**oswma plačana v eotevfn! SfSfmor; decembra t&%% Štev. 286 Leto Vil. (Xl¥.} MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uradnltlvo la uprava, MaHbar, A M / faMMMMiM 9446, Wpm* *W izhaja rasaa nadaija la pnuntikav vaafc 4aa eb te. •* t m*mMe afajaiar- « uprav« rt pa pata te Ola. rt»a*av«Jaa aa *tm te Ma t 0»*«rt pa mte apvajaaM «art aflaaal Mteaiak JrtV a Mtelte » PaHal te*# tefcte M JUTRA” Zadnji napori za evropski sporazum PRIPRAVE ZA OGROMEN FRANCOSKI BLOK. Zdi se, da se -v velikih svetovnopoliti-Čnih vprašanjih vedno bolj bližamo d o-končni razjasnitvi. Prihodnji tedni in meseci bodo najbrže posvečeni z a d" njim poizkusom za sporazum med stališči Francije, Anglije, Italije in Nemčije. Kakšni bodo ti poizkusi vidimo lahko vna Prej, če ugotovimo smernice in cilje naštetih štirih velesil. Nemčija stoji na skraj ni desnici; njen namen je doseči popolno svobodo svoje akcije, kajti to Pomeni v zadnjem bistvu njena zahteva Po takozvani »enakopravnosti«. Svoboda akcije pa je Nemčiji oborožitev. Pri tem stoji tik poleg nje fašistična Italija, ki jo moralno podpira. Anglija sama koleba v sredini, vendar tako, da je zaradi sporazuma za vsako ceno pripravljena vsaj v glavnem u S o-d i t j N c ii! č i i i. Njen cilj je doseči razorožitev z zmanjša njem vojsk oboroženih držav, ter zvišanjem nemške na odgovarjajoče razmerje z zmanjšanimi, in to s splo šno konvencijo, s kontrolo, ki bi bila bolj teoretična in brez posebnih garancij Franciji za nedotakljivost njenih mej naprarn Nemčiji. Na skrajni levici pa stoji Francija s svojimi zavezniki, ki pristane na sklenitev razorožitvenc konvencije samo pod pogoji; splošen razorožitve ni sporazum brez vsake pravice Nemčije do zvišanja sedanje vojske in oborožitve, najstrožja realna mednarodna kontrola JzVedbe razorožitve in vsake poznejše o-borožitve in angleško zagotovilo, da so francoske meje naprarn Nemčiji nedotakljive, Poslednje pomeni, da bi Anglija morala Franciji priskočiti takoj s svojo oboroženo silo na pomoč, če bi jo Nemčija napadla. Miitio tega se skriva za vsem takozvani revizionizem. Voditeljica akcije za revizijo državnih meja, ugotovljenih na mirovnih konferencah po svetovni vojni, je 11 a 1 i j a, njej ob strani stoji kot velesila Nemčija, Anglija se načeloma reviziji ne upira, voditeljica protirevizlo-nizma med velesilami pa je Francija. Vse akcije Italije, od pakta štirih do zahteve po reviziji pakta društva narodov, je v bistvu usmerjena v praveu prizadevanj za vzpostavo diktature velesil, diktatura velesil pa naj bi služila — reviziji. Vse kar je vmes med temi skrajnimi Problemi, je v 'zvezi s prvini ali z drugim in se brez kakršnekoli rešitve obeh ne da rešiti. Rešitev pa je mogoča v treh pravcih; kompromis med stališčem Italije (Nemčije) In Franclje, kar bi pomenilo nekako zmago Anglije In njenega stališča, zmaga ItalHe (Nemčije) ali zmaga Franclje in njenih zaveznikov v srednji In vzhodni Evropi, V sporazumu ne more zmagati nobeno ekstremno stališče, ne glede razorožitve ne revizije Društva narodov ne revizije meja. Mogoč bi bil samo kompromis, in za to gre sedaj; zanj se trudi v prvi vrsti Anglija, ki pa predlaga tak sporazum, ki bi bil dosti bližji stališču Nemčije in Italije kakor Francije. Francija bi tako na vsak način največ žrtvovala in bi se mimo tega spustila v negotovo bodočnost, ki bi pomenila izgubo srednje in vzhodnoevropskih zaveznikov ter stalno podreditev volji Anglije, Italije in Nemčije. Vsega tega se Francija jasno zaveda, zato se ne oddalji od svojega načelnega stališča in se tudi v bodoče ne bo, ker je pa prav tako 11 e v e r j e tn o, da bi Nemčija in Italija osvojili francoske zahteve, je skoraj gotovo, da bodo tudi še zadnji napori za sporazum v prihodnjih tednih In mesecih propadli. Francija pričenja to uvidevati vsak dan bolj in se na razhod že pripravlja. Tej pripravi je bil namenjen tudi sedanji obisk zastopnika male antante, češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša v Parizu. Smernice skupne politike Francije, male antante in Poljske, ki so bile ob tej priliki formulirane dokazujejo, da bomo prihodnje leto doživeli če se kaj nepričakovanega ne zgodi — ustvaritev velikega francoskega bloka, ki bo namenjen obrambi proti revizionizmu in napadu s strani Nemčije, Italije in njenih trabantov. Ta blok bo pomenil obenem definitivni prelom Francije z Nemčijo in Italijo, dočim se bo Anglija najbrže umaknila iz kontinentalne evropske politike na svoj otok. Novemu snovanju tega. ogromnega fran coskega bloka bo posvečeno potovanje francoskega zunanjega ministra Paul-B o 11 c o u r j a v Prago,. Varšavo, Moskvo, Bukarešto in Beograd, a morda tudi v Sofijo. Priprave za prve temelje pa vidimo v prizadevanjih za organizacijo baltiških držav pod vodstvom P o l j s k e, takozvanega baltskega bloka, za zbližanje Bolgarije z Jugoslavijo in Romunijo in ustvaritev balkanskega bloka. Za vsemi zadnjimi obiski po Balkanu stoji na koncu namreč — Franclja. Tako bi nastala prihodnje leto zveza baltskih držav s Poljsko, male antante in balkanskih držav s Francijo na čelu in Rusijo za hrbtom. Skupno bi štela ta ogromna zveza okoli 300 milijonov ljudi, prišteti ji pa moramo še Belgijo in deloma Španijo. Njej nasproti bi stala A n g I i j a s svojim imperijem kot neutralna sila, kot na-sprotnica P3 ItaliJ®* NontčlJa, Avstrija, Madžarska in Albanija, skupno z okoli 12(1 milijoni ljudi. Razoroževanje bi bilo seveda pokopano, nasprotno, pričelo bi se še večje tekmovanje v oboroževanju, pr! čemer bi se oboroževala zlasti Nemčija, pa tudi gotovo Madžarska t» Avstrija, kar ne bi bilo več mogoče preprečiti. Vendar bi bil Irancoski blok tako ogromen, da bi bila vsaka vojna ž njim že vnaprej — Izgubljena!