Poilnln« plača«« • fotovtnL - DU P«il«ebBfc» tat bettMt Uredništvo ln uprava: Ljubljana Kopitarjeva ». Telefon U-61-23-64 Ueieina naročnina 82 lir. — Cek raS Ljubljana 10.650 za naročnine ln 10.894 za inserate. Izključno za-stopetvo za oglase iz Italije ln Inozemstva: DPI B. A. Uilano. Iiokoplaor ae vračamo. SCOVENE I-EMU!AH . 1945 14 SREDA BHBBSKSCMDBaBBKXK Weetere Ausdehnung der Schlacht in Niederschlesien Erstrebter Feinddurchbruch ln Ostpreussen vereitelt. — Erlolgreichc deutsche Gegenangriffe zvvischen Niederrhein und Maas. — Bntischei Terrorangriii aui Stuttgart. DNB. Ans dem Fuhrerhauptquartier, 13. Februar. Das Oberkomraando der \Vehrmacht gibt bekaunt: In U n g a r n stiessen eigene Kampf-gruppen ostlich des Plattensees gegen hartnackigen feindlichen VVider-stand bis zum Sarviz-Kanal vor. Im slo vvakischen Grenzgcbiet vvurden sovvjetische Angriffe abgevvie-sen. Nordvvestlich B i e 1 i t z vvurde ein am Vortag entstandener feindlicher Ein-brneh abgeriegelt und eingeengt. InNiederschlesien vereitelten unsere Verbande im Gegenangriff einen erneuten Versuch der Bolschevvisten, die Festung B r e s 1 a u von ihren riick-vviirtigcu Verbindungen abzuschneiden. Sudvvestlich der Stadt verlor der Gegner auf engem Raum 60 Panzer. Die Schlacht dennte sich im vveiteren Verlauf auf den Raum von Goldberg, den Q u e i s e - und den Bober-Ab-s c h n i 11 nordlich S a g a n aus. Im Siidteil von P o m m e r n fiihltcn die Sovvjets in Richtung auf Starta r d vor, ohne Erfolge gegen unsere verstarkte nnd gcfestigte Abvvehrfront erzielen zu konnen. Zvvischen Kamin und Graudenz brachte der feindliche Druck nach Norden vvieder nel-tiae Kiimpfe, besonders in dem nniiber-sichtlichen Waldgelaijde der Tuche-I e r - H e i d e. Die tapfer kiimpfende Bt-salzung von Posen vcrnichtcte in der Zeit vom 20. Januar bis 10. Februar 91 Panzer, davon 43 durch Panzcrfaust, 144 Geschiitze und 81 Lastkraftvvagcn. In Ostpreussen griff der Feind bei F r a u c n b u r g und beiderseits der Autobalui Elbing-Konigsbcrg iuit Unterstiitznng zahlreicher Panzer an, ohne den erstrcbten Durchbruch erzvvingen zu konnen. An der iibrigen Front scheiterten eine Reihe feindlicher Angriffe in harten ortlichen Kampfen. Im S a m 1 a n d vvurden nunmehr auch die vvestlich Thierenberg seit raeh-rercn Tagen cingeschlosscnen Teile der sovvjetischen 91. Gardeschtttzendivision aufgerieben. . „ An der knrliindischen Front blieben siidostlich Liebau von Pan zorn unterstiitzte Vorstossc des Gcg ners erfolglos. Neuspehi sovražnih napadov Im W e s t c n traten am gestngen Kampftage deutsche Panzer und Panzergrenadiere zvvischen Niederrhein und M nas zu Gegenangriffcn an. In erbitterten Kiimpfen vvarfen sie die Engliinder in den R e i c hs w a 1 d zuriick und zersehlugen mehrfache feindliche Gegenangriffe unter hohen Verlusten fiir den Feind. Ostlich Gennap vvird noch erbittert gekampft. An der Riirfront licsscn Hochvvasser und \ er-sumpfung die Kampfpause andauem. Der Druck der Amerikaner zvvischen S c h I c i d e n und Priim hat infolge ihrer hohen Verluste nachgelasscn. Feindliche Angriffe scheiterten oder vvurden durch unsere Gegenangrifl« zum Stehen gebracht. An der Sauer gelang es dem Feind nach erbitterten Kampfen, seine Bruk-kenkopfe zvvischen W a 11 e r s d o r I und Echternach zu vereinigen. Seine Versuchc, vveiter nach Norden vor-zudringen, vvurden vereitelt, tlbersctz-mittel nnd Verkehr iiber den Fluss durch unsere Artillerie schvver ge-troffen. In Mittel italien hat die mit der Masse aus Negern bestehende 92. amerikanische Infanteriedivision nach ihren starken Einbussen den Angriff nn der Ligurischen Kiiste nicht vvieder aufgcnommen. Ein eigener Stiitz-punkt behauptete sich dort mehrere Tage bis zum Entsatz gegen starke feindlichc Angriffe hinter den feindlichen Linien. lnsgesamt verlor der Gegner in den Kampfen an der Ligurischen Kiiste 22 Panzer. In K r o a t i e n liess die Starke der feindlichen Angriffe im Raum von M o s t n r nach. Im Grossraum von V i r o v i t i c a ist das gesamtc D m u -U f e r nordlich und ostlich der Stadt vom Feind gesaubert. Britische Terrorflicgcr vvarfen in der vergangenen Nacht Bomben auf Stuttgart und vvahllos anf einige Land-gcmeinden in S ii d - und Sudwest-Deutschland, sovvic im nord-vvestdeutschen Raum. London vvnrde auch gestern durch Vcrgeltungsvvaffen beschossen. Berlin, 13. febr. Trenutno je težko podati kratko in pravilno karakteriza-cijo celotnega položaja na vzhodnem bojišču. Na obeh straneh so stvari šo v teku, kaT pa nikakor lic pomeni, da bi bilo operacije morda v stanju premikal-ne vojne. O tem po izgraditvi nemške obrambno bojno črte in spričo vedno l>olj žilavega odpora proti sovražnemu množičnemu napadu no moremo govoriti. Sovražnik poskuša sicer napraviti vedno nova težišča a-ko pomeni, da je našel nekje kako slabo točko nemške obrambe. Nemci pa uporabljajo v sedanjem obdobju bojev še vedno taktiko, ki naj prizadene sovražniku čim višje človeške in tvarne izgube, da bi ga tako oslabila za bodoče odločilne spopade. Da rodi ta način bojevanj« lepo uspehe, nam dokazuje dejstvo, da so morali boljševiki na številnih mestih svojega bojišča za enkrat opustiti nadaljevanje svojih, s hudimi izgubami zvezanih napadov. Razveseljivo je, da so so čete ruske osvobodilne armade generala Vlasova, ki so se v teh bojih prav tako borilo, odlikovalo v napadu in obrambi s svojim zanosom in svojo vztrajnostjo. Poleg vzhodnopruekega področja jo Slezija še vedno žarišče vojnih dogodkov. Nemškim četam je uspelo doseči v protinapadih