politični značaj V SPOMIN KAROLU FRANCLJU Borci NOB ribniške doline so z žalostjo sprejeli vest, da je v Ljubljani umrl Karol Francelj iz Jurjeviče pri Ribnici, star 48 let. V torek dne 19. I. 1960 je bil na Žalah v Ljubljani pogreb. Tiho, skoro neopazno je usahnilo Tvoje življenje Karol, ki je bilo po dogodkih tako bogato polno tistih doživetij človeka, revolucionarja, ki je šel skozi vse boje naše ljudske revolucije. Tiho in mirno si prenašal posledice Tvojega boja v povojnem času, dokler nisi usahnil za vedno. Mladost si preživel v naši lepi ribniški dolini. Izučil si se za krojača in odšel za delom v Ljubljano, kjer sl sodeloval v naših naprednih organizacijah v predvojnem času, kot zvesti član delavskega razreda, ki se je boril za svoj življenjski obstoj. Okupator je zasedel našo domovino. Takoj v letu 1941 si bil v naši OF, ki je organizirala naš osvobodilni boj. V spomladi leta 1942 si vstopil v vrste naših borcev, kjer si ostal do osvoboditve. Velika . in Mala gora, gozdovi Notranjske in Kočevske, Suha in Bela krajina, Gorski kotar, Kor-dun in vsa Dolenjska je bil potem Tvoj dom v času NOB, v katerem si doživljal vse žalosti in veselje borca, ki se je boril z okupatorji za svobodo naše domovine, za svobodo naroda in njegovih mladih pokolenj življenja v naši svobodni socialistični družbi. To je bila Tvoja pot v času največjega boja našega slovenskega naroda! Bilo je pred 15 leti, v Suhi krajini je bil sneg in mraz. Brigada je dan za dnem vodila težke boje z Nemci, Vlasovci in našimi domačimi izdajalci! Kot komandir čete si bil v eni izmed teli borb leta 1945 spet težje ranjen v glavo. Od tedaj dalje se zdravstveno nisi več popravil. Posledice tega je tudi TVoja rana, prerana smrt. Po osvoboditvi si ostal na delu v Ljubljani, kjer si tudi legel v našo svobodno zemljo k svojemu poslednjemu spanju. Da! Dan za dnem odhajajo od nas v cvetu svojega življenja naši borci, ki so dali za našo svobodo vse, svojo mladost in svoje radosti življenja, da bi delovni človek živel v svobodi! V spomin pa tisto, kar smo preživeli skupaj, dragi Karol, mi prihajajo v spomin stihi neznanega poeta, ki je dejal: »Kadar bodem v grobu spaval, spaval kakor mrtvi spe, takrat name se boš spomnil, ali prepozno bode že. In rekel boš enkrat je bil pa črni grob ga je zakril!« To je bilo življenje naše generacije, ki je v NOB dala vse od sebe, umirala jc dolga štiri leta po vsej naši zemlji, po bojiščih in taboriščih smrti v boju s fašizmom. V cvetu svojih življenjskih sil umira ta generacija, kateri si pripadal tudi Ti, tovariš Karol, tako zgodaj, mnogo prezgodaj! Mladi rod, ki stopaš y življenje, spomni se teh znanih in neznanih junakov, ker ti so kovali naše lepše življenje. Živi borci Te ne bodo nikoli pozabili! *• 13. septembra je bila v Lapinjah din, 20.000 din bodo porabili za na-proslava ob priliki odkritja spo- kup knjig, 50.000 din pa so določili minske plošče Cankarjevi brigadi, za tisk brošure o Jožetu Sešku. ki je bila na tem krgiu ustanov- Na predlog predsednika odbora obiskali tajnika Obč.' odbora ZB _ Ijena. Udeležba na proslavi je bila tov. Mikoja,so^ preimenovali ^od- NOV Vinka Kersniča. V daljšem pravili"na občne žb«T zTdnji ple- da!"'da' bo občinska konferenca num Obč. odbora ZB je dal obilo ZB predvidoma do 15. februarja, napotkov za delo. Plenum je pred- Takrat bodo sprejeli konkretne na- Pred občnimi zbori organizacij 500 članov, pa so imeli občne zbo- bodo naloge znali tolmačiti svojim Zveze borcev v ribniški občini smo re do 17. januarja. članom. Letos so se člani ZB dobro pri- Tovariš Kersnič nam je pove- bor za proslavo 40. letnice KPJ razgovoru nam je povedal, da so odbor za proslavo 20. letnice začeli z občnimi zbori najprej v lepa. V okvir praznovanj štejemo tudi v »Pohod okoli okupiranega Kočev- vstaje. Potem so se pogovorili o Dolenji vasi in Grčaricah. V osta odbora v ja« 4. oktobra ob priliki občinske- perspektivnih nalogah ga praznika. Pri pohodu je sode- letu 1960 in 1961. lovalo 396 udeležencev, od tega 180 pjonirjev. Lepo so uspele tudi krajevne proslave, najbolj pa v Fari in Kočevski Reki. Posebne proslave so bile tudi po posameznih podjetjih, v gospodarskih organizacijah in pori, da uresničimo ta sklep, tako v »Ključavničarstvu«, na "" Rudniku, »Zidarju«, »Avtu« in še nekaterih drugih. Bilo je tudi vr- Priprava družbenih planov ™= fSSStSdMSSUS iehi Sg-*2Ss?ur j&hi se ¥*-» c*-. " »sae’ vrsr a 2J5-.SS J** !”““v si V sif oceni. "Scfft 2 lagal, naj bi imeli občni zbori pred- loge za delo v bodoče, lih krajevnih organizacijah, skup- vsem politični značaj. Dnevni redi Povedal nam je tudi o lepi gesti no jih imajo pet in štejejo nad na zborih naj dajo pregled izvrše- Občinskega odbora ZB NOV, ki je vanja petletnega plana in naporov, pripravil za novoletne praznike ne-da bo izvršen v štirih letih. katerim partizanskim družinam, ki Organizacije ZB naj bi aktivneje so začele za partizanski pokret or-sodelovale pri akcijah za dvig na- ganizirano delati že leta 1941, leno šega kmetijstva, pri šolski refor- presenečenje. Obdarili so jih z nami. posebno v delu. ko se obrav- gradami v skupni vrednosti 100.000 uiugui. rsno je tuai vr- — . ™ ,0‘XIV »i v sedanji oceni, ko koibkuvi se ni- za snlošnn imhra-ipunnio , , ; ” sto proslav po šolah, ki so bile leto .pred- majo zaključnih računov za lansko na vseh sektorjih dela. rYYiL.v. ile^U. U?orf' združene z obiskom v’partizanskih koliko 1x5 napravil novih iz- poslovno leto, bo krajih. Tovariš Kersnič nam je tudi de- SSFrSH tudi v okrajnem me- ne^jemke, prispevke družbi ter leto* Sal letiHa bfS dE 30 sodelovale tudi na sredstva za ^vestieije in drugo. čin