____________ S ČLANEK ČEŠKOSLOVAŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA V PARIŠKEM »EXCELSIORJU«. GOSPODARSKA IN POLITIČNA ZVEZA PETIH PODONAVSKIH DRŽAV, SODELOVANJE Z AVSTRIJO. PARIZ, 18. dec. Ceškosiovažki zun* oH minister dr. Beneš, ki je v soboto končal tukaj svoie oflcielno poslanstvo, lo napisal v listu »ExceIsior« članek »Zgradba novo Evrope«, v katerem pravi, da postavlja razvoj nem« ško-avstrljskih odrtošajev problem srednje Evrope v ospredje vseh evrop sklh vprašanj. Med različnimi možnostmi rešitve Je nailogičneiša ona, ki uvažuje možnost antante med petimi ali šestimi podonavskimi državami. Avstrijsko vprašanje spada med temeljne probleme srednje Evrope. Podonavsko vprašanje je treba rešiti t ustvaritvijo gospodarskih grupacij, ki naj končajo gospodarsko propadanje srednje Evrope. Take grupacije bi za* dobile pomen velesile, če bi se opirale na sporazum in sodelovanje vso srednje Evrope. Mala antanta izdeluje mimo že ustvarjenega političnega, tudi svoj gospodarski statut. Medsebojna odvisnost gospodarskih Interesov bo pritegnila k tej skupini tudi Madžarsko. Seveda bodo morala stopiti politična vprašanja začasno ob stran In potrebno bo politično premirje. Nasled nla etapa bo gospodarsko sodelovanje z Avstrijo, glede katere misli dr. Beneš doseči končnoveljavno politično rešitev. Pri tem pa gre končno za gospodarsko sodelovanje, ki bo zagotovilo vsakemu narodu njegovo Individualnost in politično neodvisnost. Nobena sedaj veljavnih pogodb ne bo odpovedana In nič se ne bo zgodilo v ko rist enega oziroma na škodo drugega. Vzklilo bo novo medsebojno zaupanje, čemur gleda dr. Beneš najboljše Jamstvo za mir. Evropa mora pritegnit* svoje lastne rezerve, če hoče uspešno 1 izvesti svojo obnovo. Angleški optimizem brez konca ANGLEŽI UPAJO. DA BO MOGOČ NEPOSREDEN SPORAZUM MED FRAN- CIJO IN NEMČIJO. LODNON, Ih. decembra. Po vesteh »Daily Telegrapha« presojajo angleški politični krogi najnoveišo fazo nemško« francoskih neposrednih pogajanj mnogo ugodnejše, kakor pa so Jih pred nekaj dnevi. Foreign Office je sprejel bilateralne nenapadalne pakte, ki jih je sprožila Nemčija, zelo naklonjeno in z zadovoljstvom. Pri vsem tem pa vstraja angleška vlada na svojem znanem stališču in noče ničesar slišati o varstvu francos-kih mej izven določb locarnske pogodbe in pakta Društva narodov. Berlinski angleški poslanik sir Eric Phipps, ki se mudi že 5 dni v Londonu, je imel včeraj daljši razgovor z zunanjim ministrom sirom Johnom Simonom in bo podal o tem izčrpnejše poročilo danes popoldne v razorožitvenem odboru spodnje zbornice, Kakor poroča »Daily Telegraph«, bo sir Eric Phipps takoj po svojem prihodu v Berlin obvestil nemškega državnega kancelaria Hitlerja o tam, d» pripisuje angleška vlada njegovim proti« predlogom velik pomen. Tudi socialistični »Daily Herald« plš priliki lOietnice češke i dopolnilne šole, ki je bila 17. decembra, zbral za božičnico obmejnih otrok 250 Din, katere daruje Ciril-Metodovi družbi. J fe Črne nam poročajo, da bo 6. 1.1934 ' alpski dolgi tek iz krasnega Smrekovca v zadnjo severno vas naše domovine, v Čim Tekma je tehnično izvrstno pripravljena. Za dame je določena krajša proga- Prijave in prijavnino v znesku 5 Din je poslati do 3. I. 1934 na naslov: g. Janko Kuhar, šol. upravitelj, Črna pri Prevaljah. Dne 6. j. bo obdarovanje tekmovalcev in koroški smučarski ples. Poskrbljeno je tudi za brezplačno vožnjo tekmovalcev in gostov iz Prevalj dne 5. jan in obratno na Prevalje dne 7. jan. 1934, Nadaljne informacije pri »Putniku«. Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 101 številki: Zakon o sporazumu med našo državo in Francijo o preferenčnem postopanju z našo pšenico; zakon o sporazumu o ureditvi trgovinskega prometa med našo državo in Italijo. Pravila o organizaciji državne razredne loterije kraljevine Jugoslavije; izmenjavo ratifikacijskih instrumentov naše države in Francije o trgovinskem sporazumu; nadalje razne ratifikacije konvencij in objave iz »Službenih novin«. Ustavljen železniški promet s Snlltom. Ker razsaja v Gorskem Kotaru huda bur-ja, so zaimetene vse pro»e. Na liški progi so morali ustaviti vsa očiščevalna dela in je bil padi tega promet s Splitom popolnoma ustavljen. Živalske bolezni V naši banovini ie bila po stanju 10. tm. svinjska kuga na 107 dvorcih, svinjska rdečica na 20, peni' ' i-ska kolera na 15, šumeči prisad in steklina pa 1 dvorcu. i» TRUPE ORLOV 'd «v.šk: kavarn« ** m« raporta in po pozdravu je vojvoda j Denar naj so dvigne v upravi »Večerni Birčanin takoj stopil v stike z generalom Maistrom, s katerim sta izdelala pro gram za današnji dan. V spremstvu se je nato Ilija Trifunovič podal na družabni večer, ki so ga priredili častniki mariborske garnizije včeraj na kraljev fojstni dan v veliki unionski dvorani. Tu je bil navdušeno sprejet in se je sestal z raznimi funkcionarji iij svojimi znanci. Prvi ga je pozdravil v Imenu mestne občine mariborske podžupan Golouh, nato mest ni, poveljnik general Hadžič in cela vrsta drugih. Odlični gost je prenočeval pri »Orlu«. Danes pa so na programu razna posvetovanja in je bila ob pol 15. uri pri generalu Maistru važna seja, na katero Šo bili povabljeni funkcionarji raznih na cionaJnlh organizacij. Z vlakom ob 17,47 pa. Odpotuje vojvoda Birčanin iz Maribora v Beograd. Odlikovanje. Z redom jugoslovanske krone. .V. stopnje je odlikovan višji kontro Idi* državnih železnic g. Avgust Lukačič, pdstjijepačelnik koroškega kolodvora v Mariboru. Z redom jugoslovanske krone !