proti napredujočim sovjetskim četain lepe uspehe ter za enkrat preprečiti sovražno operativne namene. Zlasti zahodno od Vratislavc so vrgli Nemci proti jugu prodirajoče sovjetske silo nazaj proti severu. Bitka v fileiiji je postala šo bolj silovita in bolj obsežna. Prav posebno je ojačil sovražnik svoj pritisk na zgornješlezijskem področju. Vendar se mu razen globljega vdoru, ki so ga Nemci s protinapadom deloma očistili, niso tamkaj posrečili nikaki pomembnejši uspehi. Nu bojišču med Fiirstenbergoni in severno od Kil strina pa so Nemci z lastnimi napadi šo nadaljo zožili boljševiška predmostja na zapadnem bregu Odre. V vzhodni Prusiji je nasprotnik znova poskušal z močnimi silami prebiti nemške črte, a so ga nemške divizije odbilo z visokimi tvirnimi izgubami. Junaška posadka Elblnga je sicer podlegla, a hrabre nemške četo v Schneidemuhlu in Poznanju se bore še dalje ter vežejo močno sovražne silo. Stockholm. Vojaški sodelavec lista »Nevv York Herald Tribuno« major Geor-go Fielding Eliot svari po posebni vesti »Stockholms Tidnimgena< iz Nevv Yo>rka Američane, naj no govore o skorajšnjem padcu Berlina ali D realen a. Nemci Imajo šo vedno veliko prednosti zaradi svoje železniške mreže, ki je najl>oljša v Evropi, vrh tega pa posedujejo popolno cestno mreža To j«m omogoča, da čimbolj okoristijo svojo silo. Pot v Berlin že dolgo ni odprta. Nove orgi("e bollseviškega voaštva Nadaljnje razširlen"e v spodnji Šfeziji V vzhodni Prusiji preprečen nameravani prodor sovražnika. — Uspešni nemški protinapadi med spodnjim Renom in Maaso. — Britanski teroristični napad na Stuttgart. Fiihrerjev glavni stan, 13. 2. DNB Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Madžarskem so prodrle lastne bojne skupine vzhodno od Blatnega jezera kljub trdovratnemu sovražnemu odporu do prekopa Sar-vi„. Na slovaškem obmejnem ozemlju smo odbili sovjetske napade. Severnozahodno od Bielitza smo zajezili in zožili nek prejšnjega dne nastal sovražni vdor. V spodnji Šleziji so preprečili naši oddelki s protinapadom ponovni boljševiški poskus, da bi odrezali trdnjavo Vratislavo od njenih zvez z zaledjem. Jugozahodno od mesta je izgubil nasprotnik na ozkem področju 60 oklepnikov. Bitka se je razširila v nadaljnjem poteku na področje Gold-berga, na odsek Queise in Bobra, severno od Sagann. V jnžnem deln Pomorjanske so tipali Sovjeti v smeri proti Stargar-dn, ne da bi dosegli kakšno uspehe proti našemu ojačenemu in utrjenemu obrambnemu bojišču. Med Kaminom in Grudziadzom so se razvili zaradi sovražnega pritiska proti severu zopet silni boji, posebno na nepreglednem gozdnem ozemlju Tuchelcr-Heide. Hrabro se boreča posadka Poznanja je uničila v času od 20. Januarja do 10. februarja 91. oklepni-;ov, od teh 43 z oklepniško pestjo, 144 topov in 81 tovornih avtomobilov. V Vzhodni Prusiji je napadel sovražnik pri Frauenburgu in na obeh straneh avtomobilske ceste Elbing-Konigsberg s podporo številnih oklepnikov, ne da bi izsilil nameravani prodor. Na ostalem bojišču se je izjalovila vrsta sovražnih napadov v trdih krajevnih bojih. V S a m 1 a n d n smo uničili že več dni na področju zahodno od Thieren-berga obkoljene dele sovjetske 91. gardne strelske divizije. Na kurlandskem bojišču so bili jugovzhodno od Liepaje nasprotni z oklepniki podprti sunki brezuspešni. Na zahodu so prešli včeraj nemški oklepniki in oklepniški grenadirji med spodnjim Renom ia Maaso v protinapade. V ogorčenih bojih so zavrnili Angleže nazaj v Rcichs-vv a 1 d ter razbili večkratne sovražne protinapade z visokimi izgubami za nasprotnika. Vzhodno od Gcnnapa se še ogorčeno borimo. Na bojišču ob R o e r j u jc vsled velike vode in zamočvirjenega ozemlja trajal bojni odmor še dalje. Pritisk Amcrikanccv med Schlei-d c n o m in P r ii m o m jc zaradi nji- hovih visokih izgub popustil. Sovražni napadi so se izjalovili ali pa smo jih s protinapadi zausvavili. Ob S a u e r j u se je posrečilo sovražniku po ogorčenih bojih združiti svoju mostišča med Wallersdor-{ o m in Echternachom. Sovražnj poskus nadaljnega prodiranja proti severu smo preprečili, naše topništvo pa je močno zaddo sredstvu za prekoračenje in promet preko reke. V srednji Italiji 92. ameriška pehotna divizija, ki obstoji \ glavnem iz zamorcev, po svojih močnih izgubah ni nadalje napadala ob L i g u r-s k i obali. Neko naše oporišče je vztrajalo tam več dni za sovražnimi črtami vkljub močnim sovražnim napadom, dokler ga ni razbremenila nova posadka. Skupno je izgubil nasprotnik ob Ligurski obali 22 oklepnikov. Na Hrvaškem je na področju Mostarja popustila moč sovražnih napadov. Na velepodročju V i r o v i -tiče smo očistili sovražnika vse obrežje Drave severno in vzhodno od mesta. Britanski strahovalni Ictalci so odvrgli v pretekli noči bombe nn Stuttgart in brez cilja na nekatere podeželske občine v južni in jugozahodni Nemčiji ter na severozahodnem nemškem področju. London smo tndi včeraj obstreljevali z našim povračilnim ognjem. »Podla komedija« Madrid. Poslanec Jalčin jo napisal v listu »Tanin« o navideznem bolgarskem procesu: s V Sofiji izrečeno smrtno obsodbo odklanja ves svet. Bolgarski justični umor je prekosil vsa pričakovanja Evropcev gledo azijatskih metod. Mi Turki nimamo za Bolgare nikakih simpatij, ker so nas prečesto prevarali, toda mi protestiramo proti smrtnim obsodbam zaradi dejanj, ki sploh niso predvidena v kazenskem zakoniku. Krvave sofijske obsodbe so zločin in podla komedija. Bolgari so postali petolizniki boljševizma, ki tepta z nogami bolgarsko neodvisnost. Premagan narod ima vedno možnost, da se ponovno