nagrajevanja. Skoro v vsakem ZB najbolj r^gledani ljudje ki lo al knk dnmf n^j°’ P°3aSni' Do 25. januarja bodo vsi delav- Podjetju imajo take ali drugačne J 1 razgledam ljudje' kl lo ah kak dragi nasvet, siki sveti v občini Kočevje sprejeli ol3like nagrajevanja po delu, a ne Vse šole v občini so tekmovale XkVp.nfga dohodka. V planu so še v počastitev 40. letnice KPJ; tek- določila ^o višini sredstev za oseb- rilu. Sole so sodelovale tudi na krajevnih proslavah in bile ponekod nosilke programov. Mladinske proslave v Podsteni- družbene plane, nato pa bo ljud- več P° čenčah se je udeležilo 150 mladincev ski odbor sestavil družbeni plan za Plane podjetij bodo obravnavali iz naše občine. Zelo veliko ljudi vso občino. Dolžnost članov de- še sveti in Zbor proizvajalcev pri iz kočevske občine je bilo na pro- lavsega upravljanja je, da plane ObLO. Vsa podjetja so izdelala sestavijo na stvarni osnovi, ki pa plane že oktobra, toda ti so pred- ae3 j* Proslavo v počastitev 40. letnice mora tudi jamčit, da podjetje na- videvali povišanje za povprečno ® v Jugoslaviji i-i bvinli fiid! itocilm' -,1__• . , :_ „ A____ j____•___y 1 ri j_a i i < ■ . w h •‘A so imeli tudi gasilci, planinci in drugi. Številne proslave so dose- spodarski krepitvi vse komune, gle tudi najoddaljenejše vasi mm d urni jamcu, aa poajetje na- vmevaii povišanje za povprečno « V Jugoslaviji se je mudil na tanije v zvezi z njenimi voiaškimf te,m. doprmaša h go- 7 odstotkov, med tem ko je povi- obisku kubanski zunanji minister oporišči na otoku. v državnem merilu 11 od- dr. Raul Roa Garcio. Ugledni gost # Avstrijski varnostni organi gle tudi najoddaljenejše vasi in Ne bi bilo prav, da delavski stotov. Občina Kočevje je že itak iz' prijateljske Kube' je imel več Sdkriljna KoroškeTdobroXargani- Sl*} Z„ane,mariio sestavljanje pla- razvitimi ^občinami, če razgovorov z našimi vodilnimi dr- ziran center neonacistične dejav- dejav-so skupino neona-71 letnim advo- udeležili proslav. Vse to je poži- nov in to v celoti prepustijo Pa bi proizvodnja veliko počasneje žawtiki/KUbanitoga gosta je spre! nosti. Aretirali s velo delo prosvetnih društev in upravnemu aparatu podjetja Niso naraščala kot je povprečje, se ne jel na obisk tudi nredsednik re ristmr m adi,, , obogatilo kulturno življenje. bili redki primeri ko ji delavsM « .^oh uvrstili med' ’razvite Sbhke, tovtriš TOo^Sfovora katm to AlLtom! V ntogovTpil 1 Vhre7rid6dltve SVpt SV°:' ^ fdrmaln° sprejel i"3-16- s sodelavcem »Borbe«, je minister sami so našli več lepakov in prelepo uspele, je brez dvoma veli- oziroma potrdil to, kar mu je vod- - ■ - - - - - - p pro ka zasluga Pripravljalnega odbora stvo podjetja predli za proslavo 40. letnice KPJ. Člani lektiva je odvisen sto indnHrPd?w0kld delavca in je nujno da vsak da ske občine. Za‘koliko bo* družbeni stalo že znano" "d Yj's t vo." Dejal "je tu- skladišče'nalmoder^ N.?gp« 2 sssi'sr.a! *,o- - °**-^ K"bo “ ”i&sa ^ S11™ ust3616 razstave kočev- nosti, tehničnim izboljšavam in okoli 20 odstotkov. Leta .ri ’pT.inroviiQi„V„ma Ye l" oziroma potrdil to, kar mu je vod- Letos bodo družbeni plani občin Raul Roa med drugim dejal, da je pagandnega gradiva s fašistično in za proslavo 40. letnice kVcj ™ JS” KS ggSE&gLZSS: nfSStato^kTmlji 1 ri O Trcnlr /-7 n r-lr« rpr „ 1 _ „ 1 • 1 1 j vi • „ 4 „ 1 _ v _j. . I __ ... 1 _ j . ii ... . . J ^ nejšega orožja. To najdbo spravlja-Jugoslavijo v zadnjih mesecih zelo jo v zvezo z odkritjem Albertijeve skega rniwcia, .pohYI IT511’ rerir1™11m . izboljšavam in okoli 20 odstotkov. Leta 1959 je uspešno razvijali in da je prepri- skupine in raziskujejo po kakšnih v borbh, x,' Druzbem plan Podjetja znašal 154 milijonov dinarjev. To čan, da bosta obe deželi čedalje poteh je to orožje prispelo v Av- drugih krajih. Tovariš Mikoš se je vsem članom aktivno sodelovati. Ne bi smelo biti. da kolektivi ne skega odbora. na bo tudi pomoč Okrajnega ljud- in drugih področjih. Ob zaključku stičnih akcij. protinaci- »'™=- v=-. ***»« »i«- »red. obiska je bilo izdano skupno pero- vanje in za uspešno opravljene na- mo, da smo sklenili izvršiti ’ pet- kdt letnl P!an v štirih letih. Leto 1960 vo, bomo celota. Posebno zahvalo pa je iz. rekel tovarišem: Rudiju Podlogar- . ------ ---------- o osnutku družbenega pa je zadnje v tem petletnem pla- plana in proračuna še podrobneje nu m bodo potrebni še veliki na- poročali. , „ , ---- čilo o jugoslovansko-kubanskih raz- Macmillan se mudi na lozen zborom volivcev v obravna- govorov. Macmillan se mudi na Britanski ministrski predsednik obisku v V petek, 15. januarja je bil v Kočevju plenum Občinskega sindi- vanja po učinku dela. kalnega sveta, na katerem so ob- ^enhh°: afriških d^Sah obtekal Gano, in- 1 tn Pradni C5lsk gerijo in Južno Rodezijo. Britanski L Shn'iemudil nu nhiivf1 in so Macmillanu priredili 6 . nri._. “ 1« dni' °b prihodu v Salisbury topel spre- Dokončm program obiska bodo do- ; m množica čmskeea nrPhival ločili na razgovorih med Washing- ’ ,mnoZlca crns?ega Prebiva 1- tonom in Moskvo. prihodu Iritansklga r^imstokega uvedli novi, boljši načini nagraje- pravah, ki naj bodo take, da bodo republike, ki je bila napovedana ^molkom^’ ^ ^ ’° pozdravlla Sindikati in voliltc delavskih svetov --- —— občni zbori čim boljše priprav- za 19. februar, so odložili do 19. — „ „ . IBEHŠH iii« nhXnv YlcZX ,sa™ ČaS Predvld,e.n za dela samoupravnih organov v pod- Občinskega sindikalnega sveta, ki ^n0,uje «-r pieusuavmKa dobil- ZD°u iKaze’ da Y° S1, lkatl jetju. Spomladi bodo tudi volitve se mora usmeriti k povezavi v ko- ciprskih Grkov in Turkov etnarh - * ------------ JC L | U. OJJU uobiij vse bolj pomembno vlogo v novih DS. gospodarstvu. Sindikalne