\. stopnje pa je odlikovan bivši mar4-borski okrajni glavar za Maribor levi breg, vpokojeni svetnik dr. Marko Ipavic. Obema odlikovancema naše iskrene čestitke! Spremembe v poštni službi. Premeščeni so med drugimi naslednji poštni uradniki ozifoma uradnice: Ivanka Ježeva iz Žu-ženberka v Ljutomeru, Fr. Ivanuša iz Novega mesta v Dolnjo Lendavo, Brigita •JuraČeva iz Rajhenburga v Maribor, Alojzija Pehani jeva-iz Dolnje Lendave v Žu-ženberk, Ana Škerbčeva iz Gornje Radgone v Slatino Radenci, Anton Tušek iz Podčetrtka v Maribor in Pavla Kurinči-eeva iz Slatine Radenci v Ptuj. ‘šolska sestra Emanuela Trstenjakova. Danes v nedeljo je ob L ponoči umrla šolska sestra Emanuela Trstenjakova. Pokojna je bila dolgo vrsto, let vzorna profesorica na zasebnem učiteljišču šolskih sester. Bila je nad vse skrbna vzgojiteljica neštetim učiteljicam, ki prav danes delujejo med našim ljudstvom. Čislana, je bila od vseh učenk kot vzgojiteljica in spoštovana od svojih sester kot vzorna redovnica. Pogreb predrage pokojnice bo v torokrOb.,2. popokjnu iz hiše žalosti ‘v Strossmajerjevi ul na pobreško pokopališča ka« Vseslovanska pevska zveza. V Pragi je bila te dni ustanovljena vseslovanska pev ska zveza. Pri volitvah v odbor so bili izvoljeni tudi nekateri naši propagatprji jugoslovanske pesmi. Vodstvo zveze je za 2 leti poverjeno Češkoslovaški, potem bo pripadlo Jugoslaviji, nato na Bolgarski. Slovenski film »Triglav«. V Ljubljani se je osnovala zadruga pod imenom slovenski film »Triglav«, ki ima namen proizva' jati slovenski zvočnik in nemi film, vzga> jat, filmski naraiščaj in oskrbovati odre s slovenskim filmom. Avtobusni promet na dežeU zopet vzpo stavljen. Ravnateljstvo mestnih avtobusnih podjetij razglaša, da je promet na podeželskih progah zopet vzpostavljen. Brezposelnim za Božič. Ministrski svet je sklenil razdeliti za božično podporo brezposelnim 600.000 Din. Na vsako banovino odpade 60.000 Din, ki jih bodo porabile za podpore najpotrebnejšim za Božič. Neimenovan dobrotnik je poklonil za Božič najrevnejši deci v Mestnem mladinskem domu 500 Din. Uprava zavoda se najprisrčnejše zahvaluje dobrotniku v imenu obdarovanih otrok. Uprava Mestnega mladinskega doma, Koroščeva ulica 29 Obrestna mera kreditnih zadrug. Zadružna zveza hi Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani objavljata: Uredbo o zaščiti kmetov, po kateri so določene obresti 6.02 odstotka za vse zaščitene kmetske dolgove, ki predstavljajo večinoma zadružnih posojil. Za ostala posojila pa priporočata obe zvezi kot centrali včlanjenih kreditnih zadrug na uredb o maksimiranju obrestne mere, po kateri naj posojilnice glede težkih gospodarskih posojil vseh dolžnikov drže od 1. januarja 1934. dalje tudi za nove in za nefcmetske dolgove čim nižjo obrestno mero, nikakor pa ne višjo od 9.5 odstotka. Prijave radio aparatov pri preseUtvi. Pri preselitvi mora vsak radio naročnik prijaviti svoj odhod pri pošti poštnega o-koliša v katerem stanuje, prihod pa novi pošti pismeno brez takse ali ustmeno. — Prlžnanica o plačani naročnini velja za vse kraje in vse direkcije ter vsa področja koucesioniranih družb v naši državi Izgubljeno in najdeno. V soboto zvečer je biia izgubljena med potjo od Aleksandrove ceste do Zrinjskega trga rjava u-snrata ročna torbica s približno 70 Din gotovine. Na policiji pa je bila oddana zlata ovratna verižica z zlatim križcem, ki je bite najdena v soboto opoldne na Aleksandrovi cesti. Kronika nezgod in nesreč. Mariborska reševalna postaja je nudila potrebno prvo pomoč 20 letni Pavli Gosarjevi z Zgornje Pristave, ki si je pri sankanju občutno poškodovala levo nogo v stegnu, dalje 39-letni posestnikovi ženi Neži Golobovi od Sv. Marjete na Drav. polju, ki se je pri rezanju slanine močno urezala v levo roko in 281etnemu delavcu Alojzu Čučku iz Strosmajerjeve ulice, ki ga je doletela enaka nezgoda na levi roki pri delu. V tukajšnjo bolnišnico pa so reševalci prepeljali ŠOletno zasebnico Leopoldino Jutra-ševo iz Krekove ulice, ki je padla doma tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo, dalje 65Ietno zasebnico Marijo Kreblovo iz Tattenbachove ulice, ki si je pri padcu zlomila desno roko in pa 141etnega učenca Milorada Baido iz Tesline ulice, ki je padel v gozdu nad Radvanjem in si zlomil desno nogo pod kolenom. - Radio Ljubljana. Spored za torek 19. trn. Ob 11. šolska ura: sokolske pesmi in razgovori; 12.15: reproducirani vokalni koncert; 12.45: poročila; 13: čas, reproducirani violinski koncert; 18: otroški kotiček; 18.30: mali Zorko Prelovec igra mali jazz, spremlja ga na klavirju sestra Vojka; 19: francoščina, poučuje Prezelj; 1930 »Moja pot po Norveški«, predava prof. Škerl; 20: jugoslovanski večer treh postaj za prenos na Dunaj, in sicer Ljubljana: koncert slovenskega vok. kvinteta, Zagreb: koncert meš. zbora glasbenega društva intelektualcev in solistični vokalni koncert Maje C vini jušikove; Beograd: orkestralni koncert; 21: koncert radio orkestra; 22: čas, poročila; 22.30: ■angleške plošče. Grajski kino: Danes zadnji dan »Madona kje si«, krasna, zabavna opereta. Od torka dalje krasen film »Vrnite mi otroka« (greh gospe Madelon Claudet). V glavni vlogi Helena Hayes. Opozarjamo na ta izredno lep film iz družinskega življenja. Film je v nemškem jeziku. Kino Union. Danes v ponedeljek zadnji dan velike atrakcijo »Bratje Fratellini«. Od jutri torka kriminalni in senzacionelni film Edgarja Wallaceja »Ključi tajnosti« v glavnih vlogah Gustav Diesl, Dorotea Wieek, Oskar Sima, Gustav Grtindgens-it* Tibor Halmay. Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Jose-love« grenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesa. Narodno giedaltp REPERTOAR. Ponedeljek, 18. decembra: Zaprto. Torek, 19. decembra: Zaprto. Sreda, 20. decembra ob 20. uri: »Deseti brat«. Red B. Znižane cene. Četrtek, 21. decembra ob 20. uri: »Orlov«. Gostovanje Djuke Trbuhoviča. Predstava »Združenja nadonal. železničarjev«. Božič v mariborskem gledališču. O božiču bo premiera Tijargoviceve operete »Mala FIoramye«. To delo je najuspelejše med Tijardovicevimi operetami ter ga odlikujeta melodiozna, v stilu velikih operet pisana glasba ter izredno zabavna vsebina. ki se godi v Splitu ter v Franciji. — »Mala Floramye« je zelo privtečna točka repertoarja vseh naših gledališč ter pričakujejo njeno premiero tudi v Mariboru z velikim zanimanjem. Dirigira kapelnik Herzog, režira Skrbinšek. Nastopijo Udoviče va, Zameiič-Kovičeva, Zakrajškova, Gorinškova, Križajeva, Sancin, Skrbinšek, P. Kovič, Medven, Gorinšek, Hara-stovič, Tovornik, Nakrst, Grom, Furijan. Verdonik in Crnobori. Premiera otroške Igre s petjem, plesom in godbo »Tmjulčlca« bo tudi o Božiču. »Trnjulčlca« je bila pred leti ena najboljših mariborskih otroških predstav ter bo tud: letos brezdvomno ugajala. Režira Rasberger, plesne točke je naštudiral Ha-rastovie. Doraščajočl mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josefove« grenčice, ki doseza radi tega, ker čisti kri, želodec in čreva pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Josefova« voda že pri malih največ težko zagatenih bolnikih. — »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah drogerijah in špecerijskih trgovinah. Oltarne prte Je prodajala. V neki starinarnici na Trgu svobode se je v soboto zglasila neka okrog 28 let stara, preprosto oblečena ženska in ponudila v nakup dva lepo vezana oltarna prta. Starmarica je takoj izrazila svoj sum, da sta bila prta ukradena v kaki cerkvi, nakar se je neznana prodajalka takoj obrnila in zbežala. Sedaj poizveduje po njej policija. Ženska, ki je moški. Pretekli petek Je ‘prišla v neko tukajšnjo gostilno neznana, čedno oblečena dama in sedla za mizo. Medtem, ko se je krepčala, pa je gostilničarju pripovedala, da ž njo ni vse v redu in da je prav za prav pol moškega, pol ženske. O izredni »ženski« je bila obveščena policija, ki je spoznala v »dami«, katera se je neprestano pudrala in si mazala ustnice z rdečilom, že ponovno kazno vanega 381etnega brezposelnega trgovskega pomočnika Josipa Š., pristojnega v Ptuj, ki je poskušal izvrševati svoje pusto lovščine nedavno tudi že v raznih drugih mestih naše banovine. Kot nadležen tujec je bil po zaslišanju izgnan za dobo 5 let iz območja mesta Maribora. Razni sleparji so na delu. Pri Marij! Potočnikovi v Vrtni ulici se je zglasil pred dnevi neki neznan moški in ji pripovedoval, da ga pošilja njena nevarno bolna mati iz Spodnje Ružnice s prošnjo, da ji hč: pošlje 100 Din in jo po možnosti obišče. Potočnikova je nasedla sleparju, ki ji je natančno opisal vse domače razmere in mu je izročite 100 Din. Isti moški je po dosedanjih ugotovitvah osleparil tudi mater Potočnikove ter več drugih oseb za znatnejše zneske. Železniškemu uradniku Ivanu Počku iz Razlagove ulice je izvabi! neki mladenič, ki je bil v družbi nekega svojega tovariša, par škornjev in srednjo vsoto denarja. K neki gostilničarki sredi mesta je prišel te dni 241etni brezoosetei čevljarski pomočnik ‘Leopold A., ki je bil prav istega dne izpuščen iz tukajšnje kaznilnice ter ji izročil listek, na katerem h baje piše njen v kaznilnici zapTti mož. »*aJ izroči prinašalcu lista 200 Din. Gostilničarka je sleparju nasedla, svojo zmoto pa ie spoznala šele pri zadnjem obisku moža v kaznilnici. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer —7.8 stopinj C; minimalna temperatura —8 6 stopinj C; barometer je karal pri 10 5 stopinjah 742, reduciran na ničlo 740.8; relativna vlaga 93: vreme je mirno in obkčno. Obeta sc nam novi 'V M 3^-r ., Tir. TTT. TO1 /tSaiiliikilSSi W?rfFSKSrw e? jmVTWr«' isrmnr Proslava spomina Ivana Cankarja PRIREDITEV »SVOBODE« V NARODNEM GLEDALIŠČU. Posmrtna usoda Ivana Cankarja je kaj riidna: laste si ga vse smeri, socialisti, klerikalci in liberalci, pa vsi enako upravičeno in neupravičeno. V resnici ni bil Ivan Cankar kot pisatelj-umetnik ne socialist ne klerikalec ne liberalec, marveč Slasnik slovenskega k o l e k t i v a, vsega naroda. Njegov genij je objel celoto, zato najde v njegovem delu lahko vsak nekaj, kar smatra za svoje.-Celo posamezne u-'netnine se lahko tolmačijo tako ali drugače. »Hlapec Jernej« je n. pr. lahko bojna umetnina socialistov, a obenem prav tako etično katoliška kajti v njej so momenti globoke čiste religioznosti, ne sicer flegmatične, pač pa čisto č u v s t v e n e. H vendar je »Hlapec Jernej« umetnina ''sega naroda. ' . . Najbolj glasno so si Cankarja prisvojili Seveda.naši socialisti marksistične veroizpovedi, česar jim seveda ne zamerimo. Nasprotno, šteti jim. moramo celo v dobro, če hočejo kreniti, po njegovih stopinjah, saj vodijo na koncu k silni, globoki ljubezni do n a r o d a k o t.c e 1 o t e, ne.le do posameznika ali posameznega razreda; in prav to jim je potrebno. S Cankarjevim resničnim duhom prepojen bo slovenski marksizem naroden. Seveda pa delajo tudi oni isto, kar n. pr. naši katoličani, izbirajo namreč iz Cankarja tisto, kar se da komentirati ali vsaj zasuknlti v tendenčno smer. Tako je tudi mariborska »Svoboda« izbrala za proslavo spomina petnajste obletnice smrti Ivana Cankarja v soboto zvečeT v Narodnem gledališču taka njegova dela, ki ustrezajo marksistični tendenčnosti, pa je še te Obli kovala, očistila in podčrtala po svoje. — Odigrala je namreč nekaj prizorov iz »Hlapcev« in iz »Hlapca J e r n e-j a« ter ob koncu skupinsko recitacijo z govorom Ivana Cankarja iz onostranstva in prihodom na oder, kjer razdeli knjige — »Cankarjeve družbe«, kar ne izzveni samo v tendenco, marveč eejp v reklamo! Pa tudi tega ji ne zamerimo, saj ima do tega prav toliko pravice kakor vsaka drugače usmerjena organizacija, kajti poudarjamo še enkrat —- Cankar je last nas vseh! r Prireditelji in izvajalci so pokazali veliko dobre volje; lotili so se dela z vidno vnemo in ljubeznijo, čeprav z mnogo manjšo oblikovalno silo. Te smo opazili nekaj samo pri posameznikih, naibolj pri župniku iz »Hlapcev«; pri Kalandru, hlapcu Jerneju in v tnahjši meri še pri nekaterih