dvigne ter pridobi spoštovanje svojih sovražnikov. To pa pri Bolgarih ne bo mogoče, ker so izgubili vsak občutek dostojnosti in za vedno umazali zgodovino svojega naroda. Zatemnitveni čas (8.15 do 6.50 ure Berlin, 12. febr. Boljšoviška agitacija trdi, da sovjetski vojaki niti ne more, niti ne ropajo ter da spoštujejo ženske. Dejstvo, da imajo kremeljski židje kljub neštetiim žrtvam sovjetskih množičnih pokoljev šo vedno poguim za razširjenje takih podlih laži, je k) nov dokaz za cinizem tega sistema, ki si je pripel na svojo zastave geslo o morjenju ljudi. Neskončni krvavi sledovi, ki jih zapu-pušoajo sovjetske čelo v zasedenih deželah, nam pričajo o boljševiškem morilskem tolovajstvu, ki muči, ubija in preganja iz same naslado nad morjenjem in mukami može, ženske in otroke, ki so no morejo braniti ter uničuje nesmiselno vso imovino. Kremeljski židjo no bodo mogli z nikako, še tako glasno nasprotno agitacijo izbrisali s sveta teh krvavih pokoljev, ki so jih uprizorili boljševiški podljudje, Selo pred nekaj dnevi so objavili Nemci uradno preverjena grozodejstva morilskega sovjetskega vojaštva. Sedaj pa so prispeli novi dokazi o boljševiškem morilskem pohlepu. Teh dokazov ni mogočo zanikati, oni pa razkrivaiio kremelj-ske Žid« kot podle hinavce in goljufe. Nova grozna poročila so prispela is gornje Slezije. Tamkaj so po izpovedi ukrajinskega rdečeannejca Ivana Bu-denka iz Pirjatima, ki je pri Gleivvitzu prebegnil k Nemcem, povzročili boljševiki na" povelje nekega sovjetskega častnika grozen pokol j rudarjev v rudnnku »Chringen« pri Gleivvitzu. Budenko jo izpovedal: »Oddelek sovjetskih dklepnikov je obkolil rudniško ozemlje na katerem se je nahajalo vse delavstvo s številnimi ženskami in otroki, ki so se ob bližan in bojev zatekli tjakaj iz svojih delavskih na*lij. Sovjetski častnik je takoj ukazal streljati na skupine delavcev, ki so zbežale proti napravam za dviganje ter so hotele v rovih skriti pred dežjem krogel. Oklepniki pa so takoj prodrli do vhoda v rove. Tu je ukazal sovjetska poveljnik svojim ljudem, naj z diiiamitnimi nabojem poženejo v zrak vhod v rove. RudaTji, ki so bo že zatekii v rove, so morali tako z življenjem plačali svoj beg, keT ni bilo nobene druge motnosti, da bi prišli zopet na dan. Tako je tragično umrlo najmanj 500 ljudi. Čeprav poznamo Ukrajinci dovolj dobro sovjetske uničevalne metode, sem bil zaTadi tega nezmiselnoga dejanja globoko pretresen. Zato sem z nekaj svojimi ukrajinskimi tovariši sklenil, da bom pobegnil k Nemcem.« Nov grozoten zločin boljševiških morilcev jo razkril 52 letni kmet Anton Sel c ho w iz Pleschena. Selchow jo pripeljal v sprejemno taboriščo v Frank-furtu ob Odri težko ranjeno Ano Barties iz Jaročin, ter prav tako težko ranjena otroka štiriletnega Hansa Dorn-feld in 7 letno Berto \Vulkow. Sprevod, s katerim je šol kmet Selchovv, je naletel na cesti v Lešno na kolono iz okolice Jarooina, ki so jo sovjetski oklepniki razbil L Ana Barties jo izpovedala, da so streljali na kolono trije sovjetski oklepniki. prihajajoči iz Jaročina. Razen rešenih treh oseb so vso ostale ubili. Ana Barties in oba otroka so sc rešili samo zato, ker so streli samo oplazili njihov voz, ki je zašel s ceste in po'.Sp<;c-tator« objavlju člunek častnika poljskr podtalne armade, ki je nedavno prišel iz Poljske v London in ki podaja rezultat, v katerega je pripravil Poljake sedanji brezupni položaj. Častnik pravi, da je imelo ver dogodkov med bitko za Varšavo odločilen vpliv nu poljsko obnašanje napram Sovjetski zvozi. Semkaj spada predvsem odpoklic sovjetskih lovskih letni, ki so bila pred uporom stalno nad Varšavo. Prav tako nerazumljivo j>-bilo sovjetsko postopanje 12. septembru, ko so sovjetske čete zasedle Prago nu vzhodnem bregu Visle ter pasivno gledale nu varšavski smrtni boj. Ko je upor izbruhnil, so Sovjeti deset dni molčali« nato pa so izjavili, da l>" do prišli voditelji poljske podtalne nr-mnde pred sodišče. Poljsko javno mnenje je danes izgubilo tipanje, dn bi mogel sporazum z Moskvo izboljšati usodo. Vsi Poljaki so soglasno mnenja, tla tako dolgo ne bo tnogln obstajati nn Poljskem neodvisna vlada, dokler bodo Sovjeti nudzorovali tamkajšnja ozemlja, ker podpirajo britanski zavezniki sovjetsko politiko proti Poljski Dardaneltko vprašanie Ženeva 12. 2. Diplomatski sodelavec »Sunday Titnesa« piše. da so v Ankari mnenja, da se bodo na trojni konferenci razgovarjali tudi o dardanelskem vprašanju. Menijo, da bo zahtevala Moskva odpravo vseh prometnih omejitev za plovbo skozi Bos por in Darlanole ter demilitarizacijo ozemlja ob ob^li bregovih, kar bi predstavljalo koucc turške nadoblasti nad Dardunelami. Po«j3fan*n v Grčiji Stockholm. V zvezi s podpisom protokola o sporazumu med griko vlado in EAM-om javljajo po vesli f United Pres-sa« iz Aten, da jo bilo v vseh točkah doseženo popolno soglasje, ter d.\ bodo do- živinjen sistem, kot jo boljševizem. Alro : podpisali pogodbo v ponedeljek, si hoče ohraniti človeštvo šo poslednje o rak a vlada jo obljubila lji preostanke morale in časti, mora zal.