organiza-clJe državnih ustanov pa bodo HnrskibBr.trwekom Tanjuga se je pohvalno izrazil munalnem sistemu. Ne smemo do- Makarios in Kučuk se namreč ni- o uspešno opravljeni noti po prijateljskih afriških deželah. Ta obisk bo brez dvoma nosil ugodne februarja. d P p v ce kadrovskim vprašanjem. Paziti bo kcrlst n-llm sanum m ne komunL nočeJO sprejeti pogojev Velike Bn- Patei®skto in trgovskih sttov med Televizorje v oddaljene vasi nJbiS^n^K-S^ KnedKr?iZVz^ S3 iHlaS“&ilHii£ klavski svet Kmetijsko gozdar- bo televizor v šoli ali v gasilskem tranje oSanlla^je de^doie’sknrbi mi^ funkcijami skega posestva Kočevje je odobril domu. V ostalih krajih pa bo treba iz številnih dežel, ki so sodelovali Jugoslavijo in afriškimi deželami v katerih se je mudil. Sovjetski znanstvenik Blagonra- za človeka, posebno v pogledu var- na petdnevni konferenci v Nizzi pojasnil, da bodo septembra naj- ,T . nakup osmih televizorjev, ki bodo še pregledati, kje bodo namestili — —. - — Vse bolj in bolj moramo uvajati dodeljeni krajem: Koprivniku, televizor. stih^PovSne^treba,^ da^so pj- yE^^P^! SdS Staremu^o^PodpreskHn ''oddatje^^kraje ketena^m^1 23 1ZstreliteV ra" Grčaricam. Omenjeni kraji bodo nabavijo televizorji, je treba samo kazale statistike iz I. polletja 1959, njihovih eventuelnih napakah ali urcaricam. omenjeni kraji bodo nabavijo televizorji, je treba samo ® v zadnjih dneh je mraz v za- da so se v tem času nesreče po res- kale avostjh pri delu. Organizacije dobili televizorje še v tem mesecu pozdraviti. Oddaljeni kraji oz. tam- hodni Evropi nekoliko popustil, nosti j^škodb zmanjšale, vendar ot celota morajo pornagati in uči- ali najkasneje v začetku februarja. kajšnjj prebivald so velikokrat vendar je skoraj povsod močno "nSknrih Dre" vrstoh '5,^^^^0vknnVrjaj^„VTh Na KG,P sm0 56 zanimali če prikrajšani za kulturne dobrine, ki snežilo. Zaradi prodora hladnega ie ena ima1° v. kra-ilh- k-ier bodo dobih so na razpolago ljudem v večjih zraka je snežilo tudi v puščavi Sa- pa je število lažjih poškodb pr e cej naraslo. , o1]l je ena nrt«™,™-! , , V lma,u v Kralm- KI er ooao uodiu so na razpolago ljudem v večjih zraka je snežilo tudi v puščavi Sa- stotoMh organS pri Udetovi ne orga^adj^fpSSgu Mer se todo krajih to centrih. Prav zato so.se hari. V pust inskih predelih je div- *—.u ----1„:i t»:i„ to Ra7nrawo _■». -»"llnlkov. Bilo le »o- „ TCka. SS SS^tStSSS “eoS? toS!'«2“ttt S r^ t uaxa s&sr&sss s ssms rsa ssa 'satr-zss?»" dokončnega, temveč naj vsaka sm- vodilni v podjetju posvečajo pre- tako tudi v Oneku. V Grčaricah mere izpopolnjevali kulturno vr- Siciliji pa je prišlo do premikanja imajo kulturni dom, v Starem logu zel, jih izobraževali in zabavali, tal. Na kanarskih otokih imajo imajo malo dvorano, v Podpreski -žem najhujšo zimo v tem stoletju. dokončnega, temveč naj vsaka sin dikalna organizacija in delovni ko- malo pozornosti, lektiv stalno razmišlja, kako bi se Sprejeti so bili tudi sklepi o pri- Kemično tovarno bodo letos začeli graditi NAČELNA ODOBRITEV INVESTICIJ smo v nekaj besedah poročali o razvoja v našem gospodarstvu. Volilci P. J., S. K. in M. C. iz Kočevja vprašujejo: V zadnji številki Novic ste na prvi strani objavili članek z naslovom: »Občinskega odbornika želimo«. Tudi ostali volilci bi želeli, da nas odbornik kdaj obišče, pa ga že tako dolgo ni bilo, da smo pozabili, kdo je naš odbornik. Prosimo vas, da v tej rubriki napišete za katero volilno enoto je bil izvoljen posamezni odbornik. (Nadaljevanje) V volilni enoti, ki obsega vasi Stari log, Kleč, Pugled, Smuka, Komolec, Topla reber, Polom, Vrbovec, Seč: IVAN ŠPORAR, Smuka št. 1. V enoti, ki obsega vasi Željne in Klinja vas: ANTON LEVSTIK — gostilničar Željne. V volilni enoti, ki obsega vasi Svetli potok, Podlesje in Muha vas: ANTON KRIŽMAN, uslužbenec GU Mozelj. V volilni enoti, ki obsega vasi Koprivnik, Rajhenau. Hrib, Bukova gora. Laze pri Oneku in Staro brezje: FANIKA BOROVNICA, Koprivnik 26. V volilni enoti, ki obsega vasi Borovec, Preža, Dolenja Briga in Gorenja Briga: IVAN TOMC, Borovec. V enoti, ki obsega vasi Kočev- ska Reka, Mokri potok. Sadni hrib, Primoži, Koče. Mlaka in Novi Lazi: FRANC GOLOB, uslužbenec posestva Snežnik. V enoti, ki obsega vasi Morava, Skrilj, Zdihovo, Kuhlarji, Ograja, Štalcarji in Rogati hrib: IVAN OKRAJŠEK, državni lovec Iskrba. V enoti, ki obsega vasi Banja loka, Vimol, Briga, Drežnik, Jesenov vrt, Albelj, Kaptol, Puc, Podstene. Suhor, Dolenji potok, Gorenji potok in Srednji potok: JOŽE HODNIK iz Jesenovega vrta. . _ V enoti, ki obsega vasi Fara, Hrib, Tišenjpolj, Grbac. Slavski Laz, Sapnik, Padovo, Vrh, Kr-kovo, Oskrt, Gotenc in Podenj: FRANC VOLF, učitelj iz Fare. V enoti, ki obsega vasi Kuželj, Laze. Gladloka, Srebotnik, Rake,. Petrina, Grivec in Kuže-lič: JURIJ SPOLER, Laze. V enoti, ki obsega vasi Nova sela, Čolnarji, Delač, Dren, Selo, Lipovec, Rajšele, Zapuže, Kostel, Maverc, Brsnik, Stelnik, Gorenja žaga. Dolenja žaga in Grgelj: MIHA DELAČ, upravnik računovodskega biroja za gost. in obrt Kočevje. V enoti, ki obsega vasi Vas, Pirče, Stajer, Potok, Jakšiči, Planina in Stružnica: JOŽE DELAČ, Jdkišiči, V enoti, ki obsega vasi Osilnica, Sela, Strojiti, Podvrh, Bez-govica, Križmani, Spodnji Čačič in Zgornji Čačič: VIKTOR OŽU-RA, direktor Trgoprometa, Kočevje. V enoti, ki obsega vasi Papeži, Belica, Bezgarji in Žurge: ANTON OŽBOLT, uslužbenec Trgo-prometa Kočevje. V enoti, ki obsega vasi Bos-ljiva loka. Mirtoviči, Grintovec, Ložec, Ribjek, Padovo in Malini-šče: JANEZ GORŠE Mirtoviči 5. V enoti, ki obsega vasi: Pred- grad, Jelenja vas, Paka, Dol, Laze, Hreljin, Vrt In Spodnja Bilpa: PETER KOPRIVEC iz Predgrada 38. V