drugih. Obisk, ki je bil prav dober, je pa pričal, da ima »S,voboda« kader svojih pristašev in da tudi Ivan Cankar sam ni pozabljen. -j- S udenci pri Mariboru Pomožna akcija zaključuje svoj posel 'n se bodo od. prihodnje srede dalje klicali vsi oni prijavljene!, za katere se je u£otovila brezposelnost in beda ter so v Studence in Radvanje pristojni. Razdeljevala se bodo izključno živila, ki se bodo nabavila pri tok. trgovcih. Za pomožno akcijo občine Studenci so ponovno prispevali: Ivan Fabič 50, neimenovani in njegovi sostanovalci 150 Din, Martin Rantaša 100 Din, Doroteja Deharda, Babič in Cigler, Karl Holz-knecht, Anton Juteršnik, Marija Aufova v«ak po 50 Din, Marija Serijačeva in so-4%ova’ci 80 Din, Jakob Rozman in sostanovalci 57 Din, Ivan Koneger in sostanovalci 60 Din, Alojzij Kaučič in sostanovalci 54 Din, Pinter, Grahover in Sostanovalci 55 Din, orožniki in poštni hastavljenci 80 Din, S. Žnuderl in stranke 58 Din, Leopoldina in Franc Kačer 120 Din, Ivan Klaneček in sostanovalci 60 Din, Franc Verš in stranke 70 Din, Ivanka Jakličeva 100 Din, Prinier in stranke 110 Din, Ivan Mr,az 60 Din, Marija Mikek in stranke 67.75 Din, v na-turalijah so darovali Anton Glas 50 kg kruha, Marija Kcova 50 kg moke za polento, Ferš Ferdinand vrečo krompirja, Elich meter drv. Jože Beloglavec vrečo krompirja, Anton Pezdiček 50 kg krompirja in Roza Mulčeva-ter stranke 10 kg kruha in znesek 70 Din.. Vsem darovalcem izreka odbor pomožne akcije top!o Zahvalo. Sokol v Studencih pripravlja za Štefanovo veseloigro »Trije vaški svetniki« v režiji br. Mlakerja. V soboto pred Božičem pa pride snet Gašperček z »Božično igro« za našo deco. Tudi Silvestrov večer obeta mnogo zanimivosti. Snežni plug je sklenila nabaviti občinska uprava, ker je vsakoletno izposoje-Vanje pri železnici povzročalo samo zastoj in nevoljo občanov. S tem ukrepom bo prebivalstvu zelo ustreženo, saj bodo ceste sproti očiščene in pripravne za teoviran promet. Slovenska Bistrica Podružnica SPD v Slov. Bistrici prireja tudi letos, kakor vsako leto, smuški tečaj. Letošnjo zimo bo tečaj za začetnike in one, ki nimajo časa in prilike oditi za dalje časa na Pohorje, v okolici mesta, in to vsak dan od 16.* t. m, do konca februarja, tako. da bo vsem mogoče obiskovati ga. Tečaj bo vodil g. Souvent, ki se je pripravljal na to na več tečajih v tujini. Drugi del tečaja pa bo v Tinju na Pohorju (7 km od mesta). Preskrbljeno je za vse, tako da dobe udeleženci tečaja prehrano, stanovanje bi kurjavo za 30—40 Din na dan; všteti k temu tudi vsi stroški tečaja same-Kft- Vadil bo ta tečaj znani vojaški smučar nagega plan. polka v Ljubljani. Ne Slede na vse te okolnosti, je tukaj na • razpolago izvrsten smučarski teren, ki bo gotovo zadivil vsakega smučarja. Prijave sprejema g. Korpnik, in so pri njemu na razpolago tudi d ril ge informacije. Tečaj prične 17. t. m. in bo trajal do konca tega meseca, - Zadnji letošnji živinski sejem, ki je bi! 15. t. m., je bil gotovo najslabši od vseh v zadnjem časir/ saj ni bilo na sejmišču niti enega samega repa. Kriv je temu gotovo sneg. Zadnji mraz je na naših ribnikih in potokih pripravil- našim gostilničarjem in mesarjem led, ki ga že prav pridno sekajo in je preko 20 cm. debel. Smrtna kosa. 9. t. m. je v gostilni Ko? ren v Šmartnem na Pohorju preminil pri večerji g. I. Gradišnik, nadlogar Atterti-zovih posestev. Pogreb umrlega je bik v torek 12. t. m. v Šmartnem in so se ga poleg zastopstva SLD' udeležili številni pokojnikovi prijatelji. N. V m. p.! Piur MUn se je potopil. V Zabovcih pri Ptuju se je potopil te dni v. noči mlip na Dravi, last Alojzija Temen ta. K sreči m človeških žrtev. Mlin še je potopil. radi tega, ker je v čoln, ob katerem je mlinsko kolo. vdrla voda; s čolnom še je pogreznil tudi mlin. Precej žita in moke je šlo na ta način v nič. Uspelo pa je vendar mlin zopet spraviti na površje in ga tako rešiti. Škode ie nastalo okrog 10.000 Din. Močne verige, s katerimi je mlin pričvrščen ob obrežje, so preprečile, da ni voda vse skupaj odnesla. Škoda bi v tem primeru bila neprimerno večja. Vlom. Trgovci} Ivanu Meškotu pri Sv Bolfenku v Slovi goricah so neljubi gostje ponoči med 8. in 9. decembrom oplenili prav temeljito njegovo trgovino; Meško trpi škode okrog 20.CO0 Din. Vlomilci so izvršili vlom nenavadno drzno; m jih motilo niti vpitjeniti streljanje dveh žensk, ki sta edini ob času vloma bili navzoči v hiši, in tako skušali vlomilce pregnati. Ti so še odgovarjali s streli in do kraja izropali trgovino. V bližini stanujoči šolski upravitelj, ki ga je prebudilo nočno streljanje, jd še utegnil videti vlomilce; tri moške, ko so težko natovorjeni izginili v noč. Orožnik'; so vlomilcem že na oWt« ’ r verovskih tolp na naše ozemlje. Pri tem napadu bi morali' avstrijskim hajmve-rovcem pomagati tudi številni odpadniki na naiši strani Mure, Napad naj bi.se izvršil istočasno od obeh strani Mure. Med napadom bi se morali umoriti -med Sladkim vrhom in Gor. Omurekom vsi narodno zavedni možje irt žene, kakor sedaj že pokojni zavedni župnik pri Mariji Snežni Martin Lah, pokojni narodni borec in posestnik Rojko Sfiligoj, učitelj Kožuh sedaj v Šent liju V Slov. gor. in pa Avgust Šiker. Šiker je vse to zvedel in to dva dni pred napadom in hitro javil orožnikom kaj se pripravlja. Pojačeni o-rožniki so takoj stopili v akcijo in to z uspehom. Mnoge so pozaprli, več pa jih je zbežalo v Avstrijo, kjer so še danes In si ne upajo več nazaj. S tem je pokojni Avgust Šiker rešil marsikomu življenje — izpostavil pa se je najhujšemu sovraštvu, ki ga je dolgo zalezovalo, skoraj do smrti. Pri odprtem grobu se je poslovil od njega najprej župnik iz Marije Snežne, g. Srečko Košič, v imenu zadržanega okrajnega glavarja dr. Senekoviča g, Zvonko Kresse, tajnik občine Velke, Im pa v imenu jugoslovanskih nacionalistov. g. Karel