Dragoljub Brankovič, 'inspelktor min. prK>syete W Beogradu. Oddelek za ustanove de- f ektne dece v ministrstvu prosvete v Beogradu. (Prispevek k zgodoVini; pouka defektne dece.) Gddeltek j.e bi)l uslfcanovljien z uredbo o ureditvi miniisttfstva prosvdte od 31. joifeja 1929. Dotflej ni tp^ostojal' ne tak oddeliek in inie današnji odsek za pouk v dkrilljiu oiddellka za oisnormo šolstvo v minisitrstvu, (ki je bffl iz amenjeno uiredbo v niovembru 1929. nairtovo organiiziran. Pač pa je obsttajal dafllej' odsek za pouk samo za. Srbijo, Črno goi*o in V<yjvo« diino in še ta v zelo siromašnem in slknčenem dbsegu, s 3 uradniki. Za |Otstale dele dlržave ni olbis!tioja!l inaučni odlsek, temvieč so rcševaM za vsako' pokrajmo! perso^nafni odseki istočasno tudi čisbo naučne zadeve. Iste zade've' glkde pouka is« se reševaie v raznih teh ioddel!kih na irazlične, neeirtotnie inaičine. Z navedenio uredbo je bilo tudi rjo> vprašainje pravrllno re= šeno, inaučni odsek se )ti združiJ' fn poSlova« nje je enlotno za vso državo. ; S to uredbo ye b'§ maučni odaek minisitrstva razdeljen na pet oddeilkov, in sicer: od^ delek za meščanske šoTe, oddeilek za natfodae šole, oddelek za defektno deoo, oddelek za zabavisča in oddellek za manjšinsike šole. Vsalk 'cnddelek ima isMoijega šefa', odlrno9n.o. referemta, ki rešuje., v isporazumu s šefom inauč^ nciga oddellka, naučne zadeve. Danes ste lahjko trdi, da predstavlja ta odsck pedagoški s&minar, v katereim s'e re^šavajo p,siTiO;pedagoški problemi1 celokupnega pouka in za vso držai= vo. Taiko združen in urejen odsek iza poulk 1'ma podl'ago, da vodi pouik nlarodnih šol vziporedno z Tiaprednim šofetvoim severa in. zapada. Z ustanovitivijo' odidalka za defektnto deco je započeto Intertzivnejše in sistematičnejše delo v pogfedu pouka i.n \"zgoje ite dece. Za isedaj se delo tega odddka omejuje na Stiri področja, t. j. na slabonadarjeno, slepo, 'g^lulionemo in morailmo pokvarjeno deoo. Za tem jc predvid'eno 'tudi poučevanje abnor=* rnalme, pohabljenc, zaostalte, tulberkulbzinie dece, kiratkovkHne, nagluhe in dece z govornimi hibami, za kateto skrbe tudi zapadTie1 dr< žave, da se poiučujie po iposebnem psilh&sipe' dagoiške.m us-fcroju pouka. V naši državi obslttoje ,zavodi za gluhonemo d«co v Beogradu, Jagodini, Zagrebu in Ljubljani, za slupo deco ipa v Zemunu, Zagrebu i'n Kočevju. Za^ sllabanadarjeno (debiltdo) deco pa obstoje institucije v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Zcmunu, Beogradu, Njvem Sadu, Subotici, Velilki1 Kikindi' in Banjis Juki. Za vzgojo moralno ipokvarjene deoe ob> Stoje zavodi za moSko idleoo in malbletnike v Beogradu, Glini in, Palliruskem, za žetruske v Slavoiiski Požcgi. V pedagošlketn pogledu sipadajo ti zavodi pod odsek miniistrsitva pro^ svebe, d>rugač€ pod upravo ministrsitva pravde. Oddelku ministrstva prosvete je bila že takoj v početku odkazana naloga, da izobrazi strdkoivine učiitalje za šole viseh. vnst defektne deoe. Iz rtlega ozira je Jg. aniniisltfir p;rosve.e izdal 23. avgusta 1929. odlok, da se premesti 10 učiteljev v Beoigrad, d'a posečajo v tcku šo^lskega 1'cta 1929./30. predavanja in poloie ob ,skllepu leta izpit iz siiedečih prcdmetov: psihoioigij.a. deiteta, psihopatdlogija dcteta ugotovitev inteligcnične isitopinje šol^kega of roka, vzgoja in pouk zaostale iti