-eti ta boljševiški sistem skupno z njegovimi renaiditelji. Evropa bo propadla, nko bi boljševizmu uspelo, da poirši Nemčijo in razbije nemški narod. Nemčija pozna sovražnika na vzhodu in njegov morilski pohlep, ki so ga Nemci irrvi razkrinkali. Sedaj ko udarja ta boljševiška poplava proti Nemčiji, morajo Nemci s poslednjim naporom vseh sil braniti svojo domačo zemljo, svojo žene in otroke. Ob odločnem in srditem nemškem odporu se bo val z vzhoda nujno razbil. Nemci morajo zaščititi svojo domovino In svoja ognjišča pred to morilsko in po-žigafcko drhaljo ter se boriti z vsemi sredstvi, da bi premagali boljševlškega sovražnika ter ga zooet pregnali iz nemških pokrajin. Od uspel',ov njihovega nastopa je odvisno njihovo žlvljr-rje 111 njihova bodočnost Popustili ne bodo prej, dokler ne bodo sigurni, dn jo njihova domovina zavarovana pred morilskim pohlepom boljševiškega podčlovešt-va in njegovih angloameriških zaveznikov. Osemdnevni sprejem pri StaSfnu Berlin, 13. febr. Agencija Reuter jc izdala sedaj poročilo o obisku Roosevelta in Churchilla pri Stalinu, ki obstaja iz več delov In ki se bavi na eni strani s splošnimi izjavami glede vojaških operacij proti Nemčiji in ki obsega na drugi strani vrsto političnih pripomb. V tom sporočilu ni napovedane velike izjave na nemški narod, ki so jo nameravali sestaviti na konferenci ter izgleda, da 60 liriije vojni eločinci še ndso zedinili o formulaciji slepilnih fraz, ki bi jih naj objavili nemškemu narodu. Kakor poroča agencija Reuter, je trajala konferenca 8 dni. Roosevelt in Churchill sta se podala celo na sovjetsko zemljo v Jalto na Krim, da bi prejela Stalinova navodila. Poleg Stalina so bili navzoči tudi Mo-lotov, žiti Majski ter iz Baltskih dežel znani mesar narodov iin množični morilec Višinski. Načrt sovraštva iz Jalte Berlin, 13. febr. Uničevalna volja sovražnikov Evrope proti Nemčiji je sedaj dokončno zuvzela programatično obliko. Uradno so formulirali to dni to uničevalno voljo na Krimu v mestu Jalti trije glavni vojni zločinci Churchill, Roosevelt in Stalin v od njih podpisani izijavi, ki je bila napisana v duhu židovskega sovraštva stare zaveze. Ta na- črt sovraštva, izdelan v mestu Jalti, jo največji politični morilski napad vseh časov. Usmerjen je naravnost na nemški narod ter se razteza e s,ro]o vražjo namero evropsko sredine na vso celino. Iz vsake vrslice te sramotne listino je razvidno, du sta botrovala tem nučrtom Žid Morgenthau ter prav tako no-torični sovražnik Nemčije Vansittart. Izjava predvideva kot glavnega likvidatorja zapadnih dežel boljševizem. To ni samo orgija sovraštva proti Nemčiji, marveč zločin nad človeštvom sploh, to Je zločin, ki naj bi še daleč presegal povzročitev vojne, ki so jo zakrivili Churchill, Roosevelt in Stalin. Z brutalnimi nasiljom — tako jo razvidno iz posameznih delov izjave — hočejo uničiti Nemčijo, jo nato popolnoma razkoeaiti, jo oropati vse industrije, ustanoviti dozdevna sodišča za nadnl jevanje množičnega klanja nemških mož, žena in otrok ter prisiliti še živeče Nemce v suženjsko delo za tuje tirane. To je na kratko povedana vsebina načrta sovraštva iz Jalte, ki ima kot vodilno misel besedi fbrez-pogojna kapitulacija*, ki torej zahteva od nemškega naroda, da se prostovoljno in brezpogojno izroči svojemu iztrebljenju. Če so Nemci vedno govorili o trm, da je cilj njihovih sovražnikov neke vrste nnd Versailles, potem je s to iz- ljudsko glasovanje o vprašanju kraljevine ler vrh tega splošno volitve v teku leta 1945. Čeprav točno besedilo pogodbe še ni objavljeno, vendar kaže, da ni dobil ELAS v vladi nikakega zaslopslva. Subašič odhaja v Beograd Amsterdam. »Jugoslovanska« izseljenska vlada v Londonu je objavila po vesti britanske poročevalske službe, da se je vršila v ponedeljek pod predsedstvom kralja Petra vladna seja Sklenjeno je bilo, da ho kraljeva vlada »v sporazumu s kraljem nemudoma odpotovala v Beograd, da bi tamkaj dokončno izvedla sklepe o ustanovitvi regentskega svetu ter sestavi enotne vlade.« Zagreb. Po vesteh iz zasedenegu srbskega ozemlja odstranjujejo tamkaj komunisti iz šol slike srbskih svetnikov. Namesto slik srbskega narod-negu zaščitnika sv. Save in kralja Petra obešajo slike Stalina in Tita. Nit narodni praznik ob dnevu sv. Save so se vršile Leninove spominske sveču-nosti. Amsterdam. Kakor javlja agencija Reuter iz \Vashingtona, so govorili v Wu-shimgtonu v ponedeljek, da so se zedinili Churchilli, Roosevelt in Stalin, da pošljejo v skupni generalni štab tudi sovjetsko odposlanstvo. V zavezniškem generalnem štabu so bili doslej le ameriški in angleški odposlanci. Vcrscilles so celo prekosili in bilo je povsem utemeljeno, če jo zapisal te dni britanski list »Empire Nevvs«, tla se je Stettinius priključil Morgenthnu-ovemu načrtu o ravnanju z Nemčijo, ki sloni nn trdem miru in stalni oslabitvi Nemčije. Morgcnthauov nučrt jo postal s tein sestavni del uradne politike Združenih držav in Roosevelt so je na konferenci treh zavzel za sprejetje tega načrta. Z drugimi besedami je, torej iskati izvor uničevalnega načrta proti Nemčiji v mednarodnem ži-dovsivu. Sumo tako je razumeti točno soglasje med Wusliiiigtonom, Moskvo in Londonom, kajti gonilna sila zn llooseveltom, Churchillom in Stalinom je žid, ki je prinesel narodom sveta v njihovi veetisočletni zgodovini žc neskončno veliko trpljenja. Posamezni in množični umori, ki so jih izvrševali židjo in ki so spravili v prepad iztrebljenju že cele narode, se vlečejo kot edina rdeča nit skozi zgodovino. Načrti sovruštva iz Jalte — to jo sveta zaklctcv vsega nemškega nurodu — pa se ne bodo nikdar izpolnili. 