Jakopec, šolski u-pravitelj iz Sladkega vrha. Slava pokojnemu Avgustu Šiker ju! Učiteljsko društvo Sv, Lenart v Slovenskih goricah. Naše učiteljstvo se mar Ijivo udeležuje v vsem nacionalnem in gospodarskem življenju. Že ti lepi obmejni kraji, s katerih gričev gledaš našo lepo zemljo onkraj Mure, jih kličejo k vztrajnemu delu; ki je prežeto z domovinsko ljubeznijo. Na svojih zborovanjih si išče učiteljstvo poleg stanovskih zadev tudi novih; smeri za čim uspešnejše delo med narodom. Na vsakem zborovanju se seznanja o prosvetnem, gospodarskem in nacionalnem napredku lenarškega okraja, da se tako, medsebojno podpira. Na zadnjem zborovanju 13. t. m. je tovariš predsednik Štuhec vzpodbuja! u-čiteljstvo k stanovskemu tovarištvu in počastil 601etai,ico tovariša Gangla, govoril o njegovem pomenu in delu za učiteljstvo, Sokolstvo in narod. Za počašče-nje njegove 601etnice je društvo darovalo 200 Din brezposelnim učiteljem. Za postavitev spomenika narodnemu heroju učitelju Veljaku Čubriloviču bo učiteljstvo darovalo 100 Din. Posebno razveseljivo je, da je tudi naše društvo povabilo g. kmet. ref. Kureta, ki nam je podal zanimiv referat, kako naj učiteljstvo in kmetijski referenti skupno delujejo na vasi za povzdigo kmetijstva in narodnega gospodarstva. Svefolenarški okraj t Avgust Šiker. Dne 14- t, m. smo pokopali na pokopališču pri Mariji Snežni nedaleč od severne' meje Avgusta Ši-kerja, tihega, skromnega kmečkega narodnega borca starejše generacije. Leta 1929 je bil od Nj. Vel. kralja odlikovan z zlato svetinjo za državljanske zasluge. Pokojnik je bil eden redkih narodnih bor cev iz kmečkih vrst tu na severni meji Njegova • največja zasluga je bila ta, da je 1. 1919. v maju preprečil napad hajrn- Šport Prva zimska kolesarska dirka v Mariboru V proslavo rojstnega dneva Nj. Vel. kralja je mariborska kolesarska podzveza včeraj dopoldne priredila kolesarsko dirko.za prehodni pokal podzveznega predsednika g. Markoviča. Start je bil pri gostilni Kosič na križišču'Vrbanove in Koroščeve ulice, cilj pa na.Tfgu svobode. Proga ie vodila po Koroščevi, Maistrovi, Kopitarjevi, Aleksandrovi, Kolodvorski, Razlagovi/Krekovi ulici do banovinskega dečjega doma, od koder je vodila proga po Gregorčičevi ulici na Trg svobode. Za dirko je bilo veliko Zanimanje med kolesarji, kakor tudi med športnim občinstvom. Rezultati so bili naslednji: 1. Štefan Rozman (SSK Maraton), 2. Dittner (Maraton), 3. Štrucl (Maraton), 4. Ramftl (Po-štela), 5. Dittner II. (Maraton), 6. Grmovšek (Maraton), 7. Sojič (Maraton). Organizacija je bila 'brezhibna, za kar gre predvsem zasluga ggi Markoviču, Zedničku in Smrdelu.' ‘Sinoči se je vršila v klubskem lokalu razdelitev daril in prijateljski večer, na katerem je bila gosp. Markoviču iZTočena diploma za delo v procvit kolesarskega , športa v Mariboru. Tek Zedinjenja V Ljublianl. Včeraj dopoldne se je Vršil v Ljubljani tradicionelui tek »Zedinjenja«, ki ga je ,priredil v proslavo rojstnega dneva Nj. Vel. kralja, ASK Primorje. Za letofttji tek je vladalo izredno veliko zanimanje po vseh krajih naše države. Na startu je bilo 43 tekačev, večinoma Ljubljančanov. Teka pa se je u-deležila tudi rojnupska ekipa, dočim prijavljeni zastopniki Češkoslovaške, Bolgarije in Grčije piso prišli. Tudi mariborskih atletov ni bilo in je tako njih odsotnost napravila zelo neugoden vtis, in to tembolj, ker so bili dolžni sodelovati z ozirom na nastop ljubljanskih atletov pri Teku osvobojenja dne 1. trn. v Mariboru. Tekmovalci po se delili v 9. kategorij, ki so tekmovale na dolgi (5 km) in kratki progi (2700 m). Rezultati so bili naslednji: Daljša proga: 1. Krevs (Primorje) v času 18:54.6, 2. Bručan (jlirija) 19:06,6,3. Starman 19:27.2, 4. Crištea,Dinu (Bukarešta) 20:23,8, 5. šporn (Ilirija), Kratka proga: 1. Lapusan (Bukarešta) 10:44,2, 2. Gabršek (Primorje) 1C :44,6. 3.'Starman (Ilirija) 10:52,6,'4. Srakar (Primorje) 11:12,2, 5. Kranjec (Jadran). Alpinski dolgi tek iz Smrekovca v Črno, pne 6.1,19.34 priredi Tujskoprojnetno dru Štvo v Črni alpinski dolgi tek iz Smrekovca v Črno., Proga, bo šla po dozdaj malo ali pa prav nič znanih lepih spiu-ičarskih krajih. Za dame je predvidena krajša proga. Vsem . ljubiteljem naših planin in smuškega športa b° s ^ana u" godna prilika, da si bodo mogli ogledati tudi ta prekrasen, a dozdaj le malo poznan predel naše lepe domovine* Tako u-godne prilike seznaniti se z nepoznanimi kraji, ne bo tako hitro, Posebno ker bo preskrbljeno po možnosti za brezplačen prevoz 5. in 7. iz Prevalj v Črno in nazaj. Po smuški tekmi razdelitev odlikovanj. Kdor se hoče naužiti planinskih lepot, naj torej vzame dilce na rame in hajd dne 5. 1. 1934 v Črno, ki je preskrbljena z jedačo in pijačo ter s snegom v izobilju. — Pravico do tekmovanja ima vsak smučar. Prijavo do tekmovanja s prijavnino je poslati na naslov: Janko Kuhar, šol. upr. v Črni. Savinjčanom in Celjanom priporočamo dohod h koči na Smrekovec iz šoštanjske strani. Propagandna sankaška tekma. Po dveletnem odmoru bo letos zopet prirejenih med programom Mariborske zimskošportne podzveze tudi nekaj sankaških prireditev. Pfva bo propagandna sankaška tekma, ki jo priredi' SSK Maraton na Štefanovo, 26. t, jn, s štartom ob 13. pred Ruško kočo in s ciljem v Rušah. Tekmovalo se bo v treh skupinah: gospodje posamezno, gospodje v dvoje in mešani pari. Pravico do starta ima vsakdo, ki se prijavi do 23. t. m. opoldne pri SSK Maratonu, Koroška cesta 5, in plača prijavnino 5* Din za osebo. Pred startom je prijavnina dvojna. Zmagovalci posameznih skupin prejemajo lična darila. Objave rezultatov in razdelitev daril po tekmi v Rušah. Ker so snežne razmere izredno ugodne, je gotovo, da bo udeležba s strani tekmovalcev dosegla rekordno število. Trije smučarski trenerji v Jugoslaviji. Kljub težavnim razmeram je