enoti, ki obsega vasi: Vi-molj, Spodnji log, Knežja lipa, Brezovica, Nemška loka, Kralji, Cepi je Podlesje (del) in Lapin je: IVAN RAUH, Vimolj 4. V občinski zbor proizvajalcev ObLO Kočevje so bili izvoljeni: V proizvajalni skupini industrije: JOŽE CENCIČ, tehnik iz Rudnika Kočevje; KAREL GRM, delavec iz Rudnika; MILAN KAJT-NA, uslužbenec Rudnika; PETER DRNOVŠEK, Rudnik Kočevje; MARIJA BREMEC, delav. Tek-stilane; JOŽE ŽAGAR, poslovodja Tkanine, Kočevje; PETER JUNC, obratovodja LIP, Kočevje; RAJKO HVALA, del. »Avto«, Kočevje; BRUNO CIGLIČ, računovodja Zidar; ANTON CUK, direktor »ITAS«, Kočevje; JOŽE ŽAGAR, direktor LIP, Kočevje; RUDOLF GRUDEN, Elektro Kočevje; ANTON MEDVED, Ključavničarstvo, Kočevje; VINKO ZAJC, sodar iz Kočevja; JOŽE PIRMAN, direktor Inštalacije; ANTON STIMEC, direktor hotela Pugled; ANTON BARTOL, posestvo Snežnik. V pro izvajalski skupini kmetijstva pa: FRANC DEBELJAK, Dolga vas št. 52; ing. ANTON ZORC, uslužbenec KGP; ing. ZDRAVKO SAVBAH, uslužbenec KGP; JULIJ PLANINC, uslužbenec KGP; JOŽE ŠVAJGER, uslužbenec posestva Snežnik; MATIJA STAM-FEL, kmet iz Banja loke; MIHA KLARIČ, kmet iz Kr kov a; DRAGO STIMEC, upravnik KZ Osilnica. posvetovanju o nagrajevanju v go- Prikazan; primeri nagrajevanja spodarskih organizacijah, ki je bilo iz posameznih panog gospodarstva Že ob lanskem občinskem praz- ločenih, manj zahtevnih področjih stojnosti celo življenje. 14. januarja v Kočevju. Tokrat bo- so bili taki, da se jim ne more niku je prišla v Kočevje vest, da se sicer lahko uporabijo manj kva- Imajo široke možnosti uporabe mo napisali nekaj najvažnejših predpisati kot pravilo za vse go- so v načelu odobrene investicije za litetne lesonitne plošče prevlečene za obloge pohištva in sten v ku- misli s tega nosvetovanja. spodaeske organizacije, temveč jih gradnjo Kemične tovarne. Dokonč- z dekorativnim melaminskim slo- hinjah, kopalnicah, gostinskih obra- Posvetovanje je organiziral lahko imamo za dobre primere, ki no je bil ta sklep potrjen pred jem ali barvane z melaminskim tih, bolnicah, laboratorijih, vlakih, Okrajni sindikalni svet. Trajalo je bodo lahko tudi našim podjetjem kratkim na zadnji seji Jugoslovan- emajlom, vendar je uporabnost teh ladjah itd. Njihova uporaba pride ves dan. ki je bilo v dopoldanskem koristile pri bodočem delu. ske investicijske banke v Beogradu, plošč precej omejena napram plo- v poštev povsod tam, kjer se poleg času dobro obiskano, saj je bilo V razpravi je bilo tudi nakazanih O tem je že poročalo dnevno ča- ščam tipa »Ultrapas«. okrasa zahteva velika odpornost prisotnih 30 vodilnih oseb iz pod- nekaj problemov, s katerimi se sopisje. In tu še odgovor na vprašanje: in trajnost. jetij, popoldne pa je bila udeležba srečujemo vsakodnevno in to po- Z investicijo 426 milijonov bo Kaj so dekorativne laminirane Pri nas udomačeno ime »Ultra- manjša. sebno pri starejših delavcih, ko kočevska Kemična tovarna zgra- plašče tipa »Ultrapas«? Namesto pas« za te plošče je samo trgovsko Razprava je pokazala, da nagra- začne njihova delovna storilnost dila obrat za letno izdelavo 478.000 teh mednarodnih strokovnih izra- ime nemške tovarne »Dynamit« iz jevanje po učinku dela zavzema padati. V tem primeru pride nujno kvadr atnih metrov dekorativnih la- zov bi lahko rekli lepo po domače: Troisdorfa in zato njihova upo- vse bolj vidno mesto ter da je do tega, da nagrajevanje po učin- miniranih plošč tipa »Ultrapas« in okrasne slojaste plošče. Okrasne raba za laminirane plošče drugih miselnost o nagrajevanju po času ku ne pride toliko do izraza. Res odgovarjajočo količino osnovne su- zato, ker se njih površina izdeluje proizvajalcev jni upravičena. ^ že zastarela stvar. Nagrajevanje je. da ima večina naših podjetij rovine — melamina. Poleg tega v najrazličnejših lepih pastelnih se bodo izdelovale še melaminske barvah in vzorcih in tako služi umetne smole za lake in impreg- za okras predmetom, katere prenočijo. V prvi fazi bo Kemična to- kriva. Slojaste so te plošče zato, vama zaposlila približno 200 de- ker se izdelujejo iz več slojev z lavcev. umetno smolo impregniranega pa- Ing. Dušan Oražem po času je po volji samo tistim, tako imenovani dodatek na stalnost, ki je v bistvu zelo pozitiven X/ i-l J«. e. i ukrep, vendar pa zaradi slabše Tenka sredstva za varstvo gozdov zmogljivosti v deiu starejših nudi 9 ne izravnava osebnih prejemikov V naših krajih imamo veliko zdov pa bo izvršena na 494 ha. Naj v odnosu na mlajši kader. Zato bo Celih pet let so se borili pred- pirja. Tak sloj se imenuje tudi gozdov, zato menimo, da ne bo od- omenimo še varstvo gozdov, kjer bo naloga sindikalnih organizacij, da stavnikj Kemične tovarne za odo- film. Pri izdelavi se potem 7 ali več, če povemo nekaj besed o pro- očiščeno in narejeno večje število že prej pripravljajo delavce do po-britev gradnje in s tem potrditev več takih filmov stisne v specialni gramu dela za leto 1960 gozdno- stez in presekov in pasov ob že- trebne kvalifikacije in sposobnosti, pravilnosti njihove ideje. Omeniti stiskalnici pri temperaturi 150° C tehničnega oddelka pri Poslovni lezniški progi in gozdne komunika- tako da bodo v starejših letih na je treba dejstvo, da so bile pred s pritiskom nad 100 kg/cm2. Pri zvezi Kočevje. Oddelek bo zaposle- cije, kjer bo 12 stalnih delavcev- vodilnejših položajih. Tam ne bo 5 leti samo 3 države na svetu, ki tem se sloji med seboj zlepijo in val povprečno 156 ljudi, od teh cestarjev vzdrževalo obstoječe ko- potrebno toliko fizične moči, ljudje so izdelovale melamin. V zadnjih nepovratno utrdijo. Debelina plošč bo 54 stalnih, ostali pa bodo se- kunikacije. Obnovljeno in zgrajeno pa bodo zaradi razgledanosti