90 milijonov Nemcev se bo zagrizlo v svojo domačo zemljo ter bo / orožjem javo lo dokončno potrjeno, Dn, ta nad I ra zbilo najbolj vražji nučrt vseh ea.ov. »SLOVENEC*, sreda, 14. svečana 1045 - št. 35. Vrhovni komisar pomilostil sedem na smrt obsojenih V bodoče za upornike ne bo več milosti Izredno sodišče za javno varnost je naslednje obtožence zaradi_ vodilnega delovanja v OF in podpiranja tolp obsodilo na smrt: W letno gospodinjo ta absolviramo jnrlstko Tanjo Mnrnlkovo, «letnega bančnega uradnika Ivana Setničarja, 43 letnega litografa Rada Snttlerja, 23 letnega prokorista Marka Prepeln-ha, 38 letnega tiskarn iškega delavca Matijo Koprivca, 49 letnega občinskega uslužbenca Ignaca Krištofa in 49 letnega pisatelja Ivana Albrehta — vse iz Ljubljane. Vrhovni komisar je te obtožence nn njihovo prošnjo pomilostil in izpreme-nil smrtno kazen v 15 letno ječo, ven-dai je pripomnil, naj o«ebe, ki se še dalje uaejstvujcjo zn OF, v bodoče ne računajo več z njegovo milostjo. Pismo Oz Trsta Zornemu junaku Dušanu Klemenčiču! V zaičetkn svojega pisma se moram najprej oddolžiti spoiminu za našo sveto stvar padlega Dušana Klemenčiča, ki je bil v torek 6. februarju svečano Izkopan v Solkanu pri Gorici. Bil je junak, ki je svoje cvetrtfe življenje žrtvovali v borbi za svoj narod, katerega jo ljubil z vsem mlmrleniškim ognjem. Rodiil se je 1. 192*5 v Šenčurju pri Kranju. Njepov oče, učitelj Alojzij Klemenčič, je doma iz Solkana. Nič čudnega tedaj, če se je njegov za visoke cilje vneti, »avedni sin prijavil v slovensko domobranstvo na Primorskem, da bi pomagal oteti dom svojih očetov. Kmalu po svojem vsto-jmi v stražarske vrste, je bil sprejet v častniško šolo v Devinu iin jo j« z dobrim uspehom dovršil. Postal je narednik in se le kot taik udeležil zmagoslavnega pohoda v Vipavsko doli.no. Ostal je pri posadki v Vipavi. V *>-ivoto, dne 27. jan. je vdrla skupina ka-kiih 4.5 oboroženih komunistov v vipavsko domobransko vojašnico m pričela metaiti ročne grainate. Naši fantje »o se tnkoj zavedli nevarnosti. Pričeli eo streljati in prešli pogumno v protinapad. Narednik Dušan je ravno naperili v srditem boju puško proti napa-irajočemu tolovaju, ko se je razpočila Ivomba. Težko ranjen r trebuh in v desno roko in noeo, se jo zgrudil v svoji krvi. Prepeljali so ra v goriško vojaško bolnišnico, kjer je po osmin dneh podlegel ranam. V torek popol-ilno je bil slovesen vojaški pogreb- Vil se jc iz vojaške I>olnišnice skozi vse briško mesto daleč tja gori do vznožja Sv. gore, kjer leži solkainsko pokopališče. Tam počiva Dušanova stara mati. Ob njeni strani bo mladi junak snival svoj večni »en. Pogreba dragega Dušama, ki j« daroval goriški domovini svojo zorno mladost, niso spremljale množice slo-vettskega ljudstva, se ni vršili s častmi in sijajem, kakor bi mladi junak * »slu žil. šel je skoraj neopazen mimo nas, vendar je bil v svoji skromnosti dostojen in svečam, vreden slovenskega junaka. Polesr družinskih članov im najožjih prijateljev je stopalo častno zastopstvo slovenskih straž nosprem-Ijano s strumnimi vrstami slovenskih borcev. Trije venci so govoreče pričali o ljubezni, ki je blagega mladeniča spremljala na zadnji poti. Sprevod je \odiil solkanski natlžupnik dr. Kjočič. Na grobu se je od pokoinika v toplih, očetovskih besedah poslovil g. major llorn, ki mu je bil v Detinu učiteltj in vzgojitelj, tu je pa zastopal tudi l>oveljnika £ iNVS. Poročnik dr. Šimenc je pa v iskrenih besedah obljubil, da slovenski borci ne IkkIo nikoli pozabili na grob ob Soči im se IkkIo pogumno Ivori 1 i, dokler ne bodo doseženi svetli cilji, za katere je padel dragi l>ušan. Ko so se pogrebei vračali iz Solkana proti Gorici iin skozi mesto na domove, je tam po Solkanski cesti im preko Katarinijeveg« trga zadonela krepka slovenska pesem. Pred desetletji je bil največji ponos solkanskih fa.ntov, da je ob priliki nailiorov, ki so se vršili v neki tfvornni na Katarini-jevem trgu, grmela slovenska popevka. Danes dobiš med Solkanci marsi-kr>gn, ki v svoji zaslepljenosti mrzi tiste slovenske fante, naše slovenske braimbovca, ki bo v Gorici zopet priborili domači pesmi in besedi mesto. In v to strahotno zmoto so se dali mnogi zapeljati od nepoznanih prišlekov, potem ko so svojim dolgoletnim nehvaležno Ribniški domobranci v Loškem potoku Medtem ko so domobranci vseh dolenjskih bojnih skupin v veliki akoliji, da v bližajoči se pomladi dokončno razbljejo komunistične tolpe, domobranske posadke vzdolž glavne ceste proti Kočevju neprenehoma zasledujejo preostale drobce komunističnih terenskih krdel. V prejšnjem tednu eo ribniški domobranci izvedli daljši iavklniiški pohod v Loško dolino. Nekaj ur je biilo treba hoditi, da so naleteli na prve tolovaje. Do prvega spopada je prišlo v okolici Rctij Paollclja Je prijela skupino, ki so Je bavlln s prodajo hcnolna ua črni boni. Assandrl in Petan sta ga prodajala. D; Loven«) ln Petrenanl pa » a ga kradla pr' tvrdki. kjer sta bila uslužbena. Prav tako jo krad-letna Lina KošmrlJ. vendar p* so jo našli še živo ter jo odpeljali v bolnišuico. — Preprečene kupčije na črni boni. Agentom gospodarske policije Je prišlo na ušesa, da prispe v kratkem tovorni avtomobil ii Milana, kl bo pripeljal blago namenjeno za prodajo na Srni boril. Ros so prijeli Jakoba ltomagna In Maria Plcolnellla ter preiskali avtomobil In zaplenili: 2fi3« komadov ženskega spodnjega perila, 1276 parov ženskih nogavic, 204 ovrafne rute, več kosov blaga in šc druge galanterije. — Josipina Walder-stein iz Totljeve ulice št. 24 je v Furlanljl nakupila precejšnjo količino tobačnih listov ter rezala tobak doma ln ra prodajala v zavitkih. Poliolja Ji je prišla na sled ln so našli pri njej še tobak, njo pa ao naznanili zaradi skrivne predelave tobaka. S Koroškega V Rodnem okrsjn Kotje je lani nabralo ondotno ženstvo 150 kg raznih jagod ta vojaštvo nn bojiščih. Rasen tega so žensko napletle voč parov volnenih rokavie ln nogavlo tn pripravile tople odeje za vojake. •OMijollM uitfM trnmflf RADIO LJUBLJANA Dnevni spored ia