naša zimskošportna zveza pridobila tudi za letošnjo sezono visoko kvalificirane smučarske trenerje, Norveška smučarska zveza nam pošilja mladega in sposobnega Bjorna Jahra, ki bo letos vodil naše skakače v treningu. Treningi bodo na raznih skakalnicah. Za tekmovanje v teku je JZZŠ pridobila-odličnega češkega športnika Leona Stechlika, ki bo meseca jamiaTja vežbal tudi tekmovalce mariborske podzveze na Pohorju. V nedeljo prispe Še Erih Marx, znani nemški državni prvak ha 50 km. Za božične praznike bo treniral tekmovalce na Jesenicah, pozneje pa tam, kjer so najpotrebnejši. : ’ Legitimacije za polovično vožnjo v zim skl sezoni od 1. XI. 1933 do 30. IV. 1934 izdaja Mariborska zimskošportna podzveza. Te legitimacije se lahko uporabljajo v skupini 6 oseb. Stare legitimacije se morajo v podaljšanje nemudoma izročiti pod zvezi, kjer se dobijo • tudi vsa navodila. Mariborska zimskošportna podzveza ima svojo pisarno v Mariboru. Kolodvorska ul. 1. Mariborski smučarski klulb. Prihodnja odborova seja bo v sredo ob 20.30 v Aljaževi sobi pri »Orlu«. Sodniki Mariborske zimskošportne pod zveze imajo v sredo 20. t. m. ob 19. uri sestanek pri »Orlu« (Aljaževa soba). Radi sodniških izpitov, ki bodo 5. januarja v Mariboru, je udeležba obvezna. Občni zbor JNS, V Beogradu se je vče-r ri dopoldne pričel letošnji občni zbor INS. Občni zbor je trajal skoraj 24 ur. O poteku in sklepih bomo še poročali. Stran 4 Mariborski »T ecef nm« jutra V m a T1.6 o r n. 'dne 18. xn. im Mali o Parno SANKE. prvovrstne in salo poceni, ka-pite pri tvrdki Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbacbova ulica 14. 4660 DRSALKE BRUSI dobro in poceni Justin Oustin-čii, nieh. delavnica, Tatten- bacbova ulica 14. 4338 LOVCI POZOR! Lovska psica (španjolka), ne-kopirana, je bila odpeljana 13-novembra. Kdo bi o pjej kaj vedel naj javi proti nagrad) lastniku Ivanu Grizoldu, Bi-strica pri Rušah. 4833 SEDAJ KO PRIHAJA ZIMA in valih koles ne boste veC rabili, se vam nudi prilika, da jih pustite temeljito osnaliti emajlirati, ponlklati, vse krog ijldne ležaje zbrusiti, tako, da bodo do nrihodnle spomladi zopet popravljena, kakor no* va, Shramba koles in motorjev ijess zimo. Hitra postrežba Zajamčena in solidno delo. Brezkonkurenčne cene. Priporoča se mehanična delavnica Justin Gustičič, Maribor. Tattenbachova ul. 14. Zadostuje dopisnica, da pridem na dom po kolo. 4736 POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizar iev. Vetrinjska uh 32. nasproti -vrdke V Wei*l. JOS riCHV IN DRUG Konces. elektrotehnnično po djetje. Maribor. Slovenska id, 16. tel. 37—56. proizvaja elektroinstalacUe stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motoricv. leatencav. »vetUk. elektroln-stalacijskega blaga po kon kurecnlh cenah Prodam RABLJEN »SINGER« STROJ poceni na prodaj pri Ivo Klarič. NVildenrainerjevn ulica 8. 4830 NA PRODAJ dva skoral nova žična vložka zelo poceni. Naslov v upravi lista. TOll Kupim KUPIMO VLOŽNE KNJIŽICE Ljubljanske kreditne banke, do Višine zneska 100.000 Din. Ponudbe na Upravo Hita pod: »Vloga«. 4837 KUPIM DOBRO OHRANJENE ŽENSKE SMUČI. Naslov v upravi »Večernika« 7010 Sobo odda OPREMLJENO SOBO. lepo, strogo separirano z uporabo kopalnice, oddam Magdalenska ulica 35, I. 4836 OPREMLJENO SOBO, po možnosti v sredini mesta s kopalnico in prostim vhodom. išče mlad gospod. Ponudbe na upravo lista pod »Solnčno 4834 OPREMLJENO SOBO. malo, toplo, oddam v najem Vprašati Mir, Orajska ulica 2. 4841 Kiffmannove ure so najboljše! Stanovanje SOBO IN KUHINJO oddani. Studenci, Aleksandrova cesta 7. 4839 Produktivna zadruga mizarskih mojstrov v Mariboru r. z. z o. z. preje: Vetrinjska ul. 18, se je preselila v svoje nove lokale na Aleksandrovo cesto 28 hiša »Feniks« in se priporoča svojim cenj. odjemalcem za nadaljna naročila. Radi selitve odprodaja pohištva po jako znižanih cenah. Garancija za dobro blago in izborno ___izdelavo. 433? Prostovoljna dražba raznega pohištva, miz, omar, ogledal, posode, vrčev, drob> arij itd. bo v stedo 20. decemb»a oh 9. uti na T»ju svobode 6/ljl,, Schetbautnov dvor. P r • k t I C n a božična darila! Kupujte tople volnene pletenine pri Izdelovalcu 1 M.Vezjak, Vetrinjska 17 Smučarski puiovri, bluze itd. Smučarske oblekel X Aktovke, rožne in potovalne *ov£exe denarnice, listnice, tobačne mošnje, kov-čeke. nahrbtnike, gamaše itd. so najprimernejša Božična darila Velika izbira, najnižje cene pri IVANU KRAVOSU Maribor, Aleksandrova c. 13 Mlada roparska morilka ZJoCJa Ig nižin pariškega velemesta. Pred porotnim sodiščem v Parizu sta m te dni zagovarjala 17Ietoi mladenič Elias Romban in ISletrn deklica Klara Edelstelnova, oba iz one pariške četrti, kjer ne rotae dati. ko ne bi beležila poli-djska kronika enega ali drugega zločina. Oba. Elias in Klara, sta obtožena strašnega zločina. Eliji očita obtožnica, da ja umoril židovski zakonski par m izropal iz blagajne 50.000 frankov, mlada Klara pa je obtožena, da je uropani de-nar skrila. V neki pariSki ulici je že dolga leta stanoval zakonski par Tocar. Oba, mol in žena, sta bila židovskega pokolenja in je ona bila povrhu še znana vedeže-valka, ki so jo nekateri Židie častili kot Pltijo. Za svoje prognoze je židovska Pi-tija dobivala Cesto velike honorarje in je v nekaj letih prihranila nad 300.000 frankov, ki jih je imela shranjene v banki- Poleg tega je imela še doma nad 50,000 frankov, ki pa so postali žrtev mladega razbojnika in roparja Elije. Tudi se je Pitija bavila s posredovanjem služb in pri tem lepo zaslužila. Da je imela Tocarjeva doma večjo vsoto denarja, to je bilo dobro znano 171etnemu Eliji Rombanu, ki je bil po poklicu krojaški pomočnik. Pred kratkim s© je seznanil s ISletno Klaro Edelstei-novo, s katero sta skovala peklenski načrt in ga tudi uresničila. V trenutku, ki sta ga smatrala za najugodnejšega, je