neno'rtnaine dece, pouk v addellkih za nezadastno razvito deco in praktiione vaje. Raz.pisa so se lahlko uddležift učlteljr in učiteljice nainodnih šo>l, ki so dovršili učite^ Ijfšče s prav dobrim uspehoTn, med 25 in 35 sitarostnim letom, ki so poslednjii 2 leti bili adlično ocenjenii. Prcdinost so rmeli kandidati. ki so obviladal' kak tuj jefcJk. V zvezi s tein odliokom je bil izdan 5. decemibra 1929. drug odllok, Iki je odrejal, da pričn& ttečaj 20. dccembra 1929. i:n traja1 do 30. junija 1930. Kot voditeJj tečaja je bil pos.tavlljen na^čelniik za Oisnovni pouk miniistfrlsitva prolsvete. V zvezi s tem odlokom sta biHa o>tvoirje'na diva razIrocla za slaiborjadarjeno deco' v Zemuttu, fci naj stužiHa tefiaju kot vadnica tai so ibilt imet faovani tudi učftclji1 za ta razreida. Mesto 10, ije bLTo sprejctilh v tečaji 18 učiteljev. Zaivie« feaitd so se 'morali. da boida najmanj ipet llbt V s'1'užbi' v razredih za, slabonadafjeno deco. <V ta tečaj sta biila sjprejdta tiidi dva -učitelja bpeciatnih šol iz ČeŠkoslovašlke, Jan Šoftes, učiteflji za slepe in Franjo Šrom, učitelj g\whonemih. Z 'ddi!iolko'm ig. iministra pros'vetje od 15. januarja 1930. jei Ibffl tečaj prikilijučen nia osno^ vi § 25. zalkona o uči't!e3jiščih moškeinvu učiteHjišču iter je bill z& ivodi^teTja tečaja iimeriiovan ravniatetj učiteTjiSča. Ti je dobi! nalog, da v sporaizum'u is profesorji sesitavi1 učini na* 6r!t ter ga predl<]>ži minSsitru pmasvete v o,do= bri'tev. ' Od 6. do 12. se je .vršil iiizrpit pitvega te= Caja. Izpit jie bil ipisineln, ustmcn in prakti:6en. Tema i*z<pita je bfla vz€ta iz pedagogike albnormafflne dece iv izvezi' s psilhopatologijoi. Ustmenii izpiit se je vršil i'z viseh ipredtmetav. Prabtični izpit je polkgail vsak Ikajrudida^t ina Vadnroi1 v Zemunu. Vsi deli1 izpita isio se "vršili •po načinu izirelo^tnih i'zipitov nia učiterjišču. {ComisijO so tvarlli naceTmk minisltnstva proi= svete za osniavinii' pouk, dilrelktotr tečaija in vsi profesdfji. K i'zipitu is|o bili .prrpuščeni fudi •kiatididatii, ki so že iprakticitali' v kaki šofli (zavodu) za defeikt/no deco (slliaibonadarjeno, fstepo, gluiioTiemo, m'oralllno. pokivairjenoi) najhiainj tri lleta ter so biK odli^anio ocenjeni. Vsega ®e je priglasilo 1k izpitu 22 kamdidata t>d Ikaterih je 17 ipoflažikh vise izpite ipovečini 's pnav dbfbr^iim in odlfcnim uistpehom, 5 jih j.e biib odgdden^i za, 3 meseoe. Oba &eškoslovaSka učitleija slta polož?la izpit z lodHičnim kuispeh.oim. 29. julijal 1930. je fzdall g. iminiateir prof svete odliok, ida s!e v okitobru 1930. 1'eta otvoii hoiv tecaiji za iizoibrazbo učitdljev defekttie dece! (za slabomadarijeno, Iglluhonemo in, slepo ddco) ter da isie Sipre'JTne 40 uičiteljev. Tečaj iima tra'j;aStii do ikraja j'unija 1931. llleta. 30 kan^ didatov se mora iposveliti vzgoiji' In ipaufcu sliabonadarje.ne dece kot gtevni stroiki, a po« \iku' in vzjgolji isJelpe in giuhon^me dece kot stranski sltlfoki. Po 5 kandidatov ipa mora Vzeti pouk lfti vzgojo sfepe ali' gluhoneme dece Ikoiti igillavinio stroiko in positopek ® slalholiadarjeino deco Ikot stranslko strok/o. Predno^t za sprejem so imeli kandidati z boljšo kvali= fikacijo in ipoloiženim ipraktionim učiteljskim fepitoim ter ne nad 5 llfeti sllužbe. Razpis is^e je fi'zvršil potom bia^sk.iih u|prav. sprejem pa je fDill izgoitioviJjcn ido 15. seiptembra 1930. Izibor Ikamdidatav je> izviršil odldeliek za defektno d'eco naučnega odlsekia iministnstva prosvete. Z odfekoim od 30. julija 1930. so biili imetiovani predavateTji za drugij itetčaj, ki ima trajati 9 imeisiecev, dočim se je ivršil prvi 6 mesecev. Predarvalnija ise vrše iz sledečrh predtoetiov: Pedagoigika abnormaJnie idece (2 uri), metodika silabonadarjenc dece s scmmarslkimi Vvalami1 (4 oiire), pedagoška ipisihoTbgija (2 uri), ipsiholiogija deteta z ugoltavLjanjem iimteligenčIne stopnje (iniadaifjenoisiti) (3 u're), ,psihopato= /'ogija detetai z uvodom v telesne osobitoisbt M fizionim razvojeim deteta (3 ure), ročno de'5o. (tedeOlaivia u&mh sredstev) (2 uri), psi'ho= f.ogija silepih (1 uro). zgodovina pediago.3i!ke lilepi'h (1 uro), meitoidika poučevanja. slepih >| semfnarskimi vajami (4 ure), zgodovina peda= (2o'giike glulholnemdb (2 uni), meltodika ppuka llluhioinetnih (4 ure) s seminaTslkimi vajamJ. 8p;rejetiih je bi!y 51 wi'telj, 7 jrh je izostalo. t-ako da so sedaj na tečaju še 44 ucitefl'ji, ki So iSie iopredelili za irazrie .stroke: za sllabonaj darjeno., giliuihomemo in sllepo deco. Vsi imajo prejemke kraja v katerem so .silužbavalli. Kolt vadnice silužrjo: Zavod za slepe v Zemunu (Alelksanidlro.v;o). zavod za gluhoineime iv Beoigradu in odldelliki za isHaboTiadarjeno deco v Žemunu in .Beogradu;. Namen tečaja (je Ssposobilii /potlrebino števiib učiitelljisitva za «pecia'line šole. Vsak kaindidat bo usposabHjen za dve- stroki, kcr jte po pnavilniku ob= ivezan vsak, da štnndi-ra ipdleg glavne sku.p.roe lle po cno kct istranlsiko. V ,svrho ^ptocialrziranja v poimožnem šol* istvu so bli tirije kuraisiti odiposlani na eno^ ileten Studij v inozemsltlvio, v Češlkoslovaiško in Podjisiko. Polteg teh ise naliajajo še šitirje »tPokovni učitelji defeiktne dece v Češkosloivaišlki, in to.: Dušan in Ql|ga IPantfč teT Radi' 'voj ia Ruža Ti'janič. Oddelek za defekitina deco minisltirsitva ipro^svete deluje isikupno' in siporazurnimo z istolimenim oddeiBkam .miTirsitiiatK^a adcialne polfr ttike in narodnega zdravja. D'ovršujcjo irčnc n.ačrte za slabonadar« ijeno, giruhoinemo fn slepo.deco, ki bodo dbfoiii liikaro. svojo potrcbno sankcij'o. ) Izobrazlbi im vzgoji defeikitne dece se po« isveča obilo pažnje, silionio zapadu in isieveriu. tcr je pričakovati, da ne bo ptoSlia mTiogo itio i;a, fco se bonno približalli zapadno-evroipslkiTn idržavam Iter bomo stali1 ;z njimi v isti čnti. IDočim so erni' iprivie tečaje za izobrazbo sitrofoovnib učiteljev slabonadarjene dece omeje» ivali ;na nekaj dni i.n fedlnov, iso naši' tečafji mnogo solidnejši in bolje organizirani: prvi je itrajat 6 .meisecev in 10 drti, a sodianji bo tras ^jal 9 mesecev iin izpit v 10 mesecu. Pisiec it'eh vrstic je imel prilliko, tot od« iposifamec imrnisltirstva .So uverfti, da ®o dbbifli i^amsiki kunzisiti kpo iin 'siolidno' podlaga in i:zi^brazibo iz p.sibo'peda'go;ških naukov in iz 'zdrav&tvene pedagogike. Tečaj jiim j,e dal soMdtio ipodlago, da ise Oiahko razvijejo v od= iMvine u'či:tetlij.e ipomožnih Šol. — '»G 1 a s ,n ie » ii u/ž n i h«, mesečnik za vzgojo iin pooik sfltepe, i 'luhonieme, slabonadarjelne in. zaositale dece, ijt. 1., 2. fdbruarja 1931. Dragoljub Brankovič, šef odseka za pouk in oddelka za defektno deco v ministrstvu prosvete