II. februar: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji koncert, vmes 7.30 Poročila v slovenščini — S Poročila v nemščini — 13 Napoved »poroda, naiso glasba za promor, vmes 12.30 Poročila t nomščinl, o položaju In slovonščini — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 15 Nemški »pored — 17 Poročila v nemščini ln slovonščini — 17.15 Otroška ura — 17.45 Trlo »Trnovo« — 18.15 Dunajski valček — 1» Slovenski nnpevl — 19.80 Poročila v slovenščini — 19.45 Predavanje — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Zimska vožnja — 21 To uro posvetim tebi — 22 Toročlta v nemščini, napoved »poroda — 23 Glasba pred polnočjo. Ponesrečili sta se v Oelovou 58 letna Kristina 1'reronik. ki si je pri mulcu na ousti siomila roko. in 20 letna Gabrijela Kaplč, kl si je a strojem močno obrezala levico. Obe sta ▼ celovški bolnišnici. Smrtna kosa. V Troraški vesl je umrl 74 letni Peter Tomaiič, posestnik in bivši deželni poslanec, v Celovcu pa je premi-nulu 75 letna Valpurga Počarnlk. Zgledna starka je v Velikovou živeča prešeljenka. 80 letna Ema Stralioper, ki še tako čvrsto pomaga pri poljskih delih, da jo sama zrlbala 5000 kg repe. Iz Spodnje Štajerske V Sevnici ob Savi je umrl po dolgotrajni bolezni g Rudolf Kerutz, brivski moj. ster ln jiosestnik. Pokopali so ga na tamkajšnjem pokopališču. Zapušča svojee v Sjvniei in Ljubljani. V Krlževclh pri Ljutomeru je umrla prlljubljona učiteljica g. KI a Herzog. Zadnje ča«o je bila zaposlena pri občini. Na njeni zadnji poti jo je spremljala velika mno*.iea ljudstva, ki se i* laso poslovila od svojo priljuhljone učiteljice, hčerke nadučl. telja Herzoga, kl je bil prav tako v Kri-ševcih. Pokojna Je zadnje čase pomagala obolelemu dekuuu f. Welxlu pri verskem pouku otrok. Is Hrvaške Omejitev uporabe električnega toka ▼ Zagrebu. Tudi aagrebška mestna občina je izdala stroge odredbe glede omejitve npo. rabe električnega toka. Stranka, ki se teh odredb ne drži. Je strogo kuznovana ter jI odvzamejo električni tok do kunca sedanje vojne. Nove hrvalke poštne znamke. V spomin na ustanovitev prve hrvaške udarno dlvi-slje so ▼ Zagrebu izdali nove poštno znamke. Knjig* o Istri. Srneat Radetl« Je nedavno izdal ▼ Zagrebu knjigo o Istri. GOSPODARSTVO Za predsednika Pokrajinskega gospo, dankega sveta je Imenovan g. Llpovšok Gašper, inšpektor Pokrajinske uprave: ia podpredsednika pa Ini. Vladimir Stare, industrijalce ▼ Ljubljani. Operno gledalliče Sreda. II. februarja ob lfi oporna predstava: »TannhKuser«. Rod Premierskl. Gostovanje komornega pevca, tenorisUk dr. Plilteerja Julija. f Nikoli ne reci t močne j« je od mene! Kaj more biti močnejše od tebe, če je Bog s teboj? flVibelt.) Koledar: Sreda, 14. svečana: Pepelnlca, Valentin, in učenec i Ivana Valoa, svata žena, in ustanoviteljica reda. četrtek, 15. svečana: Favstln, mučenee; Jovlta. mučenloa; Georglja, devica; Jordan, opat. Lekarniška dožba: Nočno službo Imajo lekarne: mr. Bakar-čič, Sv. Jakoba trg Hi mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20; mr. Murmarer, Sv. Petra eesta 78. ZATEMNITEV OD 18.» DO Ut. __J $xo&9tQ, novice, Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Kinematografi KINO 6LOGA . »Nedolžaa ljoblca«. - Pred-slave ob lt in 18. Tel. 27.30 KINO UNION • »Nadaljevanje »ledi« - Viktor Staal, Gustav Die«sl, frauke Lautcrbacli. — Predstave ob 15 is 18. Tel. 22-21 KINO MATICA . »Pasji dnevi«. — Predstave ob li in II. Tel. 22.41 Gibanje prebivalstva 1. 1944 Po podatkih statističnega odseka mestne občine ljubljanske je bilo konea leta 1944 v Ljubljani 92.500 prebivalcev, predlanskim »5.041. Porok je bilo lani 844, predlanskim 576, Lota 1943 se je 37 Ljubljančank poročilo i Italijanskimi vojaki. V zadnjih 25 letih je leto 1M1 zaznamovalo največ porok, namroč 1231. Rojstva ta smrti ▼ I. 1944 Zanimivi eo podatki rojstev ln smrti sa preteklo leto 1944. Statistika razlikuje med domačini in tujci. V oklepajih so navedeni podatki ia leto 1943. Lani je bilo rojenih: 715 dečkov (573) in GOS deklic (51 C), skupaj 1320 domačinov ter 240 dečkov (255) in 185 deklle (231), skupaj 488 tujocv. Celotno je bilo lani r Ljubljani 1745 rojstev, predlanskim 1575, torej 170 več. Lani je Umrlo: 822 moških (BIT) in 704 ženske (818), skupaj 1126 domačinov (1135) ter 188 mo9klh (153) ln 124 žentk (113), skupaj 810 tujcev. Celot, no je lani umrlo 1836 ljudi, predlanskim pa 1400. Pepelnica ta sv. Valentin Pepelnica pade zadnja leta dostikrat na dneve, ko godujejo mod narodom znani in čislani svetniki. Leta 1943. ko Je bil naj. daljši predpust v tem stoletju, jc padla pc. pel ni ca nA dan med vremenarji zelo vpo-števanih 40 muScnikov. na dan 10. aprila. Lotos je pepelnica padla na dan sv. Valentina. Po nekaterih krajih, tudi na No- tranjskem, je sv. Valentin saplsan v pra-tlkl kot znunilco bližajoče se pomladi ln mu aato pravijo Valentin . apomladln, kl prinaša ključe od korenin. Sv. Valentin Jo eden 14 pomočnikov v stiakab In boleznih. Okoli Dobrunj je znan kot pomočnik zoper hožjast. V okolici D. M. v Polju pa Je av. Valentina dan zapisan v pratiki kot dan, ko se začno dola po vrtovih. Letošnji pust je v Ljubljani minil brez hrupa in šuma. Ljubljančani pusta niso obhajali, so ga samo pustovali. Iz sto kar — tri sto litrov Dva krčmarja, moža obilnega denarja sta naznanjena sodišču. Prodal je prvi so-dek vina, litrov sto — po lir devetdeset. Ii sodka drugI vina sod napravi, Iz sto kar litrov tristo — ln ga po Urlo sto ln dvsjsot vam nastavi, V enem dnevu vino je prodano. Voselo mane ei roko poštenjnk. Kolik je bil dobiček, naj za sebe Izračuna vsaki — Varčujte z vodol Podeželski ponesrečenci Kristina Kosllčcva, 20 letna služkinja je na oestt v Podutiku padla in si siomila levo roko. — V Velikih Laščah si jo pri padcu pred hišo zlomil levo nogo 35 letni posestnik Karel Štrukelj. — V Kompolju pri Dobrepoljnh se je ■ kropom hudo opekla po levi roki 18 letna posostnlkova hči Marija Mustarjeva. — Fran Nučlč, 35 letni promikač drž. žcloznic je v D. M. v Polju padel s kolesa in si zlomil levo roko. © iml križ # Tedaj pa je prišel Mannel z brzojavko, ki je sicer temo še povečala, a je kljub temu bila polna tolažbe za Sigmar jo: >Julita nedolžna...« Bilo je to prvo sporočilo, ki jc zdravilno vplivalo na njegovo rano^ Nepremično je strmel v obe na stroj pisani besedi na belem papirju in spremenili sta se v zlate črke na sivem ozadju njegovega od skrbi in trpljenja obteženega razpoloženja. Razumet siccr ni —' a verjel je kljub vsemu- Utrujen popotnik, ki je izmučen od žgoče žeje taval skozi puščavo In nenadoma našel studenec — se skloni in pije ter si ugasl žcio — ne da bi se vprašal, odkod studenec in knko je mogoče, da i/virn sredi ptsčene puščave... Nc. ne sprašuje tega, ampak pije in sc veseli okrepčila tako jc pil Sigmar te odrešujoče besede in je hladil v njihovem balzamu svojo razliolelo dušo. Verjel je. . in ni ga več luko zelo bolelo, ko sta zvečer govorila doma o Kadczinskem... Kdo je bil Kadczinski? Tudi'o tem Mannel ni vedel vsega. Dr. Sly bo odkril tudi to skrivnost,« je tolažil strica. »Kakšen razlog je imel, da je uničil mojo srečo?« je vpraševal Sigmar. Tudi tega Mannel ni vedel. »Odpeljal ti je ženo in da bi odvalil krivdo od sebe in se izognil zasledovanju, je izvršil zločin nad Marijo. Kako sc je vse to zgodilo, bova že že zvedela...« Sigmar je molčal. Nejasno je slutil, da so se skrivati za vsem tem globlji razlogi. Taki zločini niso ttUjni, da kdo odvede ženo... Nekaj drugega jo bilo v ozadju. Kaj neki? Mannel ni vedel ničesar .A On? Le slutil jo... prekletstvo. . prekletstvo Pere Androssi! Kako se je moglo zbuditi k strahotnemu življenju nekaj, kar je bilo že pTed dvajsetimi leti pokopano. Nekaj, čemur jo po svojem nnziraniu pripisoval tako malo pomena. Nekaj tako malenkostnega, nepomembnega, vsakdanjega, kor Se je že tisočkrat zgodilo. Nepomemben dogodek, ki je komaj vreden, da go človek omeni, knko je mogel tako strašno vplivati, uničiti življenje in »refo, biti poguba in smrt cele družine? Kako je bilo to mogoče? Najhujše zlo pa jc greh... Ali morejo ta nravna načela, ki so jih spnčeli možgani pesnika imeti veljavo tudi v njegovem življenju, ki je bilo popolnoma usmerjeno v tostran-stvo? V njegovem življenju se je mnogo spremenilo. Mrtvi in pokopani so se zopet vrnili. »Bog jo in Njegova sveta volja živi...« Da so mu te besede morale kar nenadoma priti na misel ...1 Pred kratkim jih je slišal v majhni cerkvici, kamor je moral.iti. V sosedni vili je nekdo umrl in moral je iti k pogrebu. A sli'5al jih je že kdaj prej ... v mladih letih ... že davno ,.. A te besede se niso nikdar ukoreni-nile v njegovi duši. Samo enega človeka je videl, ki je zares živel po njih: Matija Golfi, njegova plavolasa svetnica... Pustil ji je njeno katoliško vero, ljubil je to vero na njej kot prijeten vonj cvetlice z juga... Zanj pa je bilo le brnenje strojev, hrup delavcev, pisarim, delo, dobiček, tispek družinska sreča, ugled v družbi... Samo stvarnost obstaja. Bog. .? Beseda, ki jo je včasih mogoče uporabiti... »Saj boš zdaj nafedil ovadbo in zahteval Kndrzinskijevo aretacijo,« je po dolgem molku dejal Mannel in njegove besede so izražale divje sovraštvo. Zdelo se je, da se Sigmarjeve misli vračalo iz velike daljave... »Znaj ti ni treba imeti več nikakega obzira zaradi Julite. ke<- je nedolžna vsaj kar sc tiče zločinu je nadaljeval Mannel. M AL I 0 j Prodamo j NALIVNO pero Va-termaus. damsko ugodno prodam. Naslov v upravi »SI.« pod SL_918._(1 KONJA 12 let stal roga. prodam. Lin. liartova 14.___J ŠIVALNI STROJ i okroglim čolničkom, pogrezljiv, šiva naprej ln nazaj, prodam. Pred škofijo št. 19, Julka, vhod skozi zaklonišče. SKORAJ NOVE ir. ne škornje štev. 44, prodam. Nnslov v upr. »Slovenoa« pod St. 1013.______ PRODA. Računski seštevalul stroj najmodernejše izdelave proda »Evorost«, -Prešernova ul. 44. 1 Poizvedbe I ZGUBIL' »e je rdeč volnen šal med pri. reditvljo v nedeljo lt. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Pošten najditelj naj ga odda proti nn-grndi pri vratarju jezuitskega samosta. na._ IZGUBIL sem 7. t. m. med pol 7 do 7 t ure zjutraj od U»-I njarske ul., sv. Petra e., 6v. Petra nasip do Pognčarjeve-ga trga črn kratek suknjič. Pošten najditelj se naproša, da ga odda proti nagradi na sv. Petra cesti 67-1., Kocjnn. STENSKO URO kupim ali zamenjam za protivrednost. — Flor.innnl, Vodnlko. va 265.__ KOLO LB 1504-1, moško, zeleno pleska-no, z novimi plašči Je bilo ukradeno, Svarimo pfed nakupom. Kdor sporoči, kje je kolo, dobi nagrado. — Naznanite mestnemu preskrbo, valnemu urndu v palači Bata, V. nad. stropje. . o_t a s i 1 v Aem I NJIVO itfem v nnjem za leto5nlo obdelora. nje. — Veliko okoli tUOO m». Najraje v okolici šmarllnuke ee »te. Najemnino plačam v Itotovini ali v protivrednosti. Ponudbe na nprava »Slovenca« pod »Tudi kupim« 95J. IZamanjamoj NEKAJ KASONOV prvovrstnega gnoja zamenjam za košnjo deteUe ali fine trave Ponudbe na upr. »Slovenoa« pod šifro »Za Bežigradom« — pod št. 1020. KOKOŠI prodam v zameuol — Perpar, Vilharjeva, Carlnar- nlca. _ PROD A k ali zamenjam moške čevlje, nizko št. 41 in otročje, nove, št. 28. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 1015. 1 Kupimo S POZORI Kupujem vrete in vse tekstilne odpadke ter plačani po najvišji cc-ni. GREBENC Alojzij, Gallusovo nabrežje W, Ljubljana. LEPOSIOVJE slovensko in tuje lei oslale izvirne knjige in prevode knpujt jone» Dolžan, knjiiarna -Slrilarie*« nlira_ Pogreb Miroslava Kreglja, dijak« VII. gimnazijskega razreda bo v sredo ob 9 dopoldne iz kapele ev. Jožefa na 2alah. Zahvala. Gospod Bruno Galle, veleposestnik v Bistri pri Vrhniki Je daroval namesto venca na krsto pok. g. Josipa Luek-mana lz Ljubljane 1000 lir ia občinske reveže občine Vrhnika. Peki pozorl V sredo, dne 14. februarja 1945 od 8 do 6 pop. pridite po nakazila za moko v našo pisarno, kjer hkrati tudi plačate. V primeru alarma pridite pol ure po končanem alarmu. — Nabavna ln prodajna zadruga pekovskih mojstrov v LJubljani z z. o. j. Opozarjamo, da bo irebanle nagrad ia »Gledališki koledarček« nepreklicno 4. marca v Opori. — Nagrade eo razstavljene v izložbenem oknu tvrdke Bata. Obvestila Prevoda Delitev moke Ljubljanski potrošniki znotraj ln zunaj bloka, kl so oddali naročilnico za moko za februar svojemu trgovcu, prejmejo od sobote 17. do najdalje ponedeljka II. februarja na oenovno živilsko nakaznico količino moke, kl bo Se naknadno v časopisih točno objavljena. Delitev racioniranih živil na bolniika nakazila Upravičencem, kl so prejeli od Mestnega preskrbovalnega urada v LJubljani nakazilo na bolniške dodatke za meseo februar, lahko Izda njihov stalni trgovec vsa nakazana Urila, tudi olje, razen trdih maščob. Upravičenci, kl »o prejeli nakaznico za kruh sa bolnike, lahko dvignejo pri svojem stalnem trgovcu na prvih 14 dnevnih odrezkov skupno 1.15» kg moke In 8 g kvasa. oziroma dnevno po IM g kruha na prvih 14 dnevnih odrezkov pri peku. kateremu »o oddali naročilnico osnovne živilske nakaznice za kruh za februar. NOVI GROBOVI ®5 ■f- Župnik Anton Jerič. Dno 24. januarja t. 1. je umrl v Vipavi upokojeni župnik Anton Jerič, Pokojni sc je rodil dne 3. junija 1873 v St. Vidu pri Stični in bil v mašnika posvečen dne 22. julija 1897. Služ. boval jc kot kaplan ln župnijski ravnatelj ua Brezovici pri Ljubljani in pri Sv. Duhu nad Krškim, kot kurat na Ustju pri Vipavi in slednjič od 1. 1913 do svojo upokojitve kot župnik na Lozicah pri Vipavi. Rajni je bil nečak pokojnega župnika Jožefa Jeriča, ustanovitelja Ljudske tiskarno v Ljubljani, ter brat pokojnega advo. kata dr. Jožefa Jeriča ln Alojzija Jeriča, župnika na Preloki pri Črnomlju. Pokopan je bil v soboto, 27. januarja, na vipavskem pokopališču. Naj v miru počival POIZVEDOVANJA Denarnico z dennrjem je v bližini trnovske cerkvo Izgubila sirota, ki bo težko trpela, če ne dobi denarja. Odda naj se na upravi »Slovenca«. Razno JEDILNO OLJE oz. oljnato mešanico si lahko snml pripravite s Amiaan praškom. — Drogeriln \ntnn Kano v Zl-doVskl ulici 1. LIMONO v Žaju do-bro nadomešča limonin ekstrakt Oltrol. Stekleničko prinesite s seboj. Drogerlja Anton Kano, Židovska ulica 1. KANIt i ročke), ploče-vinaMe, knpnje »Pe-trunaftš«, A. Hrnelnk. Ljubljana, Cltll-Meto-lovaVSa.__(k OLJNE POGAOE kupim, tUdI večjo količino. Potitldh6 na upr. »Slovenca« pod šifro »Pogačo 1019'. PISALNI STROJ kupi A. Kovačič, Pre-Sernova ulica 44. RADIO APARAT kupi A. Kovačič, Prešernova ul. 44. HARMONIKO kupi A. Kovačij, Prešernova Ulica 44. _ GRAMOFONE navadno ter električne, gramofonsko plo. Sče kupuje po nnj-vlšji dnevni ceni tvrdka »Evcrest«, Prešoronovn ul. 44 RADIO ŽARNICE dobro olirnnjeno vseh vrst kupuje tvrdka »Evcrest Prešernova ul. 44. Fllr »Ljudska t'*Wit»» «!• »Ljudsko II skarnn«: Jože Krnmartč - IleraiiRgeber. lz dajatcl.li Joškn Krošclj — Schrlftloller urednik: Janko Hafner. , Umrl nam jo naš ljubljeni očka. gospod Ei nest Stanič učitelj Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek ob pol 9 dopoldne z Žal. kapele sv. Andreja k Sv Križu. Žalujoča žena Olga, hčerki Tatjana in Nataša tor ostalo sorodstvo. ZAHVALA. Vsem, ki sto spromlll pokojnega ivana Koluta domobranca, dijaka nn 11 .iOROVi zadnji poti, prisrčna hvala. Posebno se zahvaljujemo gg. vojnemu kuratu Jenku, koman. pion. čete Lavrlču, dn ravnatelju saloz. mlad. zavoda ter zavodo-vim duhovnikom in gojencem tor čč sestram. Zahvala tudi dom. častnemu vodu ter vojaškim tovni-lšem za lop venec. Končno zahvala vsem, kl so dragega pokojnika spromlll v molitvi. Bog povrnil Tirna, Ljubljana. 12 februarja 1945. Žalujoča matd Frančiška in sorodniki. ZAHVALA. Vsem, kl ste sočustvovali z nami lu spromili k večnemu počitku našo zlaio mamo gospo Tani Pogačnik knvarnarko ln gostllnlčarko stotera hvala. Posebna zalivala g. dr. Neu b&rgerju za čnsa zdravljenja njene bolezni. Maša zadušniea bo v četrtek 15. t. m. ob 7 v oCrkvl Marijinega oznanjenja. Žalujočl^ostaU^^^^^^ JL Dotrpela je na5a dobra mama, stara TT mama in teta, gospa Apoionija Ramovš roj. Dovč Pogreb blngo pokojnice lio dane« v sredo ob 10 dopoldne Iz lilšo žalosti Stožice St. 11 na pokopališče k sv. Juriju v Složleah. žalujoči: Anton, mož: Valenttn, Frano iu Anton, sinovi; Jerca Mlcl Apoionija, Pavla, Albina in Francka, hčere: vuukl in VilUklnjo ter ostalo sorodstvo._ mwm MMWwmwitnwiwMiw#i + V glnbokl žalosti javljamo, dn nns jo za vodno zapustil naš ljubljeni brat, gospod Ludv k Rozmen učitelj In rezervni stotnik Potri-ob dragega nam pokojnika bo v četrtek. 15. t. m. ob .1. url popoldni i« mrtvašnice umobolnice na Studencu. LJublJnhn, Dobrunji, Sloveti gradeč, dno 13. januaija 51)45. Žalujoči: Maks, Vinko. Leopold, bratje: Pavla Gnšperštč, sestra In ostalo sorodstvo.