in nekaj letih pa je ta industrija na- je 1,3 mm in več, kar je odvisno zonski in priložnostni delavci. Na- bo tudi več novih potov in gozdnih izkušenosti lahko vodili organizaci-redila po vsem svetu neverjeten od števila slojev. Format plošč pri- loga oddelka je voditi in organizi- vlak. jo dela in tako na ta način ne vzpon. Od prejšnjega, skorajda od- pravljenih za prodajo je 2,75 X rati izvajanje gozdarskih del. Kaj Vse to kar smo navedli v nekaj bodo prikrajšam na prejemkih, klonilnega gledanja na »Ultrapas« X 1,22 m. obsega njihovo delo. Najprej izko- vrstah, bo zahtevalo veliko dela vse Med drugim so razpravljali tudi kot na nekak modni artikel, ni Ker so vrhnji sloji impregnirani riščanje gozdov. Po predpisanem leto. Dandanes se posveča gozdo- 0 gradbeništvu, kjer se vse bolj več sledu. Nasprotno! Velika med- z melaminsko smolo, imajo te plo- planu bo odkazano za posek 90.700 vom veliko skrb, ker vemo, da pred- popularizira etažno nagrajevanje, narodna razstava v Diisseldorfu šče izredne lastnosti. Odporne so kubičnih metrov bruto lesne mase, stavlja gozd za vse nas veliko bo- Tak način nagrajevanja pa nam (Nemčija) leta 1959 je pokazala, da proti vročini, obrabi, šibkim ki- od tega 48.600 kubičnih metrov za gastvo. To bogastvo pa je treba pokaže, da lahko zaidejo podjetja se tem ploščam odpira še širša mož- slinam, ostankom jedi, vroči vodi blagovno proizvodnjo in 42.100 ku- umno izkoriščati in negovati, da v nepremostljive težave zaradi po-nost uporabe in je zato svetovna in podobnemu. Imajo zelo trdo po- bičnih metrov za lastno uporabo. nam bo v bodočih letih dajalo še manjkanja gradbenega materiala. produkcija v nenehnem porastu. Ta razstava je pokazala, da je tudi v Evropo dokončno prodrla nova miselnost, ki zagotavlja plastičnim masam mesto, ki jim po njihovi uporabnosti pripada. Plast-mase niso več nadomestek za naravne produkte, temveč so to samostojni materiali, ki so na svo- vršino. zato se ne razpraskajo in Obnovljeno bo skupno 119 ha ne- več. nam lahko služijo zaradi svoje ob- obraslih gozdnih površin, nega go- -žem Del kočevskega muzeja še vedno v Brežicah Nagrajevanje po učinku v kmetijstvu ima za seboj že tradicijo ter je za posameznike še najbolj primerno, ker lahko vsak dan sami izračunajo svoje zaslužke. To pa jim je mogoče zaradi tega, ker so nagrajeni od kilograma, litra V sejni dvorani ObLO Kočevje slabe prostore, čitalnica, klub in Ker je treba muzej v smislu no- itd. od proizvodnje ter se zato tudi ______ . je 15. januarja sestal Svet za drugi prostori za družbene orga- vega zakona o muzejih prilagoditi interesirajo za povečanje proizvod- jem področju nenadomestljivi. Ta kulturo in telesno vzgojo na sejo, nizacije. Res da se bodo stroški predpisom tega zakona, je bilo nje. So pa tudi tukaj še nekateri miselnost je že povsem ukoreninje- ki je trajala precej dolgo. Člani gradnje Doma delno povečali, ven- predlagano, da se to čimprej ure- problemi, o katerih se mora še na-na v Ameriki, kjer igrajo plast- Sveta so bili najprej seznanjeni dar bo to odtehtala pridobitev pre- di, ker ima kočevski muzej vse po- dalje razmišljati, na primer o pri-mase že mnogo let važno vlogo v kako so bili izvršeni sklepi zadnje potrebnih prostorov za namene, ki goje za delo v smislu predpisov te- hrankih na času, materialu, ker gospodarstvu. seje. O tem je poročal predsednik smo jih navedli. ga zakona. Kočevski muzej naj bi se na primer pri živinoreji lahko Razstava v Diisseldorfu je poka- Sveta Rudi Mohar. Razvila se je Dalj časa so se zadržali v raz- bil po predlogu splošni lokalni mu- doseže večja proizvodnja, da se pa zala, da so si plastične mase tudi razprava o potrebi, da se v Kočev- pravi o organizaciji klubskega živ- zej z naslednjimi oddelki: Oddelek pri tem ne varčuje s krmo. v Evropi že razporedile področja, ju ustanovi klub, kjer bi se zbirali ljenja, ki je pri nas šele v razvoju. NOB, etnografski oddelek ter lov- Na splošno je bilo posvetovanje na katerih so trdno zasidrane, opu- ljudje in se izobraževali. Tak klub Sklenili so, da bosta šla dva to- ski in rudarski oddelek. O predlo- pozitivno in je dalo napotke za stile pa so tvegane eksperimente imajo na Rudniku v Domu rudar- variša v tečaj, kjer se bosta uspo- (Nadalj. na 4. str.) izboljšanje načinov nagrajevanja, na področjih, ki jim ne ležijo. jev, ki uspešno opravlja svojo na- šobila za vodstvo klubskega živ- Tu lahko tudi povemo skeptikom, logo. Ko so razpravljali o gradnji ljenja. da zaenkrat še ni na svetovnem Doma telesne kulture v Kočevju, Ugotovili so zelo pozitivno delo tržišču dekorativnih plošč, ki bj se so bili člani Sveta soglasni, da bi Delavske univerze, ki je že doslej po kvaliteti lahko primerjale z la- imeli pod streho tega doma prosto- dosegla pri svojem delu že zelo Poslovna zveza Kočevje ima norejsko proizvodnjo Zato bo miniranimi melaminskimi. Na do- re tudi knjižnica, ki ima sedaj lepe uspehe. kmetijski obrat Karlovica—Ort- lotna rastlinska proizvodnja O delu Muzeja NOB Kočevje je nej<] pa je še v fazi izgradnje, obratu orientirana za pridelova-n I_____________obširno seznanil člane tovans Rudi obrat se organizira na zemljišču, nje krme za živino. Povedati 1» rfBODliOVliana trgovina rontano Podlogar. Muzej je bil ustanovljen kj je jast splošnega ljudskega pre- treba, da je proizvodna zmogljivost na ustanovnem občnem zboru 16. moženja, del zemlje pa so vzeli v zemljiških površin z ozirom na le- Dolga leta so se prerivale vrste bili v času renoviranja te trgovine ma-ia 1953 in je v teh letih zbral zaitup skupno razpolaga obrat z go in značaj tal zelo različna. Na potrošnikov skozi vrata trgovine zaposleni. vrsto dokumentarnega gradiva, to- naslednjimi zemljiškimi površina- nižinskih travnikih v Karlovici in »PREHRANA« v Kočevju. Blagov- Kamioni pa dovažajo kvalitetno tografij in drugih dokumentov iz mi: Ortneku omejuje proizvodnjo za- ni promet je naglo naraščal in z blago, ga razvrščajo po skladiščih predvojnega deia KPJ in obdobja y Karlovici ima skupno 41 ha, močvirjenost. zato bo tu potrebno njim kvaliteta solidne postrežbe. in policah, da bi z njim že 28 jan. ^OV. V “snele °d tega 12 ha njiv’ 25 ha travišč in izvrSiti P°trebna melioracijska de- V letu 1954 je trgovina prodala pričeli v zadovoljstvu potrošnikom! “ioe kp je OTgamzmai zeio^ispme 4 ha sadovnjakov, v Ortneku skup- la. Z ustreznimi agrotehničnimi raznovrstnega prehrambenega bla- streči. ga za 21,000.000 din, v letu 1958 Kolektiv podjetja »Trgopromet« Kmetijski obrat Karlovica - Ortnek ce- na , T7, ~ ~ 0 ** lici aauu Viljemu V, V V/iLIlUixU SK.up- uanc^iiimi agiuw;niiLcnimi razstave v Farh Osilmcg Sodra- m 30 ha_ od tega 3 ha njiv_ 26,5 ha ukrepi lahko pričakujemo na teh Ha' travisč in 0.5 hektarov sadovnja- površinah pridelek 60 do 70 mtc po pa že za 64,000.000 din ali trikrat si na vso moč prizadeva, da bi razstave v si je ogie- koy Zemlj0| ki so jo v za_ hektarju dobrega sena. Na višje toliko kot v letu 1954, kar pomeni, čimprej zboljšal in sodobno opre- d:T0. ; A1. T, kup pa meri skupno 12.5 ha od te- ležečih senožetih so tla precej pli- da se je blagovni promet ob istem mil svoje trgovske lokale ter na- zabeležen tudi v prostorih muzeja 4.5 ba njiv in 8 ha travišč. tva. Z uvedbo rednega gnojilnega številu zaposlene delovne sile dvi- predeval s kulturno in solidno po- Y Seskovemdomu. Lani je obiska- ... ki 0brat ima na razoola- kol°barjenia' bo možno pridelati gal za 75 odstotkov letno. strežbo. V ta namen je trikratno lo m Sl ogledalo muzej 1300 ljudi. , , . GOSDO(jarskn oosIod- na teh povr5lnah 25 do 30mtc/ha Sredi meseca septembra preteklo povečal sklade podjetja, čeprav to Poleg dokumentarnega gradiva . Ortneku dva hleva s kapaci- seAa' , leto so se vrata te trgovine začas- znatno vpliva na osebni dohodek, iz NOB in predvojnega dela KPJ 52 sto1i&e 7a odrasla goveda, .Na obfatu redijo nad 50 glav ži-no zaprla. Potrošniki so se ustav- Najel je tudi visoke kredite, ki jih ter orožja iz narodnoosvobodilne skladišče za Mno s kapaciteto vl"e' °ba hleva v Ortneku sta ljali pred vrati in izložbenimi okni, bo od razmeroma skromnih dohod- vojne, kar predstavlja vse skupaj 60 000kg jn manjšo remizo. g3™3.2 mlado plemensko živino, a glej v lokalu nj bilo več za že- kov vračal, med drugim tudi kre- veliko vrednost, ima muzej tudi • 'j*. k- ^ ga vzell v zakup Predvideno je, da bodo v Ortneku ljenega blaga in ljudi, ki so jih dite za ureditev trgovine »PRE- drug zgodovinski material. Se ve- nosestvo) je hlev s ka- redili mladoi plemensko živino. Tu- tolikokrat vljudno in solidno po- HRANA«, ki bo stala nad osem liko več pa je tega materiala zu- Da .. . 2o stojišč za odrasla go- °i v Karlovici bodo v prvi fazi stregli. Zdaj je brez reda ropotalo milijonov dinarjev. naj. Tako smo slišali, da ima mu- skedenj in kozolec. V napolnili en hlev z mlado živino, zidarsko in drugo orodje, potrošni- v Kočevju je bila »NON-STOP« zej v Brežicah baje okrog 400 d ^ je y gradnji hiev za ki jo bodo delno pitah, delno bo ki pa so se zatekli v sosednje tr- trgovina prepotrebna. Prepričani predmetov velike vrednosti iz zgo- lav divine s pripadajočo mle- pa plemenska, govine podjetja »TRGOPROMET«, smo. da bodo z njo tako potrošniki dovine Kočevarjev. Te stvari so karnjco ;n skladišče za seno s ka- c'—1"- 'T!,TVV? kjer so našli vse kar so želeli, ne kot kolektiv zadovoljni, da bi pri tem trpela solidnost po- Kolektiv »Prehrane« se vsem strežbe. potrošnikom toplo priporoča. Delovno orodje v lokalu trgo- -t vine »Prehrana« je v delavskih, rokah kar naprej ropotalo dokler ni POMOČ KOLEKTIVOM SU6v paciteto 120.000 kg sena. Sedaj zaposluje obrat tri ljudi — upravnika in dva živinorejca, 1941 ob preselitvi Kočevarjev v ‘ b ov"““' po upostavitvi celotne proizvodnje Posavje. Tovariši iz muzejskega Naj povemo, da so bila S°ap°f pa bo potrebno na obratu skupno društva Kočevje so že intervem- darska poslopja v Ortneku adap 13 ijudk rali pri muzeju v Brežicah, da bi tirana in so v dobrem stanju. Zamjsel Poslovne zveze, da se te predmete vrnili kočevskemu Sredstva za gradnjo hleva v Kar obrat Karlovi- "T”,"riltihnjin" kot bi odsekal --- ------------------ muzeju. Doslej ta prizadevanja ni- lovici pa so zasigurana z uoe Ca —Ortnek, moramo pozdraviti. S mestotoi in okoliškim ^ebl- Občinski ljudski odbor Kočevje so imela usjoehov. V Brežicah tr- na natečaju iz splošnega mvesti- Prepričan. smQ_ da bo to pomem- valstvom vlada veliko zanimanje, je sprejel odlok o oprostitvi pro- dijo, da imajo vsega 4 do 5 takih cijskega sklada. hanizacij0? Za ben zametek načrtne vzreje živi- kdai bo odprta nova trgovina ki računskega prispevka od osebnih predmetov iz Kočevske, kar pa po Kako bo pa z nabavila noreje v tem predelu in da se bo- Kaaj do uupiud nova “.sov J t n,„, klavcev in t,ci,,*hen- nndatvih. ki uh je navedel tov. obrat je Poslovna zveza naoavua , Jkmetovalci od tega bo največja in najtopša te štioke dohodkov delavcev in uslužben- podatkih, ki jih je navedel tov. obrat je .Poslovnaa zveza nao:avi a —letovalci v Kočevju'1 V^jej bodo potrošniki cev tistega dela, Iti pripada občini, Podlogar ne dm. toaktor Ferguson ^"ebnuti pri- ^ marsikaj naučilL lahko nabavili zaželjeno blago ob naslednjim gospodarsltim^argam- ^ešneSdelo m^Z S motorne kosilnice. ' ' VREME vsakem času, saj bo odprta nepre- ^;c£an^ia ni nič do- »Kar živga nam dajte! Ce ne čakal je odšel. Naslednjega dne bo prou, ga buoma pa dama ubil!« RIBNIŠKA Ribničani so kupovali Kristusa v Benetkah za novo cerkev. »Kakšnega bi radi? Živega ali mrtvega?« Ribničani gredo na posvet in Razpis Kmetijska zadruga Banja loka razpisuje delovno mesto BLAGAJNIKA zadruge Pogoj je primerna izobrazba za opravljanje blagajniške službe. Prijave pošljite na upravo Kmetijske zadruge Banja loka do 1. februarja 1960 KLIČE Ob novem letu so povišali cene stanovanju, elektriki, mesu in še drugim predmetom v trgovinah. To povišanje sem razumela In bomo dobili višje plače. Ne morem pa razumeti, zakaj so povišali cene v trgovinah in mesarijah. Prosim, da v rubriki »Halo 3-89 kliče« odgovorite na to vprašanje! A. Kranjc, Kočevje V eni zadnjih številk našega lista smo povedali, da bodo delavci in uslužbenci v kočevski občini sprejeli letos s 6,5 odstotnim povišanjem plač 69 milijonov dinarjev več. Za večjo najemnino stanovanj pa bodo plačali 12 milijonov dinarjev več kot lani. V letu 1959 so gospodinjstva, ki so imela znižano tarifo električnega toka (po 3 din za kilovat), porabila v kočevski občini 1,1 milijonov kilovatnih ur. S podražitvijo od 3 na 7 din za KW, bodo gospodinjstva izdala 4,4 milijonov dinarjev več. Ostane pa še vedno 52,6 milijonov dinarjev. Zakaj so povišali cene v trgovinah, Vam bodo kar sami povedali: 3-67 trgovina Hrana (Kolodvorska ulica): povišali smo riž, pralna sredstva, kavne nadomestke -projo za 40 din. V glavnem gre za izravnavo cen, kar so določili na upravi Trgopromcta. 2- 45 trgovina Oskrba (Ulica Jožeta Seška): podražitev je bila potrebna zaradi izravnave cen. Podražili smo kavne nadomestke, sladkarije. Nekatere cene pa smo tudi znižali, med drugim tudi eno vrsto testenin. 3- 94 trgovina Potrošnik (Reška cesta): zvišali smo kavne nadomestke, žgane alkoholne pijače in nekatere druge predmete. Nekatere smo tudi znižali. Zaradi malenkostne podražitve ni nič manj prometa. 3-39 trgovina Špecerija (Roška cesta): povišali smo projo od 70 na 85 din, divko od 35 na 42 in franki od 49 na 56 din za zavitek. Znižali pa smo cene šipkovemu čaju, nekaterim testeninam in beli moki. 2-13 trgovina Rudar: špecerijsko blago smo prodajali z zgubo. Podražili smo toaletne potrebščine in kavne nadomestke. Sedaj bomo imeli enotne cene v vseh trgovinah. Glavni prehranbeni izdelki pa so po prejšnjih cenah. 2-54 Tržna inšpekcija: zaradi izgube v špecerijskih trgovinah v prvem polletju 1959, ki skupaj znaša 2,913.136 din, je Svet za gospodarstvo pri ObLO Kočevje dovolil zvišanje cen Trgoprome-tu na njihovo prošnjo. V Ljubljani so povprečne marže za prodajo špecerijskega blaga približno 13 %, v Kočevju pa samo do 10 •/«. Za blago, ki je bilo v zalogi ob inventuri so trgovine Sadje - zelenjava, Kostel - Livold, Hrana, Oskrba, Potrošnik in Špecerija Kočevje, zvišale cene blagu za 63.905 dinarjev, znižale pa za 19.905 dinarjev. Absolutno zvišanje na zaloge blaga znaša v teh trgovinah 0,44%. To je bilo potrebno zaradi izravnave cen. tako, da imajo vse trgovine sedaj enotno ceno in zaradi velike izgube, ki so jo imele trgovine. 2-40 Obrtno podjetje »Mesar«: povišali smo cene govejemu mesu za 15 din, svinjskemu pa za 10 dinarjev pri kg. Salama je dražja za 20 din pri kg, kranjska klobasa pa za 10 din pri kosu. Ceno telečjem mesu pa nismo spreminjali. i mW/Z NAŠIH uffl h K Tudi na Gori poznamo življenje! NOVO VODSTVO V POLOMU Resda so volitve v odbore SZDL že za nami, vendar bo prav, da povemo, kako so volili v Polomu. Ljudje so se zbrali pred voliščem še prej. preden je začela volilna komisija z delom. Ob 8. uri zju- »Novice« malokdaj prinesejo Po vsem upravičeno trdim, da je kakšen glas o hribovskih vasicah na Gori mladina delavna; vem pa na Gori. Tu živijo ljudje mirno tudi, da bi dobila še večji elan do in zatopljeni v delo. Toda ne mi- dela, ako bi se ji nudila večja postite, da tu ljudje ne poznajo živ- moč. Mladina se hoče izpopolnje- traj so že zaključili z volitvami, ljenja. Pridejo prazniki, na pri- vati. kot se izpopolnjujejo njeni Po končanih volitvah sta se sestala mer 1. maj, 29. november, novo starši, ki sledijo novemu utripu stari in novoizvoljeni odbor na pr-leto in tedaj Gorniki poskrbe za življenja. To najbolje vidimo, če vo sejo. Izvolili so novo vodstvo prijetno zabavo. Ob takih prilikah se oglasimo v KZ Sodražica. Po- odbora. V novem odboru so trije prežive več ur v najlepšem razpo- vedali nam bodo, koliko kooperan- moški in tri ženske, nadzorni od-loženju in nikoli ni med njimi tov je na Gori. Povedali bodo tudi, bor pa sestavljajo tri ženske. No-prišlo do kakih nevšečnosti. Gor- da tudi te hribovske vasice gredo vemu odboru želimo, da bi uspešno nike odlikuje primerno in pametno po poti napredka. opravljal svojo nalogo, vedenje tudi takrat, ko so boljše -LA T. ar. volje kot druge dni. Po starejših se vzgleduje mladina. Lahko rečem, da je delavna in požrtvovalna. Sicer pa je bila v »Novicah« že lansko leto omenjena težava mladine. Le-to v glavnem sestavljajo fantje, manj pa dekleta. Dekleta so v velikem številu zaposlena v Ljubljani in drugod. Na srečo jih je še nekaj doma. Obveščamo vse interesente, da so letošnje KNJIŽNE ZBIRKE PREŠERNOVE DRUŽBE POSLE Na razpolago so le še posamezne knjige brez koledarja. Posebej vabimo ŠOLSKA VODSTVA, da skupno naroče knjige: France Planina: »Naša domovina Jugoslavija« (cena 300 din), ing. Tavčar-špolar: »Domača dela in popravila« (cena 200 din) in dr. Anton Polenc: »Živalski svet« (cena 150 din). Teh knjig smo prav zaradi primerne pomožne učne snovi tiskali nekaj več Vse pa vabimo, da pohitite z vpisom v Članstvo