mladi Elija planil v stanovanje židovske Pitije in ustrelil njo in njenega 80letnega moža ter izropal njuno domačo blagajno. Dva dni nato je bil aretiran, plen pa je policija našla pri njegovi ljubici Klari. Radi zaslišanja nekaterih novih prič je bila razprava, za katero je bilo v Parizu veliko zanimanje, preložena za nekaj časa. Sodnik za ločitve zakonov. Ameriški sodnik Josip Sabat v Chicagu je pred kratkim proslavil 251etnico. odkar se udejstvuje kot jurist. Jubilant je slovit jurist in je v svojih 25 letih kot sodnik ločil okrog 40.000 zakonskih parov. Iz svoje prakse je nekaj dni pred jubilejem izdal serijo člankov. Tudi je v nekem svojem članku napisal za mlade zakonce tole: »Ko karata drug drugega, ne bodita preveč ostra. Prizanašajta drug drugemu. Bodita iskrena in če nista zadovoljna, opozorita drug drugega na svoje napake, dokler še ni prepozno. Zavedajta se, da skupno nosita vse odgovornosti. Prav tako delajta skupno In se zabavajta skupno. Oba pa se brigajta za domače ognjišče.« Bogve, če bodo jubilantovi nasveti, ki so očetovsko dobri našli kaj odziva med mladimi ameriški-mi zakonskimi pari? Wlv WIW9>VI« Skrivnosti samostana Roman. Ukinila je okove m strogo prepovedala »menjavati jed g lugom. Odpravila pa ja tudi trd« ležiiča. Nova predstojnic« je ponovno uvedla vse t« kazni in nam odvzela Sveto pjsmo. Nekdanje ljubljenke so postale pri njej osovražene, aato j« sovražil« tudi mene, in kmalu tem doživel« stvari, ki se lahko prenesejo samo z veliko neumnost** ali »krajno energijo. Najprej sem ob vsaki priHki tožila po njeni prednici to govoril« o njej najlepže, potem sem primerjala prejšnje in sedanj« razmere in vedno sem ugotovila, da je govoril vsak zaključek v korist pokojnice. če se ie kje kaj dogodilo, sem omenjala prejšnji mir In obzirnost, s katero je postopala z nami značajna to dobra sestra Moni- Prvo kar sem storila Je bilo, da sem vrgla v peč palice in spokorniško srajco to nagovorila ostale redovnice, da so storile isto, nato sem sl pa preskrbela novo biblijo jn se pisem hotela spuščati Izdaj« konzorcij »Jutra« v Ljubljani; 10 v nikakršna sektarenia. Držala sem se strogo samostanskih pravil in sem pokorno izvrševala vse njene naredbe, nisem pa hotela storiti niti najmanjše stvari, ki bi pomenila več kakor golo dolžnost, ki je žo tako bila težka. Stalno sem brala samostanska pravila, dokler jih pisem znala popolnoma na pamet. Tako sem -no gla vsako krivično zapoved takoj odkloniti, sklicujoč se pri tem na pravila. Nekatere sestre so delale kakor jaz, in tako je malokdaj potekel dan brez Škandala, v katerega sem vedno bila vpletena, kor se je v vsakem sumljivem primeru iskal moj svet. Vedno sem stala n« stališču pravice proti sili. Ker je na ta način bite moč predstojnice omejena, se je pritožila nadškofu in velikemu vikarju, toda jaz sem vedno vedela obraniti tovarišice in sebe. Ker sem izvrševala vse dolžnosti, me ni bilo mogoče kaznovati, odreči pa sem se morala vsem malim ugodnostim, kj so odvisne od privoljenja pred- predatavnik izdajatelja to «redmk: RADI VOJ RPriAR V Maribora Stojnice. Obiskov itak nisem sprejemala, ker nisem nikogar poznala. Skušali so me izpraševati o verskem prepričanju, pa sem vedno dobro odgovarjala. Preiskali so moj§ celico, če ne bi našli v njej morda kaj prepovedanega; našli so vse v najlepšem redu, razen tega, da sem imela Sveto Pismo. Cesto sem govorila o tajnem in nedovoljenem občevanju med nekaterimi redovnicami to o sumljivih odnotšajih predstojnice z nekim mladim klerikom, skratka, storila sem vse, kaT je bilo treba, da me je lahko sovražila. Zaradi tega se me je obenem tudi bala. Tožil me ni nihče več, pač pa so poizkušali vse, da mi zagrene življenje. Sestram so prepovedali govoriti z menoj, in ko se je izvedelo, da neke moje prijateljice ne izpolnjujejo tega ukaza, so me dan in noč nadzirali. Mnogokrat se je odkrilo, da sem govorila s to ali ono in sem bila za to najstrožje kaznovana. Po cele tedne sem morala prisostvovati službi božji oddeljena od Tedovnic, klečeč na kolenih, nato so me zaklepali v celice ter mi dajali samo kruha in vode, ali pa so mi nalagali najnlZJe posle. Moje sokrivke so dobile slične kazni, če nisem ničesar za-j krivila, so si grehe izmislili; dajali so mi protipredplsne naloge, ali pa so brezmo- Prva jugoslovanska avtomobilska tovai na zagotovljena. V Lyonu so se te dni ugodno zakljt čila pogajanja med zastopniki naše d: zave in francosko avtomobilsko tovarn Bleriot, ki bo zgradila v Jugoslaviji mc derno avtomobilsko tovarno, ki bo pro izvajala na leto po 800 avtomobilov, de loma osebnih, deloma tovornih. je vednosti spremenili čas kosila, tako ds sem prišla prepozno, samo da so me potem mogli kaznovati. Prenašala sem vs« precej hrabro. Nisem pa imela moči dol go izdržati te muke in samote. Na stran predstojnice je bilo okoli petdeset ijudi ki so se zabavali s tem, da mi niso da! jesti in miru pri molitvi in spanju jn sc me neprestano mučili. Pokradli so mi vse kar sem imela: ključe, obleke in ceh breviar. S šikaniranjem so mi onemogočali izvrševati naročila. Tako je bilo rpoic življenje niz umetno ustvarjenih prestopkov in kazni. Ne bom opisovala vseh muk, ki so m jih povzročili in mi ž njimi narušili zdravje. Spočetka sem iskala in našla uteho ' cerkvi, potem sem pa kolebala med po trpežljivostjo in obupom. Naj prenašat vse to trpljenje ali naj se osvobodim silo? V samostanskem vrtu je bil globo vodnjak in na njegov rob sem često se dala in gledajoč v globino premišljevalo kako bi z enim samim skokom napravi! vsemu konec. Zakaj nisem skočila ' vodnjak, zakaj sem se le obupano joka! in z nogami mečkala redovniško ruto? Ce me je Bog pri tem zadržal, zakaj je potem dovolil vse ostalo? (Halle prihodnjič.) v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik