1 -12- 1SS9
Domoznanski oddelek
35
HAJDINČAN
1999
352(061)
6005762,1
COBISS 0
Krojači občinske usode Pogovor z županonk Devetletka v OŠ Hajdina Sto let L mitreja m
Vabljeni na:
o
Hajdinčanu za popotnico v svet
Običaj je, da novorojencu na njegovi življenj-| ski poti zaželimo mnogo lepega, veliko iskrenih I «4,	1 želja... ter da ga pospremimo v svet z imenom.
Njegovi botri, občinski svetniki, so ga krstili z nam vsem domačim in kratkim imenom HAJD1NČAN, prve stopinje pa smo zaupali štiričlanskemu uredniškemu odboru. Štirim ženskam. Tri od njih so Hajdinčanke. Mesec oktober 1999 je njegov rojstni mesec.
Ob njegovi prvi številki si želim, da ga občani občine Hajdina vzamemo za svojega, ga hranimo s primernimi pisnimi prispevki in fotografijami iz našega vsakdanjega življenja. V njem pa predstavljajmo vesele, zadovoljne, uspešne, pa tudi žalostne, tegobne in neuspešne trenutke in dogodke našega vsakdanjika. V prispevkih opozarjajmo tako na pomanjkljivosti kot na uspehe.

V naših občanih je veliko ljubezni in pozitivne energije, usmerjene v dobro delovanja naše občine. Prepričan sem, da ne bo manjkalo novih predlogov in idej. Pogoj za dobro glasilo je objektivno in nepristransko pisanje in poročanje, ki naj temelji na dejstvih.
Hajdinčan je prvi in upam si trditi, da dober korak k celovitemu obveščanju o dogajanjih v občini. V njegovih izdajah bo predvidoma kvar-talno predstavljeno tudi delo občinskega sveta in uprave. Vsako naše gospodinjstvo bo obiskal v začetku štirikrat letno. Njegove priloge bodo občinski odloki, pravilniki, sklepi, odredbe in drugi akti, ki pomenijo okostje delovanja občine Hajdina.
Po 40 letih “moratorija” smo naše vasi ponovno, po večletnih naporih, povezali v samostojno lokalno skupnost - OBČINO. V preteklih osmih mesecih smo konstituirali skoraj vse organe, ki jih predpisuje zakonodaja
s področja lokalne samouprave. Z delom je pričela občinska uprava, ki vam jo bomo v današnji številki tudi predstavili, sprejeli smo večino zakonodaje, potrebne za normalno delovanje občine, končali smo precej predvidenih investicij, nekaj pa jih še poteka, urejamo nekatere potrebne projekte pa še marsikaj bi lahko naštel. Poskrbeli smo, da naša društva in zavod - OŠ Hajdina ter institucije otroškega varstva, sociale in drugo normalno delujejo.
Spomniti se moramo samo slabo leto nazaj. Dobili smo občino, s sedežem na Zg. Hajdini 45. Njeni prostori so bili vse drugo kot kot uradni sedež, pa vendarle je objekt imel svojo hišno številko. Začetki so običajno povsod težki in nepozabljivi. Z voljo in delavnostjo, z dokaj natančno zastavljenimi cilji, se da marsikaj spremeniti in postoriti. Pred 8. meseci bi bil zadovoljen, če bi doslej opravljeno delo opravili v približno letu in pol. Sedaj pa sem ponosen in hvala vsem akterjem, ki so pri startu v normalno delovanje kakorkoli sodelovali.
Prvi način obveščanja v naši občini je pred vami, spoštovani občani. Drugi bo realiziran takrat, ko boste po CATV vsi občani lahko ob istem dnevu in isti uri poslušali in gledali dogajanje v naši občini preko TV ekranov.
Odgovorni urednici in njenemu uredniškemu odboru želim nepristransko in objektivno urednikovanje, takšno, ki bo naše občane združevalo in povezovalo, z vsemi našimi prednostmi in napakami v dobrem in slabem.
Za zaključek pa napotek Tebi, Hajdinčan:
V vsakem letnem času obveščaj nas, nič ne spi, v mrzlem snegu, ob zlatem klasu, sv. Martin naj nad Tabo bdi!
Župan občine Hajdina, Radoslav Simonič
Spoštovane občanke in občani občine Hajdina!
Izteka se devet mesecev, kar uradno obstaja naša nova občina Hajdina. Kot se v vsaki družini (in mi smo vsekakor nekakšna velika, želim si, da tudi srečna družina) zgodi, se nam rojeva prvi otrok. Med Vas prihaja HAJDINČAN. Ta trenutek njegove babice, (Andreja, Metka,Tatjana in Silvestra,) ki mu pomagamo na svet, še ne vemo dokončno, kakšen bo. Upamo, da bo:
Hiter. Spočetka manj, le štirikrat bo prikorakal v letu 2000 med vas. V naslednjem pa morda že vsaka dva meseca. In ko bomo že krepko v tretjem tisočletju, bo z vami vsak mesec. Za tedenska sprotna informiranja bomo še vedno prebirali Tednik, ki je časopis našega okolja.
Aktualen. Za zdaj bo bolj povzetek aktivnosti, ki so potekale od januarja do vključno avgusta 1999- V bodoče pa si želimo, da bi postal kronika dogajanj v naši in vaši občini. Dokument, ki ga boste shranjevali v posebno mapo, da jo boste ob obujanju spominov na preteklost še čez dolga leta jemali v roke in pokazali svojim naslednikom.
Jedrnat. Radi bi pisali o vsem, kar se bo v naši občini dogajalo uradnega, veselega, srečnega pa tudi o tistem, kar bi želeli čimprej odriniti v pozabo.
Družaben. V Tedniku je bilo ob imenovanju našega uredniškega odbora na seji Občinskega sveta Hajdina zapisano, da Hajdinčan naj ne bi bil politično trobilo. Prizadevale si bomo, da bomo s pomočjo vseh, ki sooblikujete naš danes in jutri, o marsičem in marsikom obveščale našo javnost. A to le z vašo pomočjo! K sodelovanju vabimo vse naše občane, ki so ob branju teh vrstic v sebi morda začutili željo, da bi tudi sami prispevali tekst, fotografijo ali samo po telefonu sporočili informacijo o tistem, za kar mislijo, da bi moralo najti svoj prostor v časopisni občinski zgodovini.
Informativen. Informacij bo toliko, kolikor nam jih boste na kakršenkoli način pripravljeni posredovati. Redno boste dobivali tudi Uradni vestnik, v katerem bodo objavljeni vsi odloki in drugi akti, ki jih bodo sprejemali občinski organi. Tokrat je priloga kar zajetna, saj obsega vse, o čemer je bilo odločano in odločeno v času od začetka koledarskega leta do danes.
Nevtralen!!!
Crnobel? Nikakor, v nobenem pogledu. Vendar bo število barvnih strani odvisno tudi od tega, kako se boste vabilu za reklamno oglaševanje v Hajdinčanu odzvali vsi, ki ste ali pa še boste prejeli našo ponudbo s cenikom oglasnega prostora.
Agresiven? Da, a izključno v smislu širjenja pozitivnega razmišljanja med bralci in občani občine Hajdina, pa tudi med vsemi drugimi, s katerimi se bomo tako ali drugače srečevali, se družili, povezovali, prijateljevali...
Naš? Vaš! Prihajal bo v več kot 1300 gospodinjstev. Iz vseh teh sredin si želimo povratnih informacij, predlogov, vzpodbud, novih zamisli in seveda, dobronamerne kritike. Moram poudariti, da nobena izmed nas, članic uredniškega odbora, ni zaposlena na Občini Hajdina. Svoj vsakdanji kruh si služimo drugje. Vsem nam pa je Hajdinčan izziv, kako sedanjost ohraniti pred pozabo. Sedanjost, ki jo živimo v sedmih vaseh, v številnih občinskih organih, odborih, društvih, ustanovah, strankah, skupnostih, podjetjih, družinah...
V	prvi, po svoje zgodovinski številki, boste med drugim spoznali naše občinsko vodstvo in odbore ter delavke v občinski upravi. September 1999 je po svoje prelomen tudi za generacijo hajdinskih prvošolcev. Začenjajo z devetletko. Oktober bo v občini Hajdina in na Ptuju potekal v znamenju 100. obletnice odkritja prvega mitreja. Novembra bomo praznovali prvi občinski praznik, v soboto pred martinovanjem. In decembra? Takrat boste v predprazničnem Hajdinčanu lahko prebirali o vsem, kar vam danes napovedujem. Dela in snovi za pisanje nam ne bo zmanjkalo. Le pogumno v roke svinčnik in papir ali pa sedite k računalniku in poročajte. Tudi po telefonu... 782 019 je številka odgovorne urednice, ki pa jo lahko pokličete tudi na GSM 040 22 15 11.
Kar ni bilo objavljeno, bo pozabljeno! Pomagajte nam pri “uničevanju virusa pozabe”! Postanite naš nepogrešljiv sodelavec, sodelavka. Vsi skupaj vemo več in zmoremo več!
Hvala, ker ste nam s svojimi prispevki pomagali ob rojstvu HAJDINČANA!
V	imenu uredniškega odbora Hajdinčana,
Silvestra Brodnjak, odgovorna urednica
Ob prvi izdaji Hajdinčana
Novonastala občina Hajdina je podeželska občina. Ostati v okvirih značilnosti podeželja in prekiniti s podrejenim položajem vasi glede na mesto, čemur smo bili priča v preteklosti, je po mojem mnenju ena izmed naših pomembnejših razvojnih usmeritev.
Odločitev za samostojno občino za večino ni bila težka, tako zaradi prepričanja, da bodo poti do uresničitve potreb in želja naših občanov krajše in predvsem učinkovitejše, kot se je to dogajalo v preteklosti, kot tudi zavest, da je naša občina poleg ostalega, bogata predvsem po svojih občanih.
V naši občini leži rezervoar pitne vode v Skorbi, iz katerega se oskrbujejo s to življenjsko nepogrešljivo tekočino občani na območju bivše ptujske kot tudi sosednjih občin. To naravno zajetje je potrebno zaščititi, zato smo se v občinskem svetu odločili že v letošnjem letu izdelati idejni projekt izgradnje kanalizacije na celotnem območju občine Hajdina. To je prvi korak k zagotovitvi pogojev za odtok odpadnih voda iz stanovanjskih, poslovnih in gospodarskih objektov v javno kanalizacijo, saj odtok teh voda preko greznic in ponikovalnic ni združljiv z vodovarstvenim območjem za zaščito zalog podtalnice.
Kot ena izmed redkih občin v Sloveniji imamo pogoje za devetletno šolanje, kar nam marsikje zavidajo. V primerjavi z nekaterimi drugimi občinami imamo precej boljše stanje infrastrukture, čeprav bo potrebno na tem področju še mnogo vlaganj. Cilji so široko zastavljeni, od ohranjanja značilnosti podeželja in vasi, varovanja socialnih in kulturnih vrednot, dviga standarda (infrastruktura, preskrba, servisiranje), varovanja prostorskih in ekoloških vrednot na podeželju (zazidalni načrti, celostna ureditev vasi, ureditev objektov skupne rabe...), do zagotovitve drugih vsakdanjih potreb naših občanov. Vse to samo potrjuje zahtevo po izdelavi razvojne strategije, kateri bodo podrejene dnevne odločitve.
Za nami je osem sej občinskega sveta. V tem času so bili sprejeti številni odloki, akti in sklepi, nujno potrebni za delovanje občine. Sprejem občinskega proračuna ocenjujem kot enega izmed pomembnejših aktov, ki nam ga je po številnih usklajevanjih v odborih in na občinskem svetu uspelo spraviti “pod streho” na aprilski seji. Proračun je “težak” 233357.000 SIT. Med prihodki ima največji delež dohodnina, ki predstavlja 48% vseh proračunskih prihodkov. Med ostalimi prihodki so različni davki, takse in prihodki iz naslova nadomestil za stavbno zemljišče.
Samo v okviru načrtovanih prihodkov je bilo možno načrtovati tudi porabo proračunskih sredstev. Obseg sredstev, s katerimi naj bi občina zagotovila izvajanje ustavnih in zakonskih nalog na področju izobraževanja, socialnega varstva, otroškega varstva, kulture, športa in zdravstva, predstavlja slabih 40% vseh načrtovanih izdatkov.
Razporeditev sredstev za razvoj gospodarstva in kmetijstva, turizma, za varnost pred naravnimi nesrečami, za komunalno dejavnost, je bila določena po predhodni obravnavi na odborih, ki pokrivajo posamezna področja delovanja.
Vlaganja v objekte komunalne infrastrukture, kjer ljudje dejansko največ pričakujejo, so usmerjena v realizacijo načrtov iz obdobja delovanja Primestne četrti Hajdina.
Moramo pa razumeti, da vsega ni možno realizirati v prvem letu delovanja naše občine. Razporeditev sredstev proračuna v naslednjih letih bo v neposredni odvisnosti od potreb naših občanov. Vaščani najbolje vedo, kaj je za določeno vas najpomembnejše in prav od njih sprejete pobude preko vaških odborov bodo osnova za izdelavo proračunov naslednjih let.
Martin Turk, predsednik Odbora za finance in občinsko premoženje
Martin Turk, prvi z leve proti desni, običajno nastopa z argumenti, ki jim je težko oporekati.
Krojači občinske usode
Na volitvah v občinski svet nove občine Hajdina ste jim s svojimi glasovi izkazali zaupanje, da bodo prva štiri leta imeli v rokah škarje in platno. Že od januarja letos nam skupaj z županom, Radoslavom Simoničem, krojijo našo usodo in se trudijo za to, da bi vsi skupaj po izteku njihovega prvega mandata ugotovili, kako prav in potrebno je bilo, da nismo več Primestna četrt, ampak čisto prava občina. Taka, kot je nekoč že bila, čeprav v nekoliko drugačnem obsegu.
V prvi številki Hajdinčana bi želeli v sliki in besedi predstaviti našo “občinsko oblast”, ki pa se v pogovoru ne obnaša čisto nič oblastniško. Prav prijetni fantje in možje so naši svetniki. Morda bi zapisnikarica na sejah rekla kako drugače, a tokrat bomo njihova občasna nestrinjanja in dokazovanja pustili ob strani.
Župana ste spoznali v njegovem uvodniku in iz pogovora s Tatjano Mohorko, zato ga tukaj samo omenjam kot prvi občinski strelovod, v katerega so uperjene vse prijazne in manj dobrovoljne strelice in strele.
5 , A
J	prOT	
m	Mim	Wm
Posnetek je zgodovinski iz več vzrokov. Dolgi dnevni red so svetniki na 8. seji, 30. avgusta, “prebavili” v rekordnem času treh ur. Prvič so zasedali za novo sejno mizo v udobnih stolih in tudi tokrat v kompletni zasedbi. Četudi je bila tematika precej resna, smo jih za Hajdinčana ujeli v trenutku, ko so se sproščeno nasmejali v objektiv.
Od leve proti desni sedijo: Slavko Burjan, Alojz Šijanec, župan Radoslav Simonič, tajnica občinske uprave Valerija Šamprl, Karl Fridl, Alfonz Strnad in Anton Cestnik.
Od leve proti desni stojijo: Janko Merc, Viktor Markovič, Martin Turk, Ivan Brodnjak, Ignac Skaza, Milan Brodnjak, Franc Cartl, Branko Burjan in Karl Svenšek.
Martin Turk je dipl. oec. in prvi podžupan, ki v odsotnosti nadomešča župana. Zaupali so mu predsednikovanje v Odboru za finance in občinsko premoženje, je pa tudi član Odbora za komunalno infrastrukturo. Dela mu vsekakor ne bo zmanjkalo, saj sta to področji, ki sta verjetno v vsaki občini najbolj na udaru kritike. Je optimist in verjame v uspešno delo v občini, ki ga pogojuje z aktivnim sodelovanjem vseh, ki so kakorkoli posredno ali neposredno vključeni v delo občinskih organov. Kot protiutež političnemu delu je njegovo razdajanje za športno rekreativno dejavnost. Videvamo ga skoraj na vseh nogometnih tekmah. Tudi na drugih športnih srečanjih ne manjka.
Viktor Markovič, dipl. organizator dela, sicer drugi podžupan, bo po upokojitvi v mesecu novembru svoje sile še bolj posvetil delu v komisijah občinskega sveta, kjer je bil zelo prizadeven že doslej. Kot predsednik Statutarno pravne komisije je tvorno sodeloval v pripravah in pri sprejemanju temeljnih dokumentov v novo nastali občini. Prizadeval si bo za zakonitost dela organov občine, aktiven pa bo tudi v Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter v Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Alojz Šijanec je dipl. strojni inženir. Kot predsednik Odbora za komunalno infrastrukturo bo poskušal prisluhniti ljudem in potrebam celotne občine, da bi bili rezultati njihovega dela dobro vidni na celotnem področju hajdinske občine. Strinjamo se z njegovim vodilom, da naj rte bi bilo priviligiranih krajev ali vasi. Iz evidence o številu doslej sklicanih sestankov je razvidno, da je problematika na tem področju res obširna, saj so se člani sestali že šestkrat.
Karl Fridl je upokojeni strojni inženir, ki je kot svetnik vključen v Odbor za družbene dejavnosti. Poseben posluh bo moral imeti za reševanje socialnih vprašanj. Precej prostega časa poleg “svetnikovanja” posveča delu pri Društvu upokojencev Hajdina, kjer je kot dolgoletni planinec in predsednik Komisije za šport in rekreacijo zadolžen za organizacijo izletov in družabnih prireditev. Dobro se počuti tudi med mladimi planinci in kulturniki.
Janko Merc, dipl. inženir strojništva, si bo po izteku tega mandata pošteno oddahnil. Aktivno delo predsednika Odbora za družbene dejavnost, predsednikovanje Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, članstvo v Statutarno pravni komisiji ter v Odboru za finance in občinsko premoženje, bi terjalo skoraj celega človeka, on pa ima kot visoki strokovni sodelavec zahtevno delo tudi v službi. Ima pa očitno veliko pozitivne energije, ki si jo že 25 let krepi kot plesalec latinskoameriških in standardnih plesov. Rad vzame v roko teniški lopar in tudi palica za golf ga uboga.
Ivan Brodnjak, kmetijski inženir iz Hajdoš, sicer vodja Kmetijske svetovalne službe Ptuj, se kot predsednik Odbora za gospodarstvo in kmetijstvo zaveda, da je občina zares močna takrat, ko je trdno njeno gospodarstvo, in ko imajo v njem svoje pravo mesto tudi kmetijski proizvajalci. Le-tem pa je vedno potrebno stati ob strani z informacijami o umnem, strokovnem kmetovanju, zato je že za prvo številko Hajdinčana pripravil članek o pomenu apnenja zemljišč, ki ga boste lahko prebrali na naslednjih straneh.
Ivana dobro poznajo tudi gasilci širom po Sloveniji in v svetu, saj ni le gasilsko uniformirani pevec, ampak ogromno prostega časa posveča pripravam mladih hajdoških gasilk, ki posegajo po najvišjih priznanjih na tekmovanjih doma in v Evropi.
Karl Svenšek, kmetijski tehnik, zadružnik Perutninarske zadruge Ptuj, je predsednik Odbora za varstvo okolja in urejanje prostora, o katerem je za to številko Hajdinčana pripravil tudi posebno poročilo. Sive lase mu delajo številna divja odlagališča odpadkov pa še s čim se je moral spoprijeti s prevzemom te funkcije. V “prostem času” je predsednik Športnega društva Gerečja vas in član upravnega odbora Športne zveze občine Hajdina.
Alfonz Strnad, kmetijski tehnik, je član Odbora za družbene dejavnosti ter Odbora za varstvo okolja in urejanje prostora, sicer pa prizadeven gasilec in kulturni zanesenjak v Hajdošah. O svojem delu ne govori veliko, zato pa, smo prepričani, več naredi. In tudi še bo, saj je pred Kulturnim društvom Valentin Žumer iz Hajdoš, katerega podpredsednik je, po 25. letih aktivnega delovanja še mnogo načrtov...
Slavko Burjan je strojni tehnik, ki se je odločil za pot samostojnega podjetnika. Mesto svetnika so mu volivci izglasovali zato, ker je bil že od mladih nog aktiven v mladinski organizaciji, v vaškem odboru v Hajdošah, pa tudi v krajevnem svetu Primestne četrti Hajdina. Je član Odbora za komunalno infrastrukturo in Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Športu se je zapisal kot nogometaš Športnega društva Hajdoše, dejaven pa je tudi v Medobčinskem društvu nogometnih sodnikov in Medobčinski nogometni zvezi Ptuj.
Ignac Skaza je po poklicu prav tako strojni tehnik, sicer pa najmlajši svetnik. V Slovenji vasi so mu to funkcijo zaupali zaradi njegovega dosedanjega prizadevnega dela, ki ga je začel v mladinski organizaciji, nato pa nadaljeval v vaškem odboru. Hkrati pa je ves čas neumoren gasilec, štiri leta kot tajnik, dve leti je bil tudi njegov predsednik. Redno prisostvuje sestankom Odbora za komunalno infrastrukturo in Odbora za družbene dejavnosti. V slednjem bo kot oče dveh nadebudnih osnovnošolcev sigurno lahko tvorno sodeloval, saj bo tudi doma spremljal dogajanja v OŠ Hajdina, kjer letos prvič v klopi sedajo učenci v devetletnem programu.
Franc Cartl, kmetijski inženir, je član Odbora za gospodarstvo in kmetijstvo ter Odbora za varstvo okolja in urejanje prostora. Glede na njegovo dosedanjo družbeno angažiranost v Prostovoljnem gasilskem društvu Hajdina, v Prosvetnem društvu, Pevskem društvu Talum Kidričevo in pri delu na domači kmetiji, lahko upravičeno pričakujemo, da bo svoje bogato znanje uporabil tudi v dobro nove občine.
Branko Burjan je kot svetnik član Odbora za družbene dejavnosti in Statutarno pravne komisije, v prostem času pa predsednik Športnega društva Hajdoše. Postal je tudi član upravnega odbora Športne zveze občine Hajdina.
Milan Brodnjak je zadružnik Perutninarske zadruge Ptuj, ki kot svetnik sodeluje v Odboru za gospodarstvo in kmetijstvo ter v Odboru za varstvo okolja in urejanje prostora.
Anton Cestnik je samostojni podjetnik. Dolga leta je bil tudi zelo priznan inštruktor v avtošoli. Sodeluje kot član Odbora za finance in občinsko premoženje, Odbora za gospodarstvo in kmetijstvo ter Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Prosti čas, če mu ga obveznosti dopuščajo, preživi v loviščih LD Ptuj, kjer je tudi gospodar lovskega doma na Selah.
Tako danes. Kako bo ob izteku mandata? To prepustimo času!
Besedilo in fotografije: S. B
Pogovor z županom Radoslavom Simoničem
“Obljubljam trdo in pošteno delo...”
Prvega moža občine Hajdina Radoslava Simoniča prav gotovo ni potrebno posebej predstavljati, kajti poznajo ga mladi in stari po vsej novonastali občini. Na lanskoletnih lokalnih volitvah je Hajdinčan Radoslav Simonič, mimogrede povedano — izhaja iz vrst SLS, prepričljivo postal župan in ljudje so mu kot prvemu županu zaupali vodenje nove ravninske občine. Je družaben, postaven mož, ki ve, kaj hoče in kaj lahko pričakuje pri opravljanju županske funkcije; dobro premisli pri vsaki odločitvi in še bolj jasen želi biti v pogovoru. Je prijeten sogovornik, včasih malce pretih, a vendar dovolj razumljiv in odločen pri svojih besedah. O županu bi se lahko razpisala na dolgo in široko, pa tega ob najinem prvem
srečanju nisem imela v mislih, priložnosti za pogovor bo še več kot dovolj.
Od župana in ostalih vodilnih mož v občini (članov občinskega sveta) ter seveda občinske uprave ljudje veliko pričakujejo. Kako pa je delo v občini teklo v prvem polletju, kje občani še lahko pričakujejo napredek in izboljšanje ter seveda o bližnjem občinskem prazniku — o vsem tem sem se pogovarjala z županom Radoslavom Simoničem. Pogovarjal sva se o marsičem, poskušala sva izluščiti bistveno, nastal pa je naslednji pogovor.
Gospod župan, za vami je že prvo polletje dela v novi občini Hajdina. Kako delovno je bilo v prvih mesecih obstoja občine?
Radoslav Simonič: “Najprej smo se v občini spoprijeli z oblikovanjem statuta, potem smo na občinskem svetu sprejeli še poslovnik in nekaj drugih aktov (odlok o organiziranju občinske uprave). Vse to je bilo potrebno, da je občina lahko začela živeti in je dobila začetni zagon. Ustvariti je bilo treba tudi občinsko upravo, kajti pri nasje ostala samo nekdanja tajnica Primestne četrti Jožica Sijanec. Prvega aprila smo zaposlili tudi tajnico Valerijo Šamprl, računovodkinjo Lidijo Terbulec, v upravi so torej zaposlene tri ženske. V poletnih mesecih smo za določen čas zaposlili še vzdrževalca občinskega premoženja. Tudi preko javnih del imamo enega delavca za vzdrževanje javnih površin in delavko kot pomoč pri pisarniških delih. Do sedaj smo imeli 8 rednih sej, sprejeli smo večinoma vso potrebno zakonodajo za delo občine, v vse to pa je bilo vloženega ogromno dela tako z moje strani, občinske uprave in izredno veliko s strani občinskega sveta in odborov. Takoj na začetku moram povedati, da sem zadovoljen z delom in sodelovanjem občinskega sveta, ker se člani zavedajo odgovornosti.”
Kako bi v nekaj stavkih opisali občino Hajdina, pri tem pa omenili nekatere njene bistvene značilnosti in povedali tudi, s čim se občina lahko predstavlja navzven?
Radoslav Simonič: “Smo ravninska občina, ki ima tako dobre kot tudi slabe plati. Občina ima v tem trenutku 3900 prebivalcev v sedmih naseljih. Lahko bi jo najprej predstavili s področja gospodarstva, saj imamo dve veliki podjetji: Tovarno močnih krmil Draženci in Farmo prašičev v Dražencih, imamo precej dobro razvito podjetništvo v Slovenji vasi, dobro je razvito gostinstvo in tudi kmetijstvo. Preko 100 je registriranih družb z ome-
jeno odgovornostjo (d.o.o.), bogati pa smo seveda še s kulturnimi znamenitostmi. Navzven bi se lahko predstavili z lepo cerkvijo sv. Martina in novo cerkvico v Slovenji vasi, z mitrejem na Sp. Hajdini, ki letos slavi 100. obletnico in je eden izmed redkih znanih v srednji Evropi. Lahko se pohvalimo z bogatim društvenim življenjem, saj imamo kar štiri kulturna društva, uspešne dramske skupine, pevske zbore. V ospredju so še gasilska in športna društva, imamo tudi lastno gasilsko poveljstvo, združujemo se v GZ Mestne občine Ptuj, pred kratkim pa smo v občini ustanovili še športno zvezo in kmalu bomo dobili planinsko društvo. Želo številčno je še društvo upokojencev, zelo delovna pa so društva in aktivi podeželskih žena.”
Na prvem mestu bo ekologija
Začetek županovanja takoj po novem letu prav gotovo ni bil lahek. Po novem župan vodi tudi seje občinskega sveta, tako da je vedno v neposrednem stiku s člani občinskega sveta in mora z njimi že takoj na začetku navezati dobre, predvsem pa korektne odnose. Kakšno je vaše sodelovanje s hajdinskim občinskim svetom, s katerim ste že začrtali skupno pot vodenja in oblikovanja občine?
Radoslav Simonič: “Sam start v novo občino je bil za vse nas precejšnja neznanka, spremenil se je tudi način financiranja, drugačna je sestava proračuna. Delati smo začeli s skupnimi močmi in kar najbolj sodelovati, kajti drugače bi težko kaj naredili. Naš prvi proračun smo oblikovali (tudi že sprejeli) v višini 233 milijonov SIT, ga razdelili, tako kot povsod po občinah, po nekem kriteriju in potrebah. Kot sem že v predvolilnem boju dejal, ne obljubljam nič drugega kot le trdo in pošteno delo, to še zmeraj ponavljam. Dela, skrbi in dolžnosti je več, kot sem pričakoval na začetku. Veliko truda v občini želimo posvetiti področju ekologije, nato razvoju infrastrukture. Ekologija bo ostala na prvem mestu, predvsem zaradi naravovarstvenih pasov in zaradi bogate arheologije. Naprej gremo s tezo, da bomo to področje poskušali zapustiti vsaj tako ohranjeno, kot smo ga prejeli.”
Omenili ste že področje infrastrukture, ob tem seveda kaj hitro pomislimo na vodooskrbo, urejene ceste in telekomunikacijsko omrežje, ampak vse to pri vas že imate. Verjetno bi našli veliko pomanjkljivosti in naleteli na številne težave tudi na tem širokem področju. Zanima me, kakšno je dejansko stanje na terenu in kje lahko občani pričakujejo več investicijskih vlaganj?
Radoslav Simonič: “Področje infrastrukture je in bo ostalo stalna skrb vsake občine, ne glede na čas njenega obstoja. V letošnjem letu bomo poskrbeli za asfaltiranje občinskih cest, nekaj smo že vložili v ureditev pokopališča, napeljavo novega vodovoda in izboljšali smo tudi elektrifikacijo. Kmalu bomo uredili tudi fasado na vaškem domu v Dražencih, v dvorano v Skorbi bomo napeljali centralno kurjavo, s sofinanciranjem pa želimo pomagati vsem društvom, da bodo lahko začela normalno delati in ustvarjati. Na problem smo naleteli takoj, ko smo postali samostojni, saj smo iz Mestne občine Ptuj prišli brez vsakršnih projektov, zato jih imamo sedaj v izdelavi kar precej, predvsem idejnih. V bodoče želimo urediti tudi kanalizacijo v občini, ki predvideva priključke Dražencev na D- kanal Turnišče, Sp. in Zg. Hajdine, Gerečje vasi in Kungote na kanal pri nogometnem igrišču pri Sp. Hajdini, med tem pa bi imele Slovenja vas, Skorba in Hajdoše lastno čistilno napravo. Dela, o katerih govoriva, bodo trajala od 10 do 20 let, zato bi bilo dobro pričeti čim prej in že drugo leto začeti vsaj z eno etapo izgradnje kanalizacije. Na teh lokacijah bomo v zemljo položili tudi nove vodovodne cevi. Uredili bomo še razsvetljavo, saj je zdajšnja zelo slaba in je potrebna temeljite prenove.”
Na terenu smo se že lahko prepričali, da ste v prvih mesecih precej truda in denarja vložili v obnove kulturnih hramov in drugih domov, za normalno delo v občini ste morali obnovili tudi zgradbo, v kateri se nahajajo občinski prostori. So ti prostori sedaj dovolj veliki za vse vaše potrebe, ali pa vendarle v prihodnje načrtujete izgradnjo nove občinske stavbe?
Radoslav Simonič: “Menim, da so sedanji obnovljeni prostori dovolj veliki za normalno delovanje občinske uprave vsaj za štiri leta in tudi več, v sklopu teh prostorov je namreč tudi prosvetna dvorana. Tudi to dvorano smo precej obnovili, v njej manjkajo le še stoli in mize. V bodočnosti si želimo novih občinskih prostorov, zato smo sklenili pogodbo za nakup zemljišča za bodočo ureditev občinskega središča v Hajdini v velikosti dobrega hektarja. To se bo lahko urejalo v poznejših letih, ko bo za to posebej namenjen tudi denar. Želimo omogočiti normalne pogoje za delo društev. Pozabiti ne smemo na našo šolo, ki je letos začela z devetletko. Prav zato smo kupili tudi vso dodatno opremo za obe učilnici, ki sta poslej precej drugače urejeni, v šolo pa bo v prihodnjih letih treba še dosti vlagati.”
Občina Hajdina ima eno samo osnovno šolo, ustanovili ste tudi že javni vzgojnoizobraževalni zavod OŠ Hajdina in na področju šolstva verjetno kakih posebnih zapletov zaenkrat nimate. Kot župan pa ste prav gotovo lahko zelo ponosni, da je bila na širšem ptujskem območju prav hajdinska šola izbrana za poskusno uvajanje devetletke?
Radoslav Simonič: “Zelo sem zadovoljen in ponosen, da imamo v naši občini med prvimi devetletko. Žal pa nimamo vrtca in zato smo pred časom že pristopili k izdelavi projektov za izgradnjo vrtca pri šoli, škoda je, da tam nimamo več prostora, ki bi si ga želeli in potrebovali. Lokacijsko vrtec spada k OŠ, posebej še sedaj, ko se uvaja devetletka. Nekaj učencev iz naše občine sicer še zmeraj obiskuje tudi OŠ Breg in na eni zadnjih sej nismo dali soglasja k šolskemu okolišu Breg, vendar to popolnoma ničesar ne spremeni. Starši lahko svoje otroke tako kot doslej vpišejo na željeno šolo, seveda s predhodnim soglasjem ravnatelja hajdinske šole.”
Bralce Hajdinčana bo verjetno tudi zanimalo, kako težka je letos proračunska vreča in kako ste v občini porazdelili sredstva po posameznih področjih? Bo sredstev dovolj za vse potrebe in načrte v občini?
Radoslav Simonič: “Denarja v nobenem proračunu nikoli ni dovolj, menim pa, da ga je dovolj za normalno delovanje, za pokrivanje infrastrukturnih naložb (občinske ceste, ki so potrebne modernizacije ali asfaltiranja, razsvetljava), med tem ko bo projekt kanalizacije tekel v skladu s pridobivanjem projektne dokumentacije po etapah. Proračunska vreča obsega dobrih 233 milijonov tolarjev in sredstva smo poskušali kar najbolj smotrno razdeliti na vsa področja v občini.”
Občina je bogata tudi v drobnem gospodarstvu in kmetijstvu. Kakšen prispevek bo poslej dajala tema dvema področjema, ki sta ključnega pomena za razvoj občine?
Radoslav Simonič: “Na področju gospodarstva veljajo neka pravila, po katerih teče razvoj, občina pa lahko bolj malo vpliva in daje morda le dodatne impulze tem zakonitostim, ki tečejo v gospodarstvu. Tako na primer subvencioniramo obrestno mero pri kreditih za malo gospodarstvo in tudi pri kreditih namenjenih razvoju ter pospeševanju kmetijstva v različnih panogah.”
O turizmu se povsod po občinah veliko govori. Kake načrte ima občina Hajdina v tej smeri in kaj lahko ta trenutek “turističnega”ponudite obiskovalcu?
Radoslav Simonič: “Pri nas lahko razvoj turizma teče v dveh smereh, na eni strani s traso avtoceste, ki je predvidena od Starš mimo vseh naših vasi. Tako postanemo ena sama prometnica in kup onesnaženega okolja. Tako
turizem v naši občini ne bi imel nobenih možnosti in nadaljnje perspektive. S traso avtoceste čez Kidričevo se turizem pri nas lahko razvije, pri tem mislim predvsem na gostinsko ponudbo. Lahko pa prinese čisto druge možnosti, če bo res kdaj prišlo do postavitve Kurent-landa in bi ta del povezali tudi z novim golf igriščem.”
Hajdina za traso avtoceste Kidričevo
Za občino Hajdina zdajšnja magistralna cesta Maribor — Zagreb predstavlja enega večjih problemov, na katerega občani opozarjajo že kar precej let, pa vendar se ni še nič obrnilo na bolje. V zadnjem času smo veliko slišali o gradnji avtoceste in za to naj bi bile narejene tudi že študije. Zanima me, kakšno avtocestno varianto zagovarja občina Hajdina in pri kateri boste vztrajali?
Radoslav Simonič: “Podpiramo varianto trase Kidričevo, nismo pa za varianto Brunšvik, Marjeta in t.i. kanalsko varianto, za nas te niso sprejemljive. Menimo namreč, da bi se v celoti skazilo področje naše občine, presekali bi vodne vire, šla bi med šolo in vodovodom, presekala bi arheološko nahajališče, ki pri nas še sploh ni odprto. Gre za deteljico med Sp. in Zg. Hajdino. Zavzemali se bomo za traso Kidričevo, saj bi ta Hajdinčanom, Ptuju in vsem drugim občinam zagotavljala sorazmerno hiter pristop na vse strani, na naše področje pa bi posegla le v manjšem delu: v Zg. in Sp. Hajdini ter v Dražencih.
Na eni strani se soočate s težavami, na drugi strani se veselite, saj je občina po številu društev zelo bogata in v pestri sestavi...
Radoslav Simonič: “Resnično imamo bogato kulturno življenje, ki je kot nek odraz tukaj živečih ljudi, vse to pa za seboj prinaša tudi ogromne stroške za občino. Občina bo zagotovo pridobila še kako novo društvo, ponosni smo tako na kulturnike kot tudi na gasilce, športnike in vse druge, ki delajo in si prizadevajo po društvih. Vsa dosedanja društva želimo obdržati na ustreznem kvalitetnem nivoju.”
Občinski praznik na martinovo
Prava priložnost za druženje se občanom ponudi ob občinskem prazniku. Hajdina še ni imela praznovanja,
za občinski praznik pa je že vse dogovorjeno. Kdaj bo torej prvo občinsko praznovanje?
Radoslav Simonič: “Prvo občinsko praznovanje bomo v občini pripravili v soboto pred Martinovo nedeljo. Za pripravo praznovanja bo poskrbel poseben odbor, pripravili bomo nekaj športnih in kulturnih prireditev, na ta dan je tudi naša že tradicionalna prireditev z naslovom “Iz mošta vino, pridi na Hajdino” v farni cerkvi sv. Martina. Drugo leto bomo verjetno sposobni pripraviti kaj več, kajti letos imamo za to malo premalo časa.”
Vsaka občina se navzven ponavadi predstavlja tudi s. simboli: z grbom in zastavo, občina Hajdina svojih simbolov za zdaj še nima. Zamisli o tem prav gotovo že obstajajo in do prvega praznika občine jih bo verjetno težko spraviti skupaj?
Radoslav Simonič: “Težko bo, kajti časa je resnično premalo. Na naslednji seji Občinskega sveta se bomo dogovorili za razpis o občinskem grbu in zastavi. Zelo bi bil vesel, če bi to steklo do prvega praznovanja, čeprav težko verjamem, da je to mogoče. Do konea tega leta pa bomo verjetno zmogli, kajti treba bo izbrati pravi simbol naše občine in dobro razmisliti pri sami odločitvi.”
Hajdinčan bo po novem glasilo občine Hajdina. Že naslov sam pove, komu bo namenjen, občanom torej, kakšno pa je županovo vodilo na pot prvi številki?
Radoslav Simonič: “Želim si tak občinski časopis, ki bi nas občane objektivno obveščal o delu in dogajanjih v naši občini, ki bi bil nepristranski, in ki bi ga ljudje sprejeli za svojega. Takšen torej naj bo Hajdinčan.”
Gospod župan, kakšne so vaše želje v 4-letnem mandatu? Česa se nadejate v prvem obdobju županovanja?
Radoslav Simonič: “Obetam si, da bodo vse načrtovane investicije na vseh področjih tekle .nemoteno in da nikjer ne bo poseganja v zasebno lastnino. Verjamem, da bomo v 4-letnem obdobju lahko naredili kar nekaj, poskrbeli za večji napredek na vseh področjih in če bo dovolj denarja, bomo zadovoljni vsi. Z občani že sedaj dobro sodelujem, veliko ljudi se obrača name, rešili smo tudi že nekaj problemov, nekaterim pa žal nismo bili kos. Ampak župan vendarle ni vsemogočen, tega se moramo zavedati. Trudim se, da bi naše delo potekalo v vsesplošno zadovoljstvo vseh občanov.”
Besedilo: Tatjana Mohorko Foto: S. Brodnjak
.OVAkfE NAGR08K,
!N TLAKOV 12
...
rc*M m ;
tov TER VSEH VRST OBLOGI EGAKAMNA
SEOEtf
K	H« SUtil,
1A HA MAVSKIM EOUU 57
tel.: OH / >15-0117
Zg. Hajdina 132/b, 2250 PTUJ
tel./fax: 062/781-176 mobitel: 0609/626-075 GSM: 041 626-075
WILLIAMS
Viljem GEREČNIK s.p.
Trgonet d.o.o.
Slovenja vas 6ld
Cvetličarna
GSM: 041/739 237
CVETLIČNI KIOSK NA POKOPALIŠČU
odprto vsak dan od 8. do 19. ure, med prazniki zaprto!
“Že od nekdaj si človek je želel, da visoko nad zemljo, pod oblaki bi letel!”
BALONARSKI KLUB VOJNIK
Dušan Bojanovič
Telefon 063/772 555 Mobitel 0609/630 892
Predstavljamo vam
Občinska uprava
Vodja uprave Valerija Šamprl
Občinsko upravo v Občini Hajdina vodi tajnica Valerija-Ljerka Šamprl, lahko bi ji rekli tudi direktorica občinske uprave. Doma je iz Sp. Hajdine, torej jo Hajdinčani že poznate. Pred tem pa je Ljerka delala na področju izobraževanja v Mestni občini Ptuj.
In kakšne so naloge vodje občinske uprave? V rokah ima neposredno vodenje uprave, organizacijo in koordinacijo delavcev v občinski upravi, razporeja delavce na določena dela, izdaja odločbe v upravnem postopku na
I.	stopnji, upravlja najzahtevnejše naloge in sodeluje v projektnih skupinah občine, med drugim tudi poroča na sejah občinskega sveta in nenazadnje opravlja še vse druge naloge, za katere jo pooblasti ali jih naroči župan občine. Ljerka je po prvih mesecih vodenja hajdinske občinske uprave zadovoljna z delom. Od aprila se je naučila še veliko dodatnega, sicer pa je videti, da delo z veseljem in rada opravlja v zadovoljstvo vseh, sodelavk in tudi strank, ki prihajajo v občinske prostore.
Računovodstvo vodi, prav tako domačinka, Lidija Terbulec.
Nekdanja tajnica Krajevne skupnosti Hajdina, Jožica Šijanec, v novi občini opravlja vsa administrativna in druga — s tem povezana dela.
Tekst in fotografije: Tatjana Mohorko
Uradne ure v občinski upravi:
ponedeljek, torek, četrtek: od 8. do 14. ure sreda: od 8. do 12. ure, popoldne od 13. do 16. ure petek: od 8. do 12. ure malica: vsak dan od 11. do 11.30 ure
uradne ure župana Radoslava Simoniča: vsako sredo od 14. do 16. ure.
Predstavljamo vam
Občinski odbor za družbene dejavnosti
Ko smo njegovega predsednika Janka Merca, povprašali, kako si je zastavil delo v odboru, ki ima zelo široko paleto dejavnosti, je povedal, da je “najprej vseh sedem svojih sodelavcev seznanil s sestavo, nalogami in pristojnostmi odbora, kot delovnega telesa občinskega sveta, ki jih opredeljujejo določila Statuta Občine Hajdina in Poslovnik o delu Občinskega sveta”. Nato pa je nadaljeval:
“Dejavnosti Odbora za družbene dejavnosti so:
•	vzgoja, izobraževanje ter predšolsko varstvo;
•	socialno skrbstvo, osnovno zdravstveno varstvo, osnovno varstvo otrok in družine, skrb za invalide in ostarele;
•	zgodovinska, raziskovalna, informacijska ter dokumentarna dejavnost;
•	šport in rekreacija;
•	kultura.
Za pokritje stroškov, povezanih z normalnim delovanjem občinskih organov, občinske uprave in zgoraj navedenimi področji, bo potrebnih skoraj 70% sredstev občinskega proračuna, ki je v postavkah natančno definiran s strani Občinskega sveta in župana. Ugotavljamo, da nam zaradi vedno večjih zahtev društev in klubov zmanjkuje denarja za področje kulture in športa. Moram pa poudariti, da je z ustanovitvijo občine Hajdina v ta namen zagotovljen sedaj bistveno večji delež, kot smo ga dobivali prej.”
Investicije v kulturo?
“V letošnjem letu smo že, oziroma še zaključujemo obsežna obnovitvena dela v kulturni dvorani v Dražen-cih, (notranja oprema in fasada), v Skorbi (centralno ogrevanje) ter na Hajdini (notranja oprema, hkrati z ureditvijo prostorov za delo občinske uprave). V naslednjih letih bomo s takšnimi aktivnostmi nadaljevali v vseh vaseh, ki imajo prostore, namenjene družabnim in družbenim množičnim dejavnostim, pa naj bodo to gasilski domovi ali športni objekti. Seveda bomo morali spoštovati višino razpoložljivih sredstev.”
Kako zadovoljujete različnost interesov?
“Takoj v začetku smo se dogovorili, da člani odbora stališča in ugotovitve o posameznih točkah dnevnega reda oblikujemo že do seje odbora, na sestanku pa razpravljamo le /o odprtih vprašanjih. Kot predsednik odbora se trudim in se bom tudi v prihodnje, zavzeto spremljati pereče probleme s področja družbenih dejavnosti in jih poskušati reševati strpno. Zato si že predhodno pridobivam informacije in se seznanim s stanjem “na terenu”, da lahko potem sprejmemo najbolj objektivno rešitev.”
Bi kaj posebej izpostavili?
“Posebej pohvalno se lahko izrazim o kulturnem delovanju naših občank in občanov, pri katerih zelo občudujem entuziazem posameznikov. Seveda se v množici najdejo tudi taki, ki se ne morejo sprijazniti z novo podobo in funkcioniranjem naše občine, vendar bodo čas in rezultati dela prepričali tudi njih.”
Na slovesnosti ob začetku pouka v OŠ Hajdina je zbranim spregovoril tudi svetovalec Zavoda za šolstvo RS Franko Florjančič.
Na visoki ravni sodelovanja potekajo tudi aktivnosti z Osnovno šolo Hajdina, na katero smo upravičeno lahko ponosni, saj je med prvimi šolami v Sloveniji in prva na območju nekdanje ptujske občine, ki je izpolnila pogoje za izvajanje devetletke. V veliko zadovoljstvo mi bo, ko se bodo vsi občani naše občine zavedli njenih prednosti, bodisi v smislu materialne opremljenosti kot tudi ustrezne kadrovske zasedbe. Ob naši šoli nam v tem delu Evrope res ni potrebno zardevati. Znati moramo izkoristiti njene kvalitete in lepoto v celoti.”
In kako je na področju telesne kulture?
Za kakovostno preživljanje prostega časa je poskrbljeno tudi na športno rekreativnem področju, kjer vlada izjemno zanimanje tako za nogometna ligaška tekmovanja kot tudi za množično telesno kulturo. Da bi bil zdrav duh v zdravem telesu, je želja vseh, ki se zavedamo vedno večjih službenih naporov in posledic vsakdanjega stresnega življenja. To je tudi botrovalo predlogu Odbora za družbene dejavnosti, da ustanovimo Zvezo športnih društev v občini Hajdina, v katero bodo vključena vsa do takrat registrirana športna društva. Pri razvojnih usmeritvah športa kot celote je to nedvomno potreben in velik korak. Prizadevali si bomo za enakopravno obravnavo vseh udeležencev, tako otrok in mladine, športne rekreacije, društev, klubov, osnovne šole, vseh naših mladih — pa tudi manj mladih občank ter občanov. Potrudili se bomo, da bomo predvsem v začetni fazi delovanja Zveze s strani našega odbora nudili vso potrebno podporo in pomoč.
Kako ocenjujete vaše dosedanje delo?
“Delo odbora in svoj prispevek k temu ocenjujem kot pozitivno, saj si prizadevamo uresničevati interese vseh naših občanov, seveda v okviru danih možnosti. K temu nedvomno veliko prispeva odločitev župana, ki je uspel preprečiti morebitne politične, strankarske težnje po enostranskih odločitvah.”
In kako v naprej?
“O nekaterih dogajanjih, ki spadajo v naš “delokrog” boste lahko marsikaj prebrali tudi v drugih prispevkih, zato jih sam ne bi ponavljal. Radi bomo poročali o našem delu v vsaki številki Hajdinčana, saj je skrb za sprotno informiranost tudi ena izmed nalog našega odbora”.
Zapisala: S. Brodnjak Foto: Matija Brodnjak
Predstavljamo vam
Odbor za varstvo okolja in urejanje prostora
V Odbor za varstvo okolja in urejanje prostora je bilo s strani Občinskega sveta občine Hajdina imenovanih 8 članov.
Z ozirom na položaj in lego občine Hajdina v trasi Dravskega polja lahko rečem, da je naša občina zelo ranljiva s strani varstva okolja. Velik del naše občine se nahaja na vodovarstvenem pasu, zato je v skladu z Zakonom o varstvu okolja naloga lokalne skupnosti in s tem neposredno Odbora za varstvo okolja in urejanje, naslednja:
—	določitev zavarovanih območij vodnih virov za svoj teritorij;
—	režim poseganja z dejavnostmi na območju varstvenih pasov;
—	izvajanje sanacij razmer na terenu le za svoj - komunalni del (kanalizacija, odpadki, čistilne naprave).
Zgoraj navedeni kriteriji, kot tudi ostale obremenjenosti okolja (npr. opuščene gramoznice in s tem neposredno vsa divja odlagališča odpadkov), Odbor za varstvo okolja postavljajo v nezavidljiv položaj, saj se kot novoustanovljena občina srečujemo na terenu z veliko problemi, ki se odražajo v neurejenih lastniških razmerjih zemljišč.
Dolgoročna sanacija pri varovanju okolja bo morala zajemati:
—	analizo obremenitev in obremenjenosti okolja;
—	variantne tehnološke in druge rešitve (idejni projekt za kanalizacijski sistem je že v izdelavi);
—	terminski plan izvajanja programa;
—	finančni načrt, vključno s prikazom stroškov odškodnin za razvrednotenje in nevarnosti za okolje.
Kratkoročna sanacija že poteka z odkrivanjem in načrtom čimprejšnje sanacije divjih odlagališč, pri čemer bo finančno breme pri tovrstnih sanacijah v veliki meri prevzela občina. Na vsak način bomo s svojimi elaborati oz. sanacijskimi programi obveščali državno regulativo in poizkušali na širši značaj neobremenjenega vodovarstvenega okolja vplivati na finančno povrnitev stroškov s strani ministrskega resorja.
Od registriranih problemov kakovosti vode sta aktualna dva vidika onesnaženja:
—	onesnaženje, ki omogoča bakteriološko kontaminacijo (odplake, deponije odpadkov, kmetijstvo);
Divje odlagališče odpadkov v Zg. Hajdini.
—	onesnaženje, ki emitira kemijske snovi v vodo v takih koncetracijah, da le-te preprečujejo MDK (maksimalno dovoljene koncetracije).
Na osnovi vseh perečih okoljevarstvenih problemov smo na 6. seji Občinskega sveta občine Hajdina sprejeli odlok o ustanovitvi skupne občinske uprave občin, pri čemer uprava opravlja naloge na naslednjih področjih:
—	urejanje prostora,
—	varstvo okolja,
—	inšpekcija.
Nadalje bo velika vloga Odbora za varstvo okolja in urejanje prostora pri strokovnih analizah in določanju trase cestne mreže na našem občinskem prostoru. Ravno težnja po ohranitvi vodnih virov v naši občini in tudi izven nje, bo pogojevala zahteve pri določitvi trase.
V	pripravi je vrsta odlokov in sklepov, ki jih mora statutarno pravna komisija in občinski svet na našo pobudo in predloge čimprej sprejeti, saj bomo le tako kos vsem perečim okoljevarstvenim problemom, ki pestijo našo občino.
Zaradi značaja širšega družbenega problema pri varovanju vseh elementov okolja bodo potrebna tesna in konstruktivna skupna sodelovanja s sosednjimi občinami.
V	veliki meri nam bo v pomoč pred kratkim sprejet Nacionalni program varstva okolja RS, ki vsebuje vse elemente, ki jih v okoljevarstveno zaščito prostora vnašajo in upoštevajo države Evropske unije.
Konkretno delo na terenu in rezulatati opravljenih nalog bodo sprotno objavljeni v glasilu Hajdinčan. Pri tem se zavezujemo, da bomo objavili tako kršitelje, ki neposredno onesnažujejo prostor naše občine, kakor tudi tiste, ki že ali še bodo aktivno sodelovali za naše čim lepše in čisto okolje.
Predsednik Odbora za varstvo okolja in urejanje prostora, Karl Svenšek
Foto: S. Brodnjak
100. obletnica odkritja I. mitreja
V torek, 12. oktobra 1999, bo ob 19. uri ODPRTJE OBNOVLJENEGA I. MITREJA NA SPODNJI HAJDINI,
s kulturnim programom in
slavnostnim sprejemom udeležencev
Mednarodnega znanstvenega srečanja
PTUJ V RIMSKEM CESARSTVU, MITRAIZEM IN NJEGOVA DOBA.
Dobimo se pri vhodu k mitreju, pri Zupaničevih (Joštovih) na Spodnji Hajdini.
Vljudno vabljeni!

Predstavljamo vam
Kdo je kdo v organih občine Hajdina
ŽUPAN:	
Radoslav SIMONIČ	
PODŽUPANA:	
Martin TURK	Viktor MARKOVIČ
Občinski svet:	
Radoslav SIMONIČ	Viktor MARKOVIČ
Ivan BRODNJAK	Janko MERC
Milan BRODNJAK	Ignac SKAZA
Branko BURJAN	Alfonz STRNAD
Slavko BURJAN	Karl SVENŠEK
Franc CARTL	Alojz ŠIJANEC
Anton CESTNIK	Martin TURK
Karl FRIDL	
Odbor za družbene dejavnosti:	
Janko MERC	Alfonz STRNAD
Branko BURJAN	Stanislav GLAŽAR
Karl FRIDL	Silva HAJŠEK
Ignac SKAZA	Franc MLAKAR
Odbor za gospodarstvo in kmetijstvo:	
Ivan BRODNJAK	Edvard DOBNIK
Milan BRODNJAK	Martin DREVENŠEK
Franc CARTL	Jože MEGLIČ
Anton CESTNIK	Andrej TKALEC
Odbor za komunalno infrastrukturo:	
Alojz ŠIJANEC	Milan PAVLICA
Slavko BURJAN	Drago ŠTRAFELA
Ignac SKAZA	Andrej ZELENIK
Martin TURK	
Odbor za varstvo okolja in urejanje prostora:	
Karl SVENŠEK	Anica DREVENŠEK
Milan BRODNJAK	Branko KAMENŠEK
Franc CARTL	Danica HREN
Alfonz STRNAD	Zdenka GODEC
Odbor za finance in občinsko premoženje:	
Martin TURK	Karl SVENŠEK
Ivan BRODNJAK	Anica STOPINŠEK
Anton CESTNIK	Antonija STRNAD
Janko MERC	
Odbor za razpolaganje z dodeljenimi	
sredstvi požarnega sklada:	
Alojz KLEMEN	Franc CARTL
Zvonko GLAŽAR	Branko ŠMIGOC
Rado AUER	Lidija TERBULEC
Nadzorni odbor:
Štefan KIRBIŠ	Stanko TOMANIČ
Mirko ŽAGAR
Občinska volilna komisija:
Cvetka MERC, predsednica
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja:
Janko MERC	Viktor MARKOVIČ
Anton CESTNIK
Statutarno pravna komisija OS občine Hajdina:
Viktor MARKOVIČ Janko MERC Ivan BRODNJAK	Branko BURJAN
Martin TURK
Člani vaških odborov v občini Hajdina
DRAŽENCI:
Ivo RAJH	Daniel PAVLICA
Dragica POLAJŽER	Aleksander SEREC
Andrej DREVENŠEK
GEREČJA VAS:
Franc DREVENŠEK Stanko PAVEO Franc KAISERSBERGER Martin DREVENŠEK Janko NOVAK
HAJDOŠE:
Stanko GLAŽAR ml. Danijel LIPAVŠEK Franc ZAGORANSKI Ivan GLAŽAR Jože ZAJŠEK
SKORBA:
Ivan VOGRINEC	Franc TERBULEC
Janko LELJAK	Zvonko ZUPANIČ
Ivan OGRINC, st.
SLOVENJA VAS:
Franc KLEMEN	Aleksander GAŠLJEVIČ
Henrik ŠLAMBERGER Ivan VEGELJ Franc METLI ČAR
SPODNJA HAJDINA:
Edi DOBNIK	Ivan PAHOLE
Vlado ŠAMPRL	Ivan AMBROŽ
Rado AUER
ZGORNJA HAJDINA:
Edvard KOSAR	Ivan BRODNJAK
Štefan MLINARIČ	Stanko KOKOT
Srečko MLAKAR
OSNOVNA ŠOLA HAJDINA
Uspešen začetek novega šolskega leta
Leto dni mlajši v osnovno šolo
Šolsko leto 1999/2000 ni samo prelomnica tisočletja, naša šola vstopa z njim v novo zgodovinsko obdobje slovenske devetletne osnovne šole. Vsaka šola obstoja, dela in izvaja vzgojno-izobraževalno poslanstvo med mladimi v svojem specifičnem, socialnem in družbenem okolju. V tem okolju, v tem prostoru so glavni akterji UČENCI, njihovi STARŠI in UČITELJI. Program, ki ga šola izvaja, je opredeljen v skupnih predpisanih programskih smernicah in po določenih vsebinskih sklopih - učnih načrtih dela. O tem, da vsaka šola z obstoječim kadrovskim potencialom bolj ali manj uspešno realizira predpisan program dela, ni dvoma. Drugačne oblike in metode dela, vključevanje projektnega in timskega dela, povezovanje šole z okoljem ..., to je naša druga večja skrb in obveza.
Pričenjamo že tretje šolsko leto v prenovljenih in novih šolskih prostorih, na katere so čakale številne generacije hajdinskih učencev in tudi njihovi starši.
250 učencev šole, razporejenih v 15 oddelkih, ima pouk samo v dopoldanski izmeni. Letos smo v prvi razred vpisali dve generaciji prvošolčkov, ki so razporejeni v 2 oddelka devetletke in 1 oddelek 8-letne osnovne šole. Ker so prostori in šolska oprema bili zagotovljeni z novim prizidkom, smo zaradi potreb nove devetletke več sredstev namenili nakupu nove učne tehnologije, učil, računalniške opreme in zunanjih igral.
Na šoli bo poučevalo 20 pedagoških delavcev, za strokovno pomoč učencem pa skrbijo še šolska knjižničarka, svetovalna delavka, računalnikar in mobilna pedagoginja.
V šolo zadnja generacija osmošolcev
V štiridesetih letih, kar je veljala osemletna osnovna šola, se je mnogo spremenilo in čudno bi bilo, če bi se v novo tisočletje napotili kar s starimi šolskimi vzorci. Naša nova devetletna osnovna šola je bila uzakonjena v državnem parlamentu že leta 1996. Vse spremembe in novosti, ki prihajajo z njo v obvezno osnovno šolo, je stroka dobro pretehtala in mnoge naše pripombe tudi upoštevala v podzakonskih predpisih. Priprave na uvajanje nove devetletke so stekle pred dvema letoma, pospešeno pa po sprejemu sklepa Ministrstva za šolstvo in šport iz Ljubljane, ko smo bili vključeni v prvo skupino šol za postopno uvajanje novega programa. Ker smo ves čas priprav dobro sodelovali in z novostmi sprotno obveščali tudi naše starše, pri pridobivanju pisnih soglasij nismo imeli nobenih težav - nasprotno, starši obeh generacij učencev so nas pri naši odločitvi podprli in nam zaupali.
Prva generacija prvošolcev, ki bodo hodili v osnovno šolo 9 let.
Naši učenci novega 1. razreda devetletke so pri vstopu v šolo stari enako kot dosedanji malo-šolarji, oziroma toliko kot njihovi vrstniki v večini evropskih držav. Učenci bodo imeli v 1. razredu zagotovljene enake pogoje dela kot v dosedanji mali šoli, v pomoč pri izvajanju programa pa jim bo druga učiteljica-vzgojiteljica. Ista učiteljica bo spremljala učence celo prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, to je do vključno 3. razreda. Znanje učencev bo v 1. triadi ocenjevano opisno.
Devetletna osnovna šola za sedmošolce
Tudi v novem 7. razredu devetletke učence čaka nekoliko spremenjen učni načrt, kakor tudi nekatere novosti
Iz petega kar v sedmi razred devetletke (Foto: M. Brodnjak)
za izboljšanje učnega procesa. Učni načrti so prenovljeni, vgrajene bodo nove metode in oblike poučevanja, pouk bo postal bolj raznolik in zanimiv. Več časa bo ostalo za ponavljanje in utrjevanje snovi. Učenci bodo za popestritev obveznega učnega programa imeli še tri izbirne predmete, ki so prilagojeni njihovim interesom, željam in kasnejši poklicni usmerjenosti. Dobili bodo tudi možnost rednega pouka drugega tujega jezika, to je angleščine. Pri matematiki, slovenskem in nemškem jeziku bo šola uvajala nivojski pouk.
Za nami je veliko skupnih sestankov, izobraževanj pedagoških delavcev, posvetov z višjimi strokovnimi organi Ministrstva za šolstvo in šport Ljubljana in Zavoda za šolstvo — OE Maribor. Ves čas priprav pa smo dobro sodelovali tudi z vodstvom nove občine Hajdina, kjer so nam znali prisluhniti. Zavedamo se, da je vsaka sprememba proces, ki še teče. Ali nam bo uspelo? Učitelji, starši, predvsem pa naši učenci bomo to hitro ugotovili. Upamo, da bomo ob koncu šolskega leta lahko rekli, da so naša pričakovanja izpolnjena, kajti pri tako pomembnih projektih poti vodijo le naprej.
Ravnatelj: Jože Lah
(Foto.T. Mohorko)
Prvi šolski dan
Letos sem postala osmošolka, kar pomeni, da šolo obiskujem zadnje leto. Kljub temu pa se dneva, ko sem prvič prestopila šolski prag, zelo dobro spominjam.
Bil je lep sončen pomladni dan, ko me je mama peljala vpisat v šolo. Močno sem se oklepala njene roke in plaho opazovala, še do takrat, neznano stavbo. Toda ob misli, da bom v jeseni smela v pravo šolo, sem vsa žarela od sreče.
Prvi šolski dan pa ni bil tako srečen. Vse bolj in bolj me je stiskalo pri srcu in postalo me je strah. Spomnim se, da nam je učiteljica razdelila okrogle listke, na katere smo narisali vsak svoj obraz. Tako je iz vseh teh obrazov nastal pravi mozaik: od prefinjenih damic z rdečimi lički, do smešnih klovnov s solzami v očeh. “No, sedaj pa se lahko na zadnji strani vaših obrazov še podpišete,” je prijazno dejala učiteljica. “Pf”, sem zamahnila z roko. Že pri petih letih sem vedela pisati daljše besede, zakaj potem svojega imena ne bi znala, ko mi že na čelu piše. Zagrabila sem barvico, se na hitro podpisala in oddala učiteljici. “Za takšno ime pa še nisem slišala,” se je ob pogledu na moj podpis začudila učiteljica. “O” se je kar podvojil, tako, da je pisalo “Moojca”, namesto “Mojca”. Ampak še danes ne vem, če je bil kriv pisalni škrat ali pa sem imela takšno tremo pred šolo.
Vendar vam sedaj povem, da šola ni prostor, katerega bi se morali bati. To je enostavno večja stavba z veliko prostori in učenci ter najrazličnejšimi delavci, ki nam “vtepajo” v možgane poučne in tudi zabavne stvari. Zato ni prav, ko starši vzgajajo otroke, zlasti tiste, ki so bolj živahne narave, s temi besedami: “Saj boš ti videl, kaj bo,
ko boš šel v šolo!” Ko pa pridejo učenci tja do četrtega razreda, pa sami ugotovijo, da to ni res, ampak, da moramo hoditi v šolo, če hočemo v življenju kaj postati.
Počasi se bom poslovila od osnovne šole na Hajdini in šla na trikrat večjo šolo. Ampak s seboj bom odnesla lepe spomine iz osnovnošolskih let. Tudi svojim otrokom in vnukom bom lahko povedala marsikatero norčijo, ki se je bom spominjala iz šolskih klopi.
Mojca Lešnik, 8. b. OŠ Hajdina
Na medobčinskem tekmovanju so se odlično odrezali bodoči člani nogometnih klubov iz občine Hajdina. Hodijo v 6. in 7. razred, trenira pa jih Damjan Vogrinec.	Foto: Lah
Starši predšolskih otrok: ne prezrite!
V mesecu avgustu smo rešili glavnino, v prvi polovici septembra pa še preostanek vlog za znižano plačilo vrtca za otroke s stalnim prebivališčem v naši občini, ki so z novim šolskim letom prvič vstopili v vrtec.
OBVEŠČAMO VAS,
da bomo oktobra pričeli z zbiranjem vlog za znižano plačilo vrtca za naslednje leto;
vloge bomo zbirali v času uradnih ur (ponedeljek, sreda in petek med 8. in 12. uro, ob sredah še med 13. in 16.) in sicer od 11. oktobra do vključno 15. novembra 1999-
Obvestilo velja za VSE starše, katerih otroci obiskujejo vrtec in želijo zanje uveljaviti znižano plačilo.
Starši, ne pozabite, da je 15. november 1999 skrajni rok za oddajo vlog za znižano plačilo vrtca za leto 2000.
V	kolikor starši med 11. 10. in 15. 11. 1999 ne bodo vložili vlog, jim bo s 1. 1. 2000 določeno polno plačilo vrtca, ki znaša 80% cene programa, ki ga obiskuje otrok.
V	kolikor ne gre za specifičen primer, kjer pridobivamo še dodatna dokazila, v postopku uveljavljanja znižanega plačila vrtca (zveza: Pravilnik o plači-
lih staršev za programe v vrtcih, Ur. list RS, št. 44/96 in 1/98) za leto 2000 potrebujete:
•	dosledno izpolnjeno vlogo za znižano plačilo vrtca — obrazec VRT/1;
•	dokazila o bruto dohodkih v letu 1998 (odločbo o odmeri dohodnine za leto 1998, oziroma za zasebnike odločbo o odmeri davka od dohodka dejavnosti, v kolikor je zaposlitev staršev trajala vse leto 1998, v nasprotnem primeru pa potrdilo sedanjega delodajalca o višini bruto plače v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge, oziroma v primeru brezposelnosti dokazilo pristojne območne enote Zavoda RS za zaposlovanje o statusu iskalca zaposlitve in morebitnih prejemkih iz naslova denarnega nadomestila za čas brezposelnosti;
•	prejemniki denarne pomoči, po Zakonu o socialnem varstvu, odločbo pristojnega centra za socialno delo o upravičenosti do te pomoči (ta kategorija vlagateljev je na osnovi vložitve vloge za znižano plačilo vrtca edina oproščena plačila le-tega);
•	za otroke, ki živijo le z enim od staršev, je potrebno priložiti dokazilo (sklep) o uveljavljeni preživnini.
Hvala za razumevanje!
Občinska uprava
Počitniški projekt hajdinskih kulturnikov
Ustvarjalne urice za počitniške delavničarje na Hajdini ...
Tretjič zapored je v organizaciji Kulturno prosvetnega društva Stane Petrovič na Hajdini izzvenel projekt pod naslovom Aktivne počitnice. Dober mesec so se mali in veliki otroci družili v ustvarjalnih delavnicah in se zabavali ob popoldnevih v hajdinski prosvetni dvorani, z njimi so bili tudi “počitniški” mentorji in vsi tisti, ki so skrbeli za zabavne in delovne počitnice. V ritmični, likovni, glasbeni in dramski delavnici je sodelovalo blizu 80 otrok različnih starosti. Najbolj pogumni in spočiti pa so se že v prvih dneh druženja odpravili na planinski izlet na Šumik.
V zadnjih avgustovskih dneh so pripravili še zaključno prireditev, ki je bila dobro obiskana in je navdušila staro ter mlado občinstvo. Obujanju spominov so dodali še veliko plesa in petja, na odru pa pripravili zanimivo dramsko uprizoritev Medene pravljice avtorice Svetlane Makarovič.
Ob zaključku letošnjih aktivnih počitnic je bila izredno zadovoljna tudi predsednica KPD in vodja projekta Milena Stojadinovič, saj so se ji počitniške urice zdele vsak dan znova prijetne, zabavne, polne ustvarjalnega nemira, pa tudi idej ter upanja in topline mladih počit-. nikarjev. Pred tremi leti se je vse skupaj rodilo čisto po naključju, je povedala Stojadinovičeva, in to iz preproste želje po prepoznavnosti društva. Na začetku je bilo prisotnega malo strahu in negotovosti, kako bo projekt sprejet, potem pa so bili že vsi zasidrani v delo. V društvu sicer niso pričakovali tradicionalne dejavnosti, a zgodilo se je prav to.
“V sodelovanju z otroki spoznaš, kaj je timsko delo, kako se lahko preprosto učimo drug od drugega, rastemo skupaj v neko novo kvaliteto, v neki bogatejši svet idej, zaupanja, ljubezni. Hvaležna sem otrokom za vse, kar smo v druženjih dali drug drugemu. Bilo je nepozabno, zato vem, da se bodo naše poti še križale in da nam bo tudi takrat prijetno, saj med prijatelji ni zamer. Rada bi se zahvalila tudi vsem vodjem delavnic, ki so vanje vložili veliko truda in vsem tistim, ki so kakorkoli pripomogli, da so bile aktivne počitnice prijetne in zabavne za vse, ki so se vanje vključili. Želela bi si, da se srečamo tudi drugo leto, morda v še večjem številu in v kaki novi delavnici,” je še dodala Milena Stojadinovič.
Donjine slike v spomin občini Hajdina
Mentorje počitniških delavnic so otroci že precej dobro poznali. Dramsko delavnico je vodila Ida Markež, v ritmični je z mladimi plesala Nataša Štumberger,
likovno sta vodili Petra Kampi in osnovnošolka Donia Streher, ki je tudi sicer bila zelo “pridna” in je kot mlada nadarjena likovna ustvarjalka nekaj svojih del podarila občini Hajdina. Na planinskem izletu se je z mladimi družil ljubitelj planinstva Karl Fridl, v glasbeni delavnici, kjer je bilo še najbolj glasno, pa je z mladimi prepeval in je za zaključno prireditev pripravil tudi največ glasbenih točk, učitelj glasbene vzgoje Tomi Kozar. Pomagali so še mnogi drugi iz kulturnega društva, predvsem pri postavitvi zaključne razstave in pri pripravi glasila, ki je vsem skupaj ostalo kot prekrasen spomin na aktivno preživljanje počitnic v letu 1999. Stroške projektnega dela sta pokrila Občina Hajdina in Državni urad za mladino, z veliko dobre voljo in koristnimi nasveti pa so jim pomagali še v Društvu prijateljev mladine Ptuj in v Centru interesnih dejavnosti.
Hajdinski počitnikarji so se na delavniških uricah imeli krasno in zabavno, ali kot so mnogi napisali ob zaključku, da je bilo “full cool” in enkratno. Nabrali so si dovolj moči za novo šolsko leto, za leto dni bodo spomine spravili ob stran in se dobro pripravili na počitnice v novem tisočletju, ko upamo, da se jim bo pridružil še kak vodja delavnice in da bosta takrat stopili skupaj obe OŠ, breška in hajdinska.
Tekst in foto: Tatjana Mohorko
...inv Dražencih
V okviru Kulturnega društva Draženci smo letos prvič organizirali počitniške delavnice. Kljub začetnim dvomom se jih je udeležilo kar 25 otrok v starosti od pet do 25 let.
Izdelali smo vrsto privlačnih izdelkov, ki so jih otroci po zaključeni razstavi odnesli domov. Najraje so slikali na svilo in izdelovali rutice, precej navdušeno pa so sodelovali v športnih aktivnostih. Fantje so odigrali zelo napeto nogometno tekmo.
Prepričana sem, da so se vsi otroci sprostili in se marsičesa novega naučili. Predvsem pa so pokazali veliko mero znanja, spretnosti, potrpljenja in nenazadnje tudi medsebojnega sodelovanja, kar je še posebej pomembno. Želijo si nadaljnjega sodelovanja pri pripravi raznih proslav in prireditev.
In komu reči hvala ob končanem delu? Najprej Občini Hajdina, ki je poravnala stroške materiala. Sonja Šterbal mi je pomagala z neizmernim zanosom, veseljem in idejami, brez Zdenke Godec pa delavnic verjetno sploh ne bi bilo. In seveda tudi vsem pridnim udeležencem!
Nasvidenje v letu 2000!
Aleksandra Serec Foto: T. Mohorko
LESOSTRUGARSTVO in MIZARSTVO MATEVŽ IN BOJAN CESTNIK
Dražend 18b. Tel.: 062 781-114
POMLAD
KMETIJSKA TRGOVINA in GRADBENI MATERIAL
PRODAJALNA: 062 799 0100, VELEPRODAJA: 062 799-0102
VULKANIZERSTV0 SLOVENJA VAS
PRODAJA AVTOPLASCEV IN ALU PLATIŠO
ZA OSEBNE AVTOMOBILE, TOVORNJAKE, TRAKTORJE
OBROČNO PLAČILO
SLOVENJA VAS 6B - 2251 PTUJ TEL: ++3S6 (0)62 784-944 - GSM: 041 642-676
ZASTOPSTVO

110 LET TRADICIJE V EVROPI
GRADBENI MATERIAL,
KMETIJSKI REPROMATERIAL
(zaščitna sredstva, umetna gnojila, semena, krmila)
Gerečja vas 36, 2288 Hajdina
iir
POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ
Mednarodno znanstveno srečanje PTUJ V RIMSKEM CESARSTVU MITRAIZEM IN NJEGOVA DOBA Ptuj, 11. —15. oktober 1999
Program:
Ponedeljek, 11. oktober 1999
10.00-10.30 ODPRTJE ZNANSTVENEGA SREČANJA (viteška dvorana ptujskega gradu)
Predavanja (10.30—1745):
Tema 1: Povezava Petovione s sosednjimi mesti v 1. stoletju 19.00 SPREJEM PRI ŽUPANU MESTNE OBČINE PTUJ SLAVNOSTNI KONCERT (viteška dvorana)
Torek, 12. oktober 1999
Predavanja (8.15 —17.15):
Tema 2: Mitreji in središča mitraizma 19.00 ODPRTJE I. MITREJA S KULTURNIM PROGRAMOM IN SLAVNOSTNI SPREJEM NA SPODNJI HAJDINI
Sreda, 13. oktober 1999
Predavanja (8.15 -17.45):
Tema 2: Mitreji in središča mitraizma Tema 3: Vloga mitraizma in drugih religij v družbenem življenju rimskega cesarstva
18.30 OGLED LAPIDARIJ A (Pokrajinski muzej Ptuj) Četrtek, 14. oktober 1999 STROKOVNA EKSKURZIJA (za referente)
Petek, 15. oktober 1999 Predavanja (8.15 —14.00):
Tema 3: Vloga mitraizma in drugih religij v družbenem življenju rimskega cesarstva
Tema 4: Problemi ohranjanja in zaščite spomenikov Prireditelji:
Pokrajinski muzej Ptuj v sodelovanju z naslednjimi ustanovami: Mestna občina Ptuj, Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Restavratorski center Republike Slovenije in Avstrijski inštitut za vzhodno in jugovzhodno Evropo, izpostava Ljubljana Pokrovitelj: Predsednik države gospod Milan Kučan Častni odbor: Predsednik:predsednik države Milan Kučan Član: prof. dr. Jože Kastelic
Član:podpredsednik državnega zbora, župan Mestne občine Ptuj Miroslav Luci
Član: minister za kulturo Jožef Školč Član: minister za znanost in tehnologijo dr. Lojze Marinček Organizacijski odbor:
Mojca Vomer Gojkovič, Nataša Kolar, Ivan Vidovič, prof dr. Božidar Slapšak, prof. dr. Rajko Bratož, doc. dr. Josip Korošec, dr Miroslav Polzer Mednarodno znanstveno srečanje so denarno podprli:
Mestna občina Ptuj, Ministrstvo za kulturo, Občina Hajdina, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Avstrijski inštitut za V in JV Evropo, izpostava Ljubljana POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ Pokrajinski muzej Ptuj in Občina Hajdina vabita ob 1930-letnici prve omembe rimske Petovione v pisnih virih in 100-letnici odkritja
I. mitreja na Spodnji Hajdini na slavnostno odprtje obnovljenega I. MITREJA NA SPODNJI HAJDINI, ki bo v torek, 12. oktobra 1999, ob 19. uri ob I. mitreju na Spodnji Hajdini.
Slavnostna prireditev s kulturnim programom in degustacijo bo potekala v sklopu prireditev ob mednarodnem simpoziju PTUJ V RIMSKEM CESARSTVU, MITRAIZEM IN NJEGOVA DOBA, katerega pokroviteljje predsednik države gospod Milan Kučan.
Mestna občina Ptuj
V župniji Sv. Martina na Hajdini je veliko novega
Foto: S. Brodnjak
Dan pred napovedanim sončnim mrkom, ki za nekatere pomeni že kar konec sveta, sem vzel v roke pisalo, da bi napisal nekaj za prvo številko občinskega glasila Hajdinčan. S tem kratkim sestavkom želim zapisati stvari, oz. predstaviti dogodke, ki so se v župniji zgodili po uspelem referendumu za novo občino Hajdina. Rad bi pozabi iztrgal vse tisto, kar smo z ljudmi dobre volje in s čutom pripadnosti župnijski skupnosti uspeli narediti na vidnem (materialnem) in nevidnem (duhovnem) področju.
Med lanskimi počitnicamo smo uredili garaže v gospodarskem poslopju, namestili žaluzije na okna župnišča, kupili novi ojačevalec in elektronske orgle.
9. avgusta je obhajal 40-letnico duhovništva in 30-letni-co prihoda na Hajdino g. Pavel Pucko.
V soboto pred Martinovo nedeljo smo imeli tradicionalno prireditev “Iz mošta vino, pridi na Hajdino”, ki jo je s svojim obiskom popestrila skupina Savrinske pupe en ragaconi iz slovenske Istre.
Hitro po veliki noči smo začeli s postavljanjem zidarskih odrov za obnovo fasade in župnišča. Delo je potekalo dobra dva meseca. Z zadovoljstvom lahko poročam, da smo poleg fasade uredili tudi sanitarije in obzidje ob župnišču.
5. junija je bila na Hajdini birma, na kateri je škof, dr. Jožef Smej, potrdil v veri 91 mladih iz naše župnije. Ob tej priložnosti je blagoslovil tudi obnovljeno župnišče. Svečano je bilo tudi 13. junija, ko je 43 otrok prejelo prvo sv. obhajilo.
1. avgusta je bilo po maši v veroučni učilnici srečanje z bolnimi in ostarelimi, za kar je poskrbela župnijska Karitas.
Pravkar potekajo dela za dokončno ureditev, okolice župnišča in veroučne učilnice. V lanskem letu smo začeli in letos dokončali prizidek k podružnični cerkvi v Slovenji vasi, v Kungoti pa pravkar potekajo obnovitvena dela (barvanje oken, pleskanje, restavriranje Križevega pota, tlakovanje tal).
Na Sp. Hajdini so vaščani lepo uredili vaško kapelo in njeno okolico, na Zg. Hajdini pri Mercatorjevi trgovini pa je bila odstranjena stara ter postavljena nova kapela.
To je nekaj glavnih utrinkov, verjetno pa sem kaj pomembnega o našem skupnem delu v hajdinski župniji, ki ga bomo nadaljevali v prihodnje, še izpustil.
Hajdinčanu ob njegovem rojstvu iskreno čestitam in mu želim dolgo življenjsko dobo, uredniškemu odboru pa veliko veselja pri njegovem odraščanju.
Marijan Fesel, župnik
JUBILEJI
a-
I
STO LET ODKRITJA I. MITREJA NA SPODNJI HAJDINI
Prostor, na katerem stoji Hajdina, je bil že od nekdaj naseljen. Ob prazgodovinski naselbini so tu odkrili še prazgodovinsko grobišče. Skozi Hajdino je potekala glavna trgovska pot od Baltika proti Jadranskemu morju, jantarska cesta.
Nastanitev rimskih legij na Hajdini, ob strateško pomembnem prehodu čez reko, je močno vplivala na razvoj naselbine ob Dravi. V poznem avgustejskem času so tu Rimljani namestili legijo VIII. Avgusto, ki jo je zamenjala že v 1. stoletju legija XIII. Gemina. Prvič se omenja Petoviona v pisnih virih, ko so legije leta 69 izvolile Vespazijana za cesarja. Sprva legijski tabor se je sčasoma razvil v mestece. Zaključek rimske urbanizacije pomeni osnovanje kolonije Ulpia Traiana Poetovio za vlade cesarja Trajana okoli leta 103, ko je s premestitvijo legij mesto dobilo civilno upravo. Njegov razvoj je pospeševala tudi ugodna lega ob glavni cesti Celeia-Savaria, imenovana tudi jantarska cesta. Svoj največji razcvet je doživela Petoviona v 2. in 3. stoletju, ko sta bila v njej sedež ilirske carine za območje med Recijo in Črnim morjem in urad za davek na dediščino.To nam priča urejeno, skrbno grajeno mesto z javnimi poslopji in zasebnimi stanovanjskimi kompleksi, vodovodi in kanalizacijo, termami ter obsežnimi in bogatimi nekropolami. Zgrajeno je bilo na obeh dravskih bregovih in je bilo razdeljeno v štiri mestne četrti, obrtniški in upravni na levem ter skladiščni, svetiščni in bogati stanovanjski četrti na desnem bregu Drave, svetiščni s skladišči na Hajdini in stanovanjski na Zgornjem Bregu. Trgovina je živahno sodelovala v velikem prometu iz Italije proti Donavi in še dalje proti vzhodu. Razvita je bila tudi lončarska, steklarska, kovaška in zelo bogata kamnoseška dejavnost. Ob jamarski cesti, ki je bila še vedno glavna trgovska povezava, so Rimljani pokopavali svoje pokojnike.
Z različnimi ljudmi so se v mestu pojavljali tudi različni običaji in verovanja. V Petovioni so vojaške posadke, legije, cariniki in trgovci častili nov kult - mitraizem, katerega pet svetišč je bilo najdenih.
Odkritje prvega mitreja na Spodnji Hajdini sega v konec prejšnjega stoletja. Spoznavanje antičnih ostalin
rimske Petovione je spodbudilo zamisel o muzeju na Ptuju, kar je bil pogoj, da so najdbe ostale doma. Muzejsko društvo je za svoja izkopavanja najemalo strokovnjake od drugod, ki so raziskovali zemljo Petovione, rimskega agra. Pobudnik ustanovitve muzeja, prof. Franz Ferk, je v tem času izkopaval na večjem predelu Spodnje Hajdine, toda zemljišče na drugi dravski terasi so ponudili dr. Wilhelmu Gurlittu, graškemu pror fesorju, ki se je lotil raziskovanja oktobra 1898. leta. Odkrivanje je končal maja 1899. leta. Spomenike, datirane v leto 157, so postavili verniki, ki so bili posvečeni v različne stopnje mitraične vere. Gradbene ostaline mitreja so bile ohranjene zelo dobro, zato so ohranili mitrej na mestu izkopa, “in situ”. Jeseni 1899. leta so ga obdali z
BIKONOSEC, marmorna polna plastika, I. mitrej na Spodnji Hajdini.
zaščitno stavbo, ki so jo leta 1910 zamenjali s sedanjo. V mitreju stoji eden najlepših mitraičnih spomenikov, kip Mitre, ki vleče bika.
Dr. Gurlitt je nadaljeval izkopavanja tudi 1901. leta na Spodnji Hajdini v bližini I. mitreja, kjer je odkril približno 20 m južno od njega II. mitrej; tega so postavili v lapidarij Ferkovega muzeja po načrtih, ki jih je pripravil profesor Kohaut.
III. mitrej, datiran v 3. stoletje, so odkrili konec maja 1913 na Zgornjem Bregu in mu spomladi 1914 zgradili zaščitno hišo.
Naslednje veliko odkritje je bilo 1957. leta, ko so na Ptuju izkopali na Muzejskem trgu relief s predstavo Sola. Plošča iz IV. mitreja iz 3- stoletja je shranjena v lapidariju Pokrajinskega muzeja na Ptuju.
Bogastvo arheološke dediščine rimske Petovione zaključuje najdba iz 1987. leta. Dokaz za razvito duhovno življenje tudi v obrtniški četrti Petovione, je odkritje V. mitreja v bližini dijaškega doma v Rabelčji vasi na Ptuju.
Mitraizem je vera, ki so jo prinesli k nam vojaki rimskih legij in trgovci oziroma uradniki ilirske carine. Njegove temelje najdemo v Perziji, kjer so častili množico bogov, med njimi Ahura mazdo — boga neba, vsega dobrega, pozitivnega, svetlega in Ahrimana — boga teme, utelešenje zla, vsega negativnega, slabega in temnega. Verovanje pozna še več drugih bogov in božanstev, znotraj te množice božanstev najdemo boga svetlobe, Sonca, Mitro.
Po perzijski tradiciji je imel bog Mitra človeško podobo odrešenika. Mitro naj bi rodila brezmadežna devica Anahita (Božja mati) 25. decembra. Mitrov vnebohod naj bi bil leta 208 pr. n. št., 64 let po rojstvu. Mitra naj bi vse življenje živel v celibatu, cenil je samokontrolo, vzdržnost in odrekanje čutnosti pri svojih častilcih. Vera v Mitro je narekovala bratstvo za skupen boj proti zlu. Verjeli so, da ima tisoč oči, torej mu noben greh ne more ostati prikrit. Častili so ga kot zaščitnika orožja, vojske in vojakov. Verjeli so, da Mitra zagotavlja mir, modrost, čast, napredek in harmonijo ter omogoča rast rastlin.
Mitraizem se je razširil med rimsko vojsko. V rimski obliki je znan že v 1. stoletju našega štetja, močno se je razširil po letu 140. Centri so bili v Rimu, Ostiji in Kapui, v legijskih taborih in večjih mestih ob obrambnih limesih. Rimski vojaki so v novi veri iskali zaščito pred nevarnostmi, ki so jim pretile na bojnem polju. Verjetno so prevzeli mitraizem zaradi tega, ker je ta vera poudarjala zmago, posebej boj in zmago proti zlu (bojno tovarištvo). Vera v posmrtno življenje je bila najbrž tudi
KROKAR, bronasta polna plastika, I. mitrej na Spodnji Hajdini
pomembna za vojake, ne smemo zanemariti tudi pomena celibata pri častilcih Mitre. Med častilci Mitre so bile uveljavljene stroge moralne norme in natančen sistem obredov. V rimskem duhovnem svetu je Mitra postal najvišji, vrhovni bog. Mite o nastanku sveta, o rojstvu boga iz skale (po nekaterih različicah se je Mitra rodil iz skale), o izviru vode iz skale in o žrtvovanju bika so prenesli iz prvotne religije.
Mitraizem ni nikoli postal uradno priznana državna vera, kljub temu da so bili njegovi pripadniki predvsem cesarski uradniki, v Petovioni pa tudi sužnji carinske uprave in vojaki. Prvi mitreji so morali biti zunaj mestnih meja (I., II. in V. mitrej), šele v sredini 3- stoletja so jih lahko postavljali tudi v mestih.
Po letu 313 skoraj ni več mitraičnih napisov; zadnji posamični napisi se pojavljajo še do 385. leta, na Vzhodu je zadnji znani mitrej opredeljen v leto 389- Verstvo se obdrži do prevlade krščanstva v začetku 4. stoletja, vzporedno z njim se pojavlja še v drugi polovici istega stoletja.
Mitraizem je mistična vera, o njej se ni smelo ne pisati in ne govoriti, saj so obredi potekali v zaključenih, moških krogih. O sami religiji se je ohranilo le nekaj podatkov, ki nam govorijo o sedmih stopnjah pripadnikov Mitrove vere. Vsako predstavlja določen element, ki je upodobljen na oltarni plošči. Po predstavah rimskih častilcev Mitre so človeške duše rojene na fiksnem nebu, na zvezdah. Do utelešenja potujejo mimo planetov in se od vsakega navzamejo dobrih in slabih lastnosti, kar na zemlji zahteva življenje po strogih pravilih. To zagotavlja vrnitev duše na svojo zvezdo in večno življenje. Verniki v mitraični skupnosti napredujejo po lestvici sedmih stopenj.
Leto 1999 posvečamo stoletnici odkritja I. mitreja na Spodnji Hajdini in tisočdevetstotridesetletnici prve omembe rimske Petovione v pisnih virih. Pod pokroviteljstvom predsednika države gospoda Milana Kučana pripravljata Pokrajinski muzej Ptuj in Mestna občina Ptuj v sodelovanju z Oddelkom za arheologijo ter Oddelkom za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Avstrijskim inštitutom za vzhodno in jugovzhodno Evropo, izpostava Ljubljana in z Restavratorskim centrom Republike Slovenije v Ljubljani od 11. do 15. oktobra 1999 v viteški dvorani ptujskega gradu mednarodno znanstveno srečanje, katerega tema je PTUJ V RIMSKEM CESARSTVU, MITRAIZEM IN NJEGOVA DOBA. Na ta simpozij smo povabili domače in tuje strokovnjake, ki raziskujejo rimsko življenje. Sodelovalo bo 60 udeležencev različnih strok iz Avstrije, Nemčije, Italije, Francije, Romunije, Švice, Hrvaške, Madžarske in Slovenije.
Znanstveno srečanje PTUJ V RIMSKEM CESARSTVU, MITRAIZEM IN NJEGOVA DOBA so denarno podprli: Mestna občina Ptuj, Ministrstvo za kulturo, Občina Hajdina, Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Avstrijski inštitut za V in JV Evropo, izpostava Ljubljana.
Med 11. in 15. oktobrom 1999 bo tudi nekaj slavnostnih prireditev, tako bo v ponedeljek, 11. oktobra, slavnostni koncert v viteški dvorani ptujskega gradu in v torek, 12. oktobra, odprtje obnovljenega I. mitreja na Spodnji Hajdini.
Mojca Vomer Gojkovič, višja kustodinja arheologinja, Pokrajinski muzej Ptuj
DRUŠTVA IN ORGANIZACIJE
87 LET PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA HAJDINA
Leta 1912 se je skupina naprednih vaščanov Sp. in Zg. Hajdine odločila, da je potrebno ustanoviti “požarno hrambo”, ker je rdeči petelin v preteklosti mnogokrat razširil svoja krila v omenjenih vaseh. Zavest, da se je potrebno s skupnimi močmi upreti nevarnosti pred ognjenimi zublji, jih je povezala v organizacijo, ki ima izmed vseh društev na Hajdini najdaljšo tradicijo.
Gasilstvo ni namenjeno samemu sebi. Njegov pomen je mnogo širši. Odkar je uradno priznano kot dejavnost posebnega družbenega pomena, smo gasilci spoštovani kot ljudje, ki želimo svojim sovaščanom zagotoviti miren spanec. Naše vodilo je že od vsega začetka: “Mi pripravljeni smo vam pomoči, podnevi in ponoči!”
Od ustanovitve do danes je bilo v naše vrste vključenih na stotine članov, ki smo s svojim delom, s svojo prostovoljno dejavnostjo, z opravljenimi prostovoljnimi urami, ki jih štejemo že v desettisoče, dokazali, da nam ni vseeno, kaj se dogaja na terenu, ki ga požarno in preventivno pokrivamo na svojem območju.
Le dobremu delu naših predhodnikov in zanese-njaštvu posameznikov se moramo zahvaliti, da je gasilstvo na Hajdini doseglo in preseglo vsa državna, vladna in tudi strankarska pričakovanja.
Milena Gojkovič
AVGUSTA VHAJDOŠAH 7. MEDNARODNO GASILSKO TEKMOVANJE
Ponovno slavile domače gasilke
V	Hajdošah bi brez gasilstva verjetno težko živeli, kajti vas je že nekaj desetletij predana tej ljubiteljski in hkrati tudi humani dejavnosti. Društvo združuje veliko domačinov, zelo so ponosni na dobre tekmovalke in tekmovalce, ki so v Sloveniji v samem vrhu. Predsednik PGD Hajdoše Ivan Glažar pravi, da je gasilstvo ponos vasi in ima dobre korenine za bodočnost. Na sedmih tekmovanjih so si nabrali že dovolj izkušenj in znanja, da bodo s tradicijo nadaljevali in prihodnje leto se bodo v Hajdošah zagotovo dobili: gasilci in ljubitelji gasilstva.
V	Hajdošah so pred koncem avgusta uspešno izpeljali največje vseslovensko gasilsko tekmovanja članic in članov na širšem ptujskem območju. Domači gasilci so že sedmič zapovrstjo dobro pripravili mednarodno gasilsko tekmovanje, ki je bilo hkrati tudi predzadnje tekmovanje v državni ligi, v kateri so se najboljše slovenske desetine v gasilsko — športnih disciplinah potegovale za pokal Gasilske zveze Slovenije. Na tekmovališču je merilo moči veliko ekip. Med gasilci je vladalo dobro razpoloženje in k uspehu tekir vanja je znova pripomogla lepa sončna sobota.
Gasilci so na hajdoško tekmovanje prišli od vsepovsod in ves popoldan so pod budnim očesom sodnikov merili moči v suhi vaji z motorno brizgalno po mednarodnem CTIF programu in potem tekli še štafetni tek. Nazadnje so odločale točke; najboljšim so prinesle veselje in zadovoljstvo, le redkim končno razočaranje, ampak tekmo-

Programje neumorno povezoval IvanBrodnjak.
vanje je tekmovanje in zares najboljši (tudi z malo sreče) so na koncu osvojili tako željena prva tri mesta. Njihov trud je bil poplačan tudi s pokali in priznanji, organizatorji pa so zahvale podelili še vsem sodelujočim desetinam na letošnjem mednarodnem tekmovanju.
V konkurenci članov A so po pričakovanju zmagali člani PGD Šmartno na Pohorju, ki so vajo opravili v rekordnem času, druga je bila ekipa PGD Kamence in tretja ekipa PGD Dob 2. Pri članih B je prvo mesto prav tako pripadlo starejši ekipi PGD Šmartno na Pohorju, drugo mesto so zasedli člani PGD Ravne na Koroškem in tretje mesto člani PGD Nova Cerkev. Tudi pri članicah je bil boj za najvišja mesta hud, na koncu so ponovno slavile domačinke — članice PGD Hajdoše (drugič zapored tudi najboljša ženska desetina v državni ligi), takoj za njimi so se uvrstile članice PGD Tržeč, tretje so bile gasilke PGD Loka. Vse tri ženske desetine so trenutno tudi najboljše v Sloveniji in prav med temi lahko prihodnje leto pričakujemo hud boj za uvrstitev na gasilsko olimpiado leta 2001 na Finskem.
Slovenskim gasilcem in gasilkam so se na tekmovanju pridružili tudi gasilci iz Hrvaške, kar 8 ekip je sodelovalo v tekmovalnem delu. Avstrijskih in madžarskih desetin pa letos kljub povabilu organizatorja ni bilo v Hajdoše, bodo pa, vsaj nekateri, zagotovo prišli drugo leto.
KAJ PRAVIJO O SEBI ZLATE HAJDOŠKE GASILKE IN NJIHOV PREDSEDNIK?
Metka Vidovič: “Članice Prostovoljnega gasilskega društva Hajdoše smo po zimskih pripravah v telovadnici svojo usposobljenost hitro pokazale na številnih tekmovanjih po Sloveniji in tudi v Avstriji. Najpomembnejša tekmovanja za našo ekipo v letošnji sezoni so bila tista, ki veljajo za pokal Gasilske zveze Slovenije. Teh je sedem in potekajo po celotni Sloveniji. Prvo tekmovanje je bilo na Koroškem v Mežici, drugo na Gorenjskem v Sinkovem Turnu, tretje na Dolenjskem v Štrekljevcu, četrto v Domžalah, peto nas je popeljalo na Primorsko v Dekane, šesto tekmovanje se je dogajalo na domačih tleh v Hajdošah in zadnje, sedmo ter odločilno, v Škofji vasi pri Celju. V ženski konkurenci članic A smo dosegle prvo mesto pred ekipama iz Loke pri Mengšu in Šen-kovega Turna. Zmaga za pokal GZS nam veliko pomeni, saj za ta pokal tekmujejo najboljše slovenske ekipe. V moški konkurenci je slavila ekipa iz Šmartnega na Pohorju pred ekipo iz Štrekljevca in Rovo.
Zlata hajdoška dekleta na tekmovanju v Avstriji, po “žrebu funkcij”.	(Foto: Ivan Brodnjak)
Sodelovale smo tudi na drugih gasilskih tekmovanjih. Med drugim smo se udeležile tekmovanja v Avstriji, kjer je sodelovalo okrog 500 ekip iz avstrijske Štajerske. Tekmovanja v Avstriji so še posebej zanimiva, saj je Avstrija velesila v gasilsko-športnih veščin. Na tem tekmovanju, posebej na zaključku, smo videle ogromno množico ljudi, ki so ponosni na to, da so gasilci. Tudi najhujša vročina jih ni odvrnila, da ne bi sodelovali na zaključni slovesnosti. Slavnostna govornica je bila “glavarka” avstrijske Štajerske.
Udeležbo na regijskem tekmovanju 11.9-1999 smo si zagotovile s sodelovanjem na občinskem tekmovanju v Slovenji vasi v mesecu maju in na tekmovanju Gasilske zveze Mestne občine Ptuj. Pravico sodelovanja so si priborile še pionirke in veterani, ki so se letošnjo sezono prvič resneje začeli pripravljati za tekmovanja.
Veterani PGD Hajdoše na regijskem tekmovanju v Bukovcih, kjer so osvojili prvo mesto.
Veterani so z odlično vajo dosegli prvo mesto v svoji konkurenci, pionirke pa so zasedle nehvaležno četrto mesto. Članice smo pristale na drugem mestu.
Tekmovanja se počasi zaključujejo. Prihodnja sezona bo prinesla nove zahteve, na katere se moramo začeti pripravljati že sedaj. Potrebno bo veliko dela, če bomo hotele doseči najboljše — to je zmago na državnem tekmovanju.”
Ivo Glažar,
predsednika PGD Hajdoše:
“Člani Prostovoljnega Gasilskega Društva Hajdoše že sedmo leto zapored organiziramo gasilsko tekmovanje. To je mednarodno tekmovanje za “POKAL HAJDOS”. Letošnje smo združili še z drugim tekmovanjem za “Pokal Gasilske Zveze Slovenije”. Organizacijsko gledano
je priprava takšnega tekmovanja za naše gasilsko društvo kar velik zalogaj, saj je ob izvedbi potrebno veliko število usposobljenih, strokovno podkovanih ljudi in veliko pomočnikov pri mnogih nalogah, ki k takšnemu tekmovanju spadajo. A po sedmih letih smo si vsi skupaj nabrali že dovolj izkušenj, da vse to utečeno in zadovoljivo opravimo. Zaradi obsežnih predpriprav upravni odbor našega društva že meseca maja določi organizacijski in tekmovalni odbor, ki potem usklajeno vodita svoje aktivnosti za sam tekmovalni dan.
Letošnje tekmovanje, ki je bilo 28.8.1999, smo še posebej skrbno pripravljali, saj smo pričakovali veliko število nastopajočih in gledalcev. Pričakovanja so se nam uresničila, saj je nastopilo 44 tekmovalnih desetin. Lepo vreme, idealni pogoji in veliko gledalcev so pripomogli, da so bili tekmovalci motivirani in so dosegali zelo dobre rezultate, tako pri vaji z motorno brizgalno kot pri štafetnem teku. Zaradi tega so uživali tudi gledalci in navijači, saj je rekordna moška izvedba dosegla čas 31,4 sekunde, ženske pa 38,6 sekund.
Posebno pozornost gledalcev je pritegnil nastop devetih ekip iz sosednje Hrvaške, ki so se kosale in primerjale z našimi, slovenskimi ekipami.
Ob zaključku prireditve, ko so tekmovalci, eni srečni in zadovoljni, drugi pa malo manj, prejemali zaslužene pokale in medalje, smo si tudi mi — organizatorji lahko oddahnili, saj so pohvale za izvedbo prihajale iz vseh strani, tako od tekmovalcev kakor tudi od gledalcev.
Gasilci iz Hajdoš se zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli, da je tekmovanje tako lepo uspelo, še posebej pa pokrovitelju, Občini Hajdina ter vsem sponzorjem, ki so nas finančno podprli.
Tekst in foto: Tatjana Mohorko
Kulturno društvo iz Hajdoš se imenuje po domačinu,
Valentinu Žumru
V juliju letos smo na pobudo Gmajnaric, ljudskih pevk iz Hajdoš, ustanovili Kulturno društvo Valentin Žumer. Poimenovali smo ga po domačinu, leta 1911 rojenemu kmečkemu sinu, ki si je po napornem delu rad zaigral na harmoniko, kitaro in druge tamburaške instrumente, z veseljem pa je tudi prepeval v cerkvi, na koru. Od leta 1953 do 1958 je vodil tamburaški orkester, v katerem je bilo od 10 do 20 prizadevnih fantov in deklet. Nastopali so na raznih revijah in koncertih po vsej Štajerski. Sodeloval je tudi z osnovno šolo Hajdina. Leta 1974 je ustanovil moški pevski zbor Gasilskega društva Hajdoše, ki ga je celih 13 let zelo uspešno vodil. Napisal in priredil je veliko skladb, imel je še mnogo načrtov, a mu jih je prerana smrt preprečila. Hajdoški gasilci sedaj nadaljujejo njegovo plodno delo.
Predsednica, Andreja Glažar
ANKETA
O Hajdinčanu in Mitri...
Ob izidu prve številke Hajdinčana smo se odločili, da se odpravimo na teren in občane povprašamo, kaj bi želeli prebrati v glasilu občine Hajdina. Ob tej priložnosti nas je tudi zanimalo, kaj vedo o mitreju na Sp. Hajdini, ki v mesecu oktobru praznuje 100. obletnico odkritja.
Za mnenje smo povprašali krajane Skorbe, Haj-doš in Hajdine. V prihodnje bomo podobne ankete naredili še v drugih vaseh naše občine.
Klavdija Ekart, Slovenja vas: O novem glasilu Hajdinčan še nisem slišala, vendar menim, da je to dobra ideja. V njem bi želela prebrati o vseh dogajanjih v naši občini, predvsem o športnih dogodkih, gasilstvu in male oglase. Zelo dobro bi bilo, če bi objavili tudi kakšen razpis za prosta delovna mesta. O mitreju ne bi vedela veliko povedati, slišala pa sem zanj že v osnovni šoli.
Franc Zupanič, Hajdoše: Za Hajdinčana sem že slišal. Želel bi, da bi v njem pisalo o dogajanjih po vaseh, o kulturi, športu in vsem zanimivem v naši občini. Z zanimanjem bi prebral tudi plane dela vaških odborov. Z objavo le-teh bi bilo z njimi seznanjeno celotno prebivalstvo naše občine. Slišal sem tudi za obletnico, ki jo praznuje mitrej, vendar ne vem — katero. Tudi ogledal si ga še nisem.
Edi Zajšek, Skorba: Časopis ni slaba zamisel, tako bomo lahko prebrali, kaj se dogaja v naših vaseh. Potrebno je pisati tako o pozitivnih kot o negativnih stvareh. Mislim, da je dovolj “materiala” za časopis, samo začeti je potrebno. Slišal sem, da bo obletnica mitreja. Ko sem še hodil v osnovno šolo, sem bil nazadnje na ogledu tega kulturnega spomenika, potem pa nič več.
Olga Galun, Skorba: Sem že slišala, da pride Hajdinčan. Izhajal bi lahko vsak mesec, saj se v naši občini veliko dogaja. Želela bi, da objavite jubilantke in jubilante, saj bi bilo tudi to zanimivo prebrati. Za obletnico mitreja nisem slišala. Vem pa, da se nahaja na Hajdini. Tudi obiskala ga še nisem.
Franc Zupanič starejši, Sp. Hajdina: Za časopis Hajdinčan še nisem slišal. Ko pa bo prišel k hiši, ga bom z veseljem prebral. Želel bi, da objavite tudi, kaj se dogaja v gospodarstvu, pa tudi osmrtnice ne smejo manjkati. Zanima me tudi, kakšno ceno bo imel časopis za nas — navadne davkoplačevalce? O muzeju pri Joštu na Sp. Hajdini sem veliko slišal pri zgodovini v šoli, vendar sem z leti veliko pozabil. Velikokrat pa sem že občudoval njegovo notranjost.
Marijan Fesel — župnik, Zg. Hajdi-I	pk na: Sedaj pogrešam časopis, saj
redno prebiram Dupleške novice, ki JmUjL . Ja mi jih pošiljajo. Zelo je pomembno, ■	-*~r -isf da bomo imeli takšen časopis. V
njem pa naj bo objavljeno vse, kar je zanimivo za občane in občanke. Želim si tudi medsebojnega sodelovanja. Mitrej praznuje 100. obletnico odkritja. Obiskal ga še nisem, tudi v župnijski kroniki ni o mitreju nič napisanega in upam, da bom sedaj ob tako pomembni obletnici izvedel kaj več o njem.
7:
Toni Lipavšek, Zg. Hajdina: V časopisu bom prebral zanimive članke. Predvsem me zanima šport in kulturne dejavnosti. Politična dogajanja me ne zanimajo. Bilo bi dobro, če bi izhajal mesečno, tako bi ljudje vedeli, kaj se dogaja v njihovem kraju, da ne bi po nepotrebnem pomembnih informacij iskali v gostilnah. Tudi o mitreju sem nekaj zasledil. Kot šolar sem velikokrat obiskal to našo znamenitost. Vem pa tudi, da kipec boga Sonca dobijo zaslužni v nogometnem klubu na Hajdini.
Karolina Hasemali, Zg. Hajdina: Nekje sem že slišala, da bo začel izhajati časopis naše občine. Želim si, da bi pisal o aktivnostih, ki se dogajajo pri nas, predvsem o prireditvah/ ki jih ne manjka. Seveda bi bilo lepše, če bi imel barvno podobo. Motila me ne bi niti črno-bela. Vem, da imamo mitrej za Joštovo domačijo. Slišala sem tudi, da pripravljajo proslavo ob obletnici odkritja.
Anketirala: Metka Vidovič Fotografirala: Tatjana Mohorko
OBČINA HAJDINA
OBČINA HAJDINA
OBJAVLJA
na podlagi 7. člena Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/99).
RAZPIS
ZA DODELITEV SREDSTEV ZA FINANČNE INTERVENCIJE ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA V OBČINI HAJDINA ZA LETO 1999
1. SPLOŠNI POGOJI
Po 5. členu Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/99), lahko za dodelitev sredstev zaprosijo pravne ali fizične osebe — državljani RS, ki se ukvarjajo s proizvodnjo hrane in imajo stalno prebivališče in sedež v občini Hajdina ter bodo sredstva investirali v Občini Hajdina.
II.
Navodila in informacije v zvezi z razpisom dobijo prosilci na Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo Ptuj, pri terenskem svetovalcu Kmetijsko svetovalne službe g. Horvat Antonu in na občini Hajdina.
III.
Zahtevek za dodelitev sredstev za finančne intervencije po tem razpisu naslovijo vlagatelji na: Kmetijsko svetovalno službo pri Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo Ptuj ter na Občini Hajdina.
Vlagatelj s svojim podpisom jamči za pravilnost v zahtevku navedenih podatkov.
3.	NAMEN IN POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV
A.	ŽIVINOREJA
Govedoreja
Osemenjevanje:
NAMEN UKREPA:
1.	Izboljšanje genetskega potenciala goveda s semenom kvalitetnih bikov. Višina regresa znaša 3.000,00 SIT za vsako prvo osemenitev.
POGOJ: zahtevke vlaga Kmetijska svetovalna služba, ki pripravi seznam upravičencev na osnovi pripustnih listov za krave.
2.	Izboljšanje genetskega potenciala z nakupom plemenskih telic. Višina regresa znaša 20.000,00 SIT za nakup.
POGOJ: potrdilo o poreklu, kakovosti živali, račun in mnenje Kmetijske svetovalne službe.
Prašičereja
Nakup plemenskih živali:
NAMEN UKREPA: nabava kvalitetnih plemenskih živali zaradi širitve prašičereje in izboljšanja proizvodnosti mesnatih pasem prašičev. Znesek regresa je 10.000,00 SIT za kupljeno plemensko svinjo in 15.000,00 SIT za plemenskega merjasca. Subvencionira se največ 15 živali na kmetijo.
POGOJI:
—	da gre za povečanje črede plemenske živali, ali
—	da gre za obnovo staleža zaradi izločanja živali iz reprodukcije, pri čemer število regresiranih živali ne sme presegati 1/4 staleža,
—	potrdilo o poreklu, kakovosti živali, račun in mnenje Kmetijske svetovalne službe.
Konji
Regresiranje vzdrževanje plemenskih kobil.
Regresira se 10.000,00 SIT po plemenski kobili.
Zahtevku je potrebno priložiti potrdilo o brejosti kobile.
Prehrana živali
NAMEN: izboljšanje skladnosti krmnih obrokov za živali.
Regresira se do 70% analize krme.
POGOJ: zahtevek vlaga Kmetijska svetovalna služba, ki priloži račun ter seznam koristnikov ter številko vzorcev.
B.	RASTLINSKA PROIZVODNJA SEMENA ŽIT—regresiranje
NAMEN: izboljšanje količine in kakovosti pridelka
Regresira se do 20% od cene semena.
POGOJ: Zahtevke je potrebno vložiti na posebnem obrazcu, ob predložitvi računa. Zahtevek mora potrditi Kmetijska svetovalna služba. ANALIZA ZEMLJE — regres NAMEN: zmanjšati stroške pridelovanja in zmanjšati onesnaževanje okolja s pravilno uporabo manjkajočih hranil.
Višina regresa znaša do 70% od stroška analize.
POGOJ: vlogo je treba oddati na posebnem obrazcu, s priloženim računom.
TESTIRANJE ŠKROPILNIC
NAMEN: zmanjšanje onesnaževanja okolja in optimalna raba škropiv.
Višina regresa je do 50% od stroška pregleda.
POGOJ: zahtevke vlaga organizator testiranja na osnovi poročila o opravljenem testiranju.
REGRESIRANJE STRNIŠČNIH POSEVKOV
NAMEN: varovanje podtalnice in izboljšanje rodovitnosti zemljišč. Regresira se do 80% vrednosti semena strniščnega posevka.
POGOJ: vlogo je potrebno oddati na posebnem obrazcu, s priloženim računom.
EKOLOŠKA UREDITEV GNOJIŠČ
NAMEN: zaščita okolja ter boljša izraba hranil.
2. VSEBINA RAZPISA
Razpisana sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Hajdina se zagotovijo v proračunu občine Hajdina za leto 1999, v obliki sofinanciranja, regresov in premij.
Zdravstveno varstvo živali NAMEN: zatiranje gledalcev Subvencionira se zatiranje gledalcev v vrednosti 50% stroškov deratizacije.
POGOJ: potrebno je priložiti račun pooblaščene organizacije.
Subvencionira se do 50% od cene potrebnega cementa.
POGOJ: do sredstev so upravičene kmetije za prvo novo izgradnjo gnojišč v betonski izvedbi. Ukrepi se izvajajo na osnovi programa specialistične službe za živinorejo pri OZVŽ Ptuj.
NAMAKANJE
NAMEN: preprečevanje posledic suše in povečanje ekonomičnosti proizvodnje.
Subvencionira se do 30% stroškov nabave namakalnega sistema.
POGOJ: projekt namakanja in mnenje Kmetijske svetovalne službe.
TRAVNIŠTVO
NAMEN: vzpodbujanje intenziviranja travinja na območju Občine Hajdina.
Regresira se do 70% semena za setev novih travnikov ali vsejavanje v obstoječo travno rušo.
POGOJ: poraba semena je lahko 30 kg na ha za novi travnik ali 20 kg na ha za vsejavanje. Regres se uveljavlja na podlagi računov in mnenja Kmetijsko svetovalne službe.
ZELENJADARSTVO
NAMEN: nabava kvalitetnih zelenjavnih sadik in semen za vzpodbujanje razvoja zelenjadarstva.
Subvencionira se v višini do 20%. POGOJ: za uveljavitev regresa mora biti najmanjša površina, na kateri se bodo proizvajale vrtnine, naslednja: kumare 0,10 ha, čebula 0,30 ha, rdeča pesa 0,5 ha, paprika 0,15 ha, zelje 0,3 ha, korenček 0,3 ha, solata 0,10 ha ostale vrtnine 0,10 ha. Regresira se nabava sadik ali semena v višini razpoložljivih sredstev za ta namen. Regresirajo se samo sadike proizvedene pri proizvajalcih, ki so vpisani v register proizvajalcev semena in sadik Republike Slovenije. Zahtevku za regres mora biti priložen račun, certifikat o kakovosti materiala in pozitivno mnenje Kmetijske svetovalne službe.
C.	UREJANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
NIŽINSKE AGROMELIORACIJE
NAMEN: sofinanciranje manjših zemeljskih del, v smislu povečanja proizvodne zmogljivosti in zaokroževanja površin, od 0,3 do 4 ha na lastnika, pri čemer je potrebno upoštevati pogoje varovanja okolja. Financira se do 30% vrednosti ureditve zemljišča. POGOJ: zahtevek pripravi Kmetijska svetovalna služba z opisom del ter vrisom posegov na mapni kopiji ter programa urejanja zemljišč s finančno konstrukcijo, ki jo pripravi Kmetijska svetovalna služba.
APNENJETAL
NAMEN: izboljšanje rodovitnosti tal z meliorativnim gnojenjem s kalcijem, povečanje dostopnosti hranil zaradi zvišanja PH vrednosti.
Regresira se do 100% cene karbon-atacijskega mulja (Tovarna sladkorja Ormož), brez prevoza ali do 70% cene apnenčeve moke.
POGOJI: analiza tal v enem od pooblaščenih kemičnih laboratorijev. Največ 10000 kg karbonatacijskega
mulja ali največ 3000 kg apnenčeve moke na ha. Letno je mogoče apniti največ 5 ha zemljišč na kmetijo.
D.	IZOBRAŽEVANJE KMETOV
NAMEN: vspodbujanje dodatnega izobraževanja kmetov ali gospodinj na predavanjih, tečajih in strokovnih ekskurzijah.
Financira se stroške predavateljev v višini 100%, stroški prevoza, stroški ekskurzij po predloženem programu in seznamu udeležencev.
Sofinanciranje delovanja društev podeželskih žena in podeželske mladine v občini Hajdina.
Sofinancira se po 30.000,00 SIT po društvu.
POGOJI: zahtevke vlaga organizator s predložitvijo računa in programa ter seznama udeležencev.
STROKOVNA LITERATURA
Financira se nabava strokovne literature v vrednosti 100% po predhodni odobritvi odbora za gospodarstvo in kmetijstvo.
4.	ROK ZA PREDLOŽITEV ZAHTEVKOV
Rok za predložitev zahtevkov je do 31. 10. 1999.
5.	ODOBRITEV SREDSTEV
Obravnavane bodo le popolne in pravočasno prispele vloge.
Občina Hajdina
OBČINA HAJDINA IN LJUBLJANSKA BANKA OBJAVLJATA
RAZPIS
ZA DODELITEV KREDITOV S SUBVENCIONIRANO OBRESTNO MERO ZA POSPEŠITEV GOSPODARSTVA IN KMETIJSTVA.
RAZPIS JE OBJAVLJEN NA PODLAGI PRAVILNIKOV O KREDITIRANJU MALEGA GOSPODARSTVA IN KMETIJSTVA OBČINE HAJDINA, KI JU JE POTRDIL OBČINSKI SVET OBČINE HAJDINA
I. NAMEN RAZPISA
Občina Hajdina bo subvencionirala obrestno mero za kredite najete za naslednje namene:
1. v malem gospodarstvu za
—	nakup, graditev, prenovo ali adaptacijo prostorov, namenjenih poslovni dejavnosti,
—	nakup osnovnih sredstev in opreme,
—	razširitev in posodobitev obstoječih proizvodnih in storitvenih kapacitet,
—	odpiranje in zagotavljanje novih delovnih mest in samozaposlovanje.
2. v kmetijstvu za
—	graditev, prenovo, adaptacijo gospodarskih objektov kmetije,
—	razširitev, posodobitev in pridobivanje novih zmogljivosti za dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
—	nakup zemlje,
—	nakup osnovnih sredstev ter opreme.
Za subvencioniranje obrestne mere lahko zaprosijo:
—	samostojni podjetniki,
—	mala podjetja v zasebni lasti,
—	fizične in pravne osebe, ki imajo stalno prebivališče in sedež v Občini Hajdina in opravljajo kmetijsko dejavnost.
II.	RAZPISANI ZNESEK:
52.000.000,00 SIT
—	v malem gospodarstvu,
—	v kmetijstvu.
III.	KREDITNI POGOJI
Krediti bodo dodeljeni pod naslednjimi pogoji:
—	obrestna mera: temeljna + 0%
—	znesek kredita: do 50% predračunske vrednosti,
—	rok vračila: 5 let,
—	moratorij na glavnico: 6 mesecev,
—	ostali pogoji: v skladu s pravilnikom in akti banke.
Prosilci morajo k vlogi predložiti:
—	za drobno gospodarstvo: poslovni načrt oziroma investicijski načrt, načrt po metodologiji LB in drugo dokumentacijo, ki jo zahteva banka,
—	za kmetijstvo: programe Kmetijsko svetovalne službe pri OZVŽ Ptuj in drugo dokumentacijo, ki jo zahteva banka,
—	vloge, (obrazce) bo možno dvigniti na Kmetijski svetovalni službi pri OZVŽ Ptuj ali na sedežu Občine Hajdina,
—	informacije, ki jih zahteva banka, dobite pri Ljubljanski banki, Podružnica Ptuj, telefon: 062/779-031
—	zahtevek za pridobitev sredstev je potrebno vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa.
Informacije daje in vloge sprejema Kmetijska svetovalna služba pri OZVŽ Ptuj, Ormoška cesta 28, 2250 Ptuj, telefon 062/787-520 in Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina telefon 062/788-3030.
OBČINA HAJDINA LJUBLJANSKA BANKA župan	Podružnica Ptuj
Radoslav SIMONIČ	Franc VISENJAK
Zlatarstvo
EMIL OGRIZEK S.P
Jadranska 6, 2250 PTUJ Tel. 062 771-695
„DANICA” d.o.o. Anton CESTNIK
Draženci 21 b, 2251 Ptuj, tel.: 062 788-30-00, fax: 062 788-30-01
2288 Hajdina, Zg. Hajdina 41 Tel.: 062 781-311 GSM: 041 422-168
Zg. Hajdina 127, 2288 HAJDINA. Tel.: 062 788 30 40
Ordinacijski čas: PONEDELJEK od 13. do 19.30 OSTALI DNEVI od 8. do 14. ure
GOSTILNA ANICE ČELAN
V SLOVENJI VASI 30,
OB CESTI MARIBOR-PTUJ, tel.: 062 782*138
Sem so prihajali že naši dedje, tu so se na plesih srečevali naši očetje in mame, k ČELANU v Slovenjo vas od vsepovsod prihajajo mladi, ki si želijo zabave ali pa gostoljubnega sprejema v PRIJETNI RESTAVRACIJI.
Jubileji, poslovna kosila in večerje so pri ČELANU posebej svečani ...
Proizvodno in trgovsko podjetje
MESARSTVO
Franc TURNŠEK ,.P.
Grafične storitve:
•	sitotisk
•	tampo tisk
•	izdelava štampiljki GSM: 041 755-452
ZASEBNA INTERN1STIČNA IN DIABETOLOŠKA ORDINACIJA
Marta SIMONIČ, dr. med.,
spec. internist
Podpirajo tri vogale in še četrtega
“Z organizacijo številnih srečanj in ekskurzij ter s povezovanjem s sorodnimi stanovskimi organizacijami doma in v tujini, si širimo krog znancev, prijateljev in političnih sogovornikov. Le srečna žena in ljubeča mama je lahko tudi prepričljiva pogajalka in odločna gospodarica na svojem domu”, je zapisala Zdenka Godec iz Dražencev. Ta njena misel je verjetno skupna vsem trem letos ustanovljenim društvom žena in deklet, ki so si nadela nekoliko različna imena, vsem pa je osnova za delo že dolgoletno sodelovanje z Obdravskim zavodom za veterinarstvo in živinorejo Ptuj ter njegovo kmetijsko svetovalno delavko, go. Terezijo Meško.
DRUŠTVO GOSPODINJ DRAŽENCI
Vrsto let smo žene in dekleta iz Dražencev praznovale 8. marec ali materinski dan v domači dvorani v krogu otrok, ki so pripravili bogat kulturni program. Leta 1996 pa se je porodila ideja, da se odpeljemo na kmečki turizem Vršič v Drbetincih. Odziv? Zbrale smo se skoraj vse Draženčanke.
V	času delovanje smo izvedle kar osem tečajev, od pletenja adventnih vencev, peke potic, do strokovnih predavanj o zdravju. Na ustanovnem občnem zboru, 4. 2. 1999 smo se iz Aktiva draženskih gospodinj preimenovale v Društvo gospodinj Draženci, ki šteje blizu 40 članic in ga vodi 11-članski upravni odbor. Predsednica sem Zdenka Godec, podpredsednica je Jožica Golob, tajnica Dragica Polajžer, blagajničarka Jožica Šegula.
V	pravila društva smo zapisale, da je namen delovanja povezovanje žena na vasi in sodelovanje z ostalimi društvi. Prizadevale si bomo za ustrezno mesto podeželskih žena v družbi ter za izobraževanje, prenos koristnih infomacij, izkušenj, družabne in kulturne kvalitete življenja na vasi. Vključene smo tudi v Zvezo kmetic Slovenije, ki je prostovoljna, stanovska, nepolitična in nevladna organizacija.
Pripravljamo ekskurzijo v Prekmurje. Z OZVŽ Ptuj načrtujemo še dve predavanji do konca leta, potem pa z novimi nalogami naproti letu 2000.
Pridružite se nam!
Zdenka Godec, predsednica
AKTTV ŽENA HAJDOŠ
Na pobudo Anice Žumer smo se 9. februarja prvič sestale ženske iz Hajdoš, si nadele ime AKTIV ŽENA HAJDOŠ ter se dogovorile, da se bomo redno dobivale vsak prvi četrtek v mesecu. Trenutno šteje naš aktiv 50 članic, upamo pa, da se bo število še povečalo, saj vlada med nami precej navdušenja do tovrstnega druženja in ga bomo prenašale na ostale vaščanke.
Od ustanovitve do danes smo sodelovale v nekaj prav prijetnih aktivnostih, med katerimi bo vsem verjetno še
dolgo ostal v spominu izlet po Sloveniji, ki se ga je udeležilo veliko število članic. Ker je med nami precej Anic, smo se zbrale na praznovanju godu na Anino. Jubilantke smo poskrbele za zakusko, hajdoške pevke GMAJNA-RICE pa so nam zapele nekaj prelepih pesmi, za kar se jim najlepše zahvaljujemo.
V oktobru bomo sodelovale skupaj z gospodinjami iz Dražencev in Hajdine pri pripravi pogrinjkov ob 100. obletnici odkritja I. mitreja na Spodnji Hajdini.
Načrtov je še veliko, o tem pa več v naslednjih številkah.	Ztz Aktiv žena Hajdoš, Anica Vidovič
DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET OBČINE HAJDINA
Čeprav je bil ustanovni občni zbor Društva žena in deklet občine Hajdina šele 5. marca letos, sega naše delovanje daleč nazaj pred leto 1991, ko smo na Zg. Hajdini pri Sitarjevih začele s kuharskim in pekarskim tečajem. Naša gospodinjska druženja so bila vedno dobro obiskana, tako da je bila sicer največja kmečka kuhinja na Hajdini vedno pretesna za vse, ki smo se želele dodatno izpopolnjevati v znanju. Kruhu je sledilo še mnogo drugih načinov priprave zdrave hrane, od potic vseh vrst, krofov, tort, drobnega peciva, žemelj, do jedi iz piščančjega, govejega in svinjskega mesa. Tudi na ribe in druge morske dobrote nismo pozabile. V vseh teh letih se je zvrstilo veliko predavateljev in predavateljic, ki so bogatili naše znanje. Največ zaslug za to področje našega druženja ima ga. Terezija Meško iz Kmetijske svetovalne službe na Ptuju. Ob takih priložnostih smo začele razmišljati, kako bi v naš krog pritegnile tudi žene, ki sicer ne izhajajo iz kmečkih vrst, pa si prav tako želijo nekje sodelovati, nekomu pripadati.
Odločitev je padla ob ustanovitvi občine Hajdina, ko smo sklenile, da bomo med sebe povabile žene in dekleta iz celotne občine. Začetnemu številu so sledile nove članice in danes jih imamo že več kot 60. Prva predsednica društva je postala Marta Sitar, podpredsednica je Silva Vrbnjak, blagajničarka Zdenka Brodnjak in tajnica Frančka Cartl.
Če na kratko opišem našo družabno dejavnost v preteklosti, ne morem mimo skorajda tradicionalnih marčevskih srečanj, ki so povezana z obema ženskima praznikoma. Vsako leto organiziramo vsaj eno strokovno ekskurzijo v kraje, kamor običajno sami ne hodimo prepogosto. Leta 1995 smo si ogledale Gornji Grad, Škofjo Loko, Idrijo in zaključile v Vojske m nad Idrijo. Poti tja ne bomo pozabile zaradi našega muzikanta, ki je skrbel za glasbeno in humoristično razvedrilo. Takrat smo tudi začele navezovati stike z ženami iz Središča ob Dravi.
Avgusta lani smo odpotovale v slovensko Istro, kjer smo se (po obisku Hrastovelj, vožnji z ladjo Jež ob vsej slovenski obali, ogledu Pirana in Šavrinije), srečale s tamkajšnjimi Šavrinskimi pupami en ragaconi. Pevke iz Skorbe in Hajdine ter lukarice iz Prlekije so gostiteljem zapele po naše, potem ko so nam oni pripravili nepozaben pevsko govorni program. Rožana Koštial in njena skupina je ob lanskem martinovanju istrsko pesem ter narečje prinesla v našo župnijsko cerkev. Nepozabno je obakrat, v Istri in na Hajdini, iz vseh grl zazvenela pesem Najlepša je hajdinska fara.
V januarju smo Hajdinčanke potovale v Koper, kjer smo se udeležile promocijskega koncerta Šavrinskih pup en ragaconov v tamkajšnjem gledališču, ko so pred nabito polno dvorano predstavili svojo že drugo kaseto in prvo zgoščenko. Prijazno so nas sprejeli in se z bučnim aplavzom zahvalili za pozdrave iz nove občine Hajdina.
Marca smo se precej množično odzvale povabilu na literarni večer celjske pesnice Virginije Mehle-Majerič v ptujski restavraciji Ribič. Ob tej priložnosti so nastopile tudi ljudske pevke iz Skorbe in Hajdine.
Maja smo bile na Koroškem. Obisk Slovenj Gradca in tamkajšnje galerije, srečanje z akademskim slikarjem Karlom Pečkom, Obisk Prežihovine v Kotljah, vasi Šentanel ter Ivarčkega jezera se bomo še dolgo spominjale, nikoli pa ne bomo pozabile ogleda rudnika svinca v Mežici. Strah, negotovost, na koncu pa veselje, ker smo zmogle pot po rovih, v katerih so generacije koroških mož in fantov desetletja služile svoj vsakdanji kruh. Tudi tokrat smo spoznale nekaj prijetnih ljudi, med njimi nepozabni par Mijo in Frančka Čegovnika, ki sta bila naša vodiča in v nekem smislu tudi gostitelja.
Na Anino smo zaradi slabega vremena namesto s kolesi, z avtomobili romale k Sv. Trojici pri Podlehniku.
Pred dnevi smo obiskale obrtni sejem v Celju, potem pa še cerkev sv. Martina in rojstno hišo našega prvega svetnika, škofa Antona Martina Slomška na Ponikvi.
Pred nami je veliko zamisli. Jesensko zimske večere bomo spet popestrile s kakšnim tečajem, v načrtu imamo zdravstvena predavanja in pogovore o kvalitetnejšem življenju, pripravile bomo literarna srečanja, likovne razstave in še kaj, o čemer bomo članice sproti obveščale.
Dobre volje nam ne manjka, zato vabimo žene in dekleta, da se nam pridružijo. V gasilskem domu Hajdina so nam gostoljubno odprli vrata z besedami: “Vse to je tudi vaše!”.
Hvala gasilcem in nasvidenje ženam in dekletom iz vseh sedmih vasi hajdinske občine.
Frančka Car/l Foto: S: Brodnjak
d. o. o
Ob Dravi 3d 2251 Ptuj Tel. n.c.: 062/788-00-10, faks: 062/788-00-20
▲ Prodajni center PETOVIA
Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 062/788-00-23
-oddelek papirnice, tel.: 062/788-00-25, faks: 062/788-00-26
■ Nakupni center PANORAMA
Špindlerjeva ul. 3, Ptuj, tel.: 062/747-00-40
# Gastronom C&C
Špindlerjeva ul. 3, Ptuj, tel.: 062/747-00-41, faks: 06 2/747-00-43
■ Market SOLID
Dornava 81 c, Dornava, tel.: 062/755-483
♦	Market STOTIN
Hardek 17a, Ormož, tel.: 062/701-538
•	Market CENTER
Kraigherjeva 19a, Lenart v Slovenskih goricah tel.: 062/729-02-40, faks: 062/729-02-41
Z|)o j}fcjjdte@ SlSl	©(§1 Z©!]
H USTANOVMJENA ŠPORTNA ZVEZA HAJDINA ||.
V petek, 27. avgusta, je bila v hotelu Roškar ustanovna skupščina Zveze športnih društev občine Hajdina. Vseh 6 športnih društev je podpisalo pogodbo o povezovanju v prostovoljno nepridobitno združenje klubov in društev.
Na svečani ustanovni skupščini so bili prisotni ob predstavnikih društev tudi župan Radoslav Simonič, podžupana Martin Turk in Viktor Markovič ter številni svetniki.
Osnovne naloge Športne zveze, ki izhajajo iz Statuta:
—	spremlja razvoj športa, ugotavlja stanja in predlaga ukrepe za rešitev problemov,
—	sodeluje z občinskim in republiškim upravnim organom pristojnim za šport,
—	oblikuje letne in večletne načrte dela na področju športa,
—	sodeluje z drugimi organizacijami, posamezniki, ki v svoje delo vključujejo vprašanja s področja športa,
—	sodeluje pri oblikovanju meril o vrhunskem amaterskem in profesionalnem športu,
—	vzpodbuja šolanje strokovnih amaterskih in profesionalnih kadrov za potrebe športnih organizacij,
—	organizira propagandno in marketinško dejavnost na področju športa v okviru občine,
—	posreduje strokovno, tehnično in drugo pomoč članom zveze,
—	samostojno organizira tekmovanja ali sodeluje pri organizaciji tekmovanj,
—	usklajuje delo športnih organizacij združenih v zvezo in opravlja skupne naloge na tem področju,
—	skrbi za uveljavljanje strokovnega dela v organih zveze in športnih organizacijah,
—	pospešuje in razvija množičnost v športu, zlasti na področjih športa mladine in športne rekreacije ter s tem vpliva na ohranjanje in krepitev zdravja ljudi ter jih navaja na aktivno izrabo prostega časa;
Izvoljen je bil tudi upravni odbor, ki bo naslednja 4 leta vodil zvezo:
Zap. št.	Funkcija	Ime in priimek
1.	Predsednik	Stanko Glažar
2.	Podpredsednik	Alojz Podhostnik
3.	Tajnik	Aleksander Mertelj
4.	Član	Branko Kokol
5.	Član	Martin Vogrinec
6.	Član	Karl Svenšek
7.	Član	Branko Burjan
8.	Član	Daniel Pavlica
9.	Član	Stanko Paveo
V upravnem odboru bosta tudi dva predstavnika občine Hajdina, ki ju bo imenoval župan in bosta skrbela za nadzor nad porabo proračunskih sredstev.
Za sistemsko ureditev športne dejavnosti je upravni odbor na 1. redni seji že formiral Komisijo za pravilnike, Komisijo za objekte, Komisijo za šolski šport, Komisijo za priznanja in Komisijo za športno rekreacijo.
Prioritetna naloga Športne zveze Hajdina je ureditev pravilnikov v skladu z določili Zakona o športu, analiza stanja športa ter strategija in vizija razvoja športne dejavnosti naše občine.
Športna društva imajo v okviru društev različne sekcije — športne panoge, med katerimi je najštevilčnejša in najbolj aktivna nogometna sekcija.
Nogometne ekipe so vključene v različne range tekmovanj Nogometne zveze Slovenije:
ŠD Hajdina
Člani	3. SNL-S
Mladinci	Mladinska liga MNZ Ptuj
Kadeti	Kadetska liga MNZ Ptuj
Starejši dečki	Starejši dečki MNZ Ptuj
ŠD Gerečja vas
Člani	3. SNL-S
Mladinci	Mladinska liga MNZ Ptuj
Kadeti	Kadetska liga MNZ Ptuj
Mlajši dečki	Mlajši dečki MNZ Ptuj
ŠD Slovenja	vas
Člani	1. razred MNZ Ptuj
Kadeti	Kadetska liga MNZ Ptuj
Starejši dečki	Starejši dečki ”B” MNZ Ptuj
ŠD Skorba	
Člani	2. razred MNZ Ptuj
Starejši dečki	Starejši dečki”B”MNZ Ptuj
ŠD Hajdoše
Člani	2.razred MNZ Ptuj
Mlajši dečki	Mlajši dečki MNZ Ptuj
ŠD Draženci	
Člani	Mali nogomet MNZ Ptuj
•	MNZ Ptuj — Medobčinska nogometna zveza Ptuj vključuje vse ekipe iz občin na področju upravnih enot Ptuj, Slovenska Bistrica in Ormož.
•	3. SNL-S tretja slovenska nogometna liga sever vključuje ekipe na področju MNZ Ptuj, Maribor in Celje.
Stanko Glažar
Zahvala pilotu Pliberšku
Da lahko vidite kako z višine izgledajo vasi občine Hajdina, na zadnji strani ovitka, imata zasluge
Aeroklub Ptuj v Moškanjcih in pilot Tomaž Pliberšek, ki me je sredi sobotnega popoldneva popeljal pod oblake, tudi tja, kamor nas balon zaradi vetra zadnjič ni mogel.
Tomažu, ki je odličen športni in akrobatski pilot, učitelj letenja, večkratni državni prvak v preciznem letenju, v evropskem merilu pa 2. v disciplini pristajanja, se ob tej priložnosti najlepše zahvaljujem. Da bi se vsi njegovi poleti vedno zaključili z varnim pristankom, mu ob tej priložnosti iskreno želim,
“Hajdinčanka”, Silva Brodnjak
20 let Športnega društva Hajdoše
z s
Nogomet v Hajdošah ne bo izumrl, saj ima množičen podmladek.
Športno društvo Hajdoše je v letošnjem letu organiziralo več prireditev, s katerimi je proslavilo 20 let delovanja na športnem področju.
V	petek, 3. 9. 1999, so se na osrednji proslavi spomnili vseh lepih in tudi slabih trenutkov ter vseh posameznikov, ki so v dvajsetih letih delovanja s svojim prostovoljnim delom največ prispevali k razvoju športa v Hajdošah.
ŠD Hajdoše je bilo ustanovljeno 15. 2. 1979, s člansko nogometno selekcijo, ki je začela tekmovati v takratni nogometni ligi Ptuj. V času delovanja so člani in mlajše selekcije dosegli več športnih uspehov, pri čemer je potrebno posebej izpostaviti uvrstitev članske ekipe v A razred lige leta 1988 in osvojitev prvega mesta v pokalnem tekmovanju za območje Ptuja.
Na začetku je nogometna ekipa igrala na igriščih v Skorbi in na Hajdini. V letu 1984 pa je bilo zgrajeno novo veliko nogometno igrišče s slačilnicami in klubskimi prostori, ki še sedaj spada med lepša na ptujskem področju. To igrišče je bilo zgrajeno pretežno s prostovoljnim delom vseh Hajdošanov, svoj prispevek pa sta dodala tudi AMD Ptuj in Dravske elektrarne kot lastnik zemljišča.
Kot je povedal predsednik športnega društva Branko BURJAN, je bil ves čas glavni cilj delovanja društva razvijanje športne rekreacije svojih članov in vseh Hajdošanov. Predvsem je bila posebna pozornost namenjena mladim, saj so si v društvo prizadevali pritegniti čim več mladih članov in jih tako odvrniti od razvad z negativnimi učinki, ki jih sodoben način življenja prinaša tudi na podeželje.
Da jim to uspeva, kaže velika zagnanost in prizadevnost mlajših dečkov iz Hajdoš, ki so vključeni v ustrezno selekcijo Medobčinske nogometne zveze Ptuj.
Seveda imajo v društvu pred seboj še veliko ciljev. V letošnjem letu