Prešernove družbe, da ne ostanete zopet brez bogate knjižne zbirke in dobitkov velikega nagradnega žrebanja. Nadalje vabimo SINDIKALNE PODRUŽNICE IN SOLSKA VODSTVA, da izberete iz svojih vrst poverjenika Prešernove družbe, če ga še nimate in s tem zagotovite, da bodo ljudje prejeli najboljše in najcenejše knjige Zahvala v imenu dedka Mraza Tudi dobrepoljski pionirji delnmo Obč. odbor Soc. zveze del. ljud. Kočevje se zahvaljuje za kolektivna darila vsem podjetjem, delavskim svetom, organizacijam in posameznikom, ki so delali na tem, da so imeli otroci prijetno novo- Instalacija . . . Društvo PM okraja Poslovna zveza . . Zdravstveni dom . Skupaj 10.000 40.000 10.000 10.000 642.000 Poleg tega je prispevalo za ko- pozvali gospodarske organizacije. Obiskujem VII. razred osnovne Ce česa ne razumemo in če vpra- ■<=>■<=)■<=>■< V nekaj nadaljevanjih bomo objavili sestavek, ki zanimivo pripoveduje o prebijanju dela partizanov kočevskega bataljona v Roški ofenzivi. Sestavek je napisal prvoborec in narodni heroj, podpolkovnik JLA Andrej Cetinski-Lev. Uredn. Po vseh krajih naše Slovenije je celo zimo in poletje 1942 leta rasla iz dneva v dan aktivnost in moč partizanskih odredov. Oni so bili v tem času že zelo močni in sposobni za izvršitev večjih vojaških nalog. Vodile so se na več mestih že hude borbe, v katerih so naši odredi želi uspeh za uspehom. V teh borbah so pokazali svojo sposobnost za uspešno kombiniranje hitrih partizanskih napadov in pravočasno umikanje iz frontalnih borb. Kakšna je bila situacija v tem času, se najbolj vidi iz poročila italijanske obveščevalne službe v Sloveniji, katera .poroča: »Kljub zaščitnim ukrepom in represalijam vojne oblasti uporniško gibanje in propaganda niso nič manjši. De- Andrej Cetinski-Lev: V svinčenem a&tvcu lavnost upornikov je iz dneva v dan večja in nevarnejša, napadi so vse pogostejši, Italijani imajo velike izgube.« Slabost je okupatorja nagnala v takšno situacijo, da se je počutil, kakor da je obkoljen v trdnjavi. Saj ni čudno, samo na Kočevskem je bila v tem času vstaja na vrhuncu. Naš kpčevski bataljon je takrat štel že nad 400- mož. Imel je 3 čete, minerski vod, kolesarski vod itd. Tako stanje je bilo tudi v ostalih predelih Slovenije. Večji del Kočevskega je bil že osvobojen, a na osvobojenem ozemlju je delovala Ljudska osvobodilna oblast. Tj in še drugi razlogi so primorali Italijane, da so proti nam organizirali večjo ofenzivo v želji, da nas uničijo. No, moj namen ni, da opisujem tok Roške ofenzive, temveč nekoliko dogodkov, ki so mi ostali v spominu iz tega časa. Po napadu na Stari trg in Ba- nja loko je naš udarni vod imel nalogo, da še v nadalje ostane v Poljanski dolini. V tem kraju smo že postali pravi domačini in prebivalci so nas prisvojili in ni bilo čudno, da so nam pri vsakem razgovoru postavljali vprašanja, če jih nameravamo zapustiti, kajti naša prisotnost jim je omogočila nemoteno obdelavo polja in drugo. To zaupanje smo si junaško pridobili, kajti Italijani že precej časa niso smeli iz postojanke Stari trg, ker so jih vsakokrat že na nekaj sto metrov od žice sprejele naše krogle. V začetku avgusta smo zvedeli, da je v Kočevje, Mozelj in v druge postojanke v tej okolici, prišlo precejšnje število Italijanov, a mi smo mislili, da pojačujejo svoje postojanke, ker jim je vroče pod petami, saj so v poslednjih bojih poskusili našo moč in na vseh krajih in koncih pretrpeli neuspeh za neuspehom. Kq smo se nahajali v Spodnjem logu nam je naša patrola sporočila, da po cesti Mozelj—Stari trg gredo močne kolone fašistov s tanki, topovi in dobro opremljenimi motornimi vozili. Naš zaključek je bil, da se sigurno pomikajo proti Hrvatski, ker so se tam Iz dneva v dan vodile hude borbe. Tako gibanje je trajalo dva dni. No, kmalu nam je postalo jasno. Kolone so se zaustavljale, a Italijani so se začeli na bližnjih hribčkih, na križiščih poti, na stezah, utrjevati. Zaključili smo, da gotovo nameravajo narediti ofenzivo proti našim enotam, ki se nahajajo na prostoru med cesto Kočevje—Mozelj— Stari trg in Kolpo. V potrdilo temu. je tisto noč kurir, ki je prišel od Kočevskega bataljona k nam, prinesel jasno poročilo, da je okrog in okrog Roga ogromno fašistov. Ofenziva je. »Vašemu vodu sem prinesel nalogo iz štaba bataljona, da takoj pridete v Rog na odrejeno mesto, v sestav_ bataljona za zaščito Glavnega štaba.« Naš komandir voda. Johan, se je kar hitro odločil, kaj je storiti za izvršitev nove naloge. »Tovariši,« je dejal, »Velika ofenziva se pripravlja na Kočevski Rog. Naša naloga je, da čimpreje pridemo v sestav bataljona za zaščito glavnega štaba. Smer pohoda — Koprivnik. V tej okolici ne vemo, kakšna je situacija. Pot je dolga, treba bo kar hitro stopiti in po možnosti poskušati, da v Koprivnik pridemo brez borb.« Komaj dobre pol ure' Pa, bili že pripravljeni za odhod. Pri srcu nam ni bilo vseeno, nahajali smo se zunaj italijanske ofenzive, a sedaj je bilo treba iti v njo. No, naloga se mora izvršiti, partizani smo in pri vstopu v partizane smo se odločili, da zdržimo najtežje napore in tudi žrtvujemo svoje življenje, če bo potrebno. »Nace, Jaka, Milan v izvidnico pred nami, ostali za menoj.« Tako je naš vod majhen po številu, ampak močan po hrabrosti, šel na izvršitev nove naloge. Noč za nas ni bila prava noč kot smo jo ne- kdaj, kot fantje, bili koristili v svojih vaseh: za počitek po napornem delu na polju ali v gozdu, večkrat pa tudi za sprehod v sosedno vas k dekletom. Noč za nas partizane je bila dan, ona je bila naš dobri zaveznik. Srečno smo prišli v Koprivnik 5. avgusta. Še danes mi ni jasno, kako smo manevrirali med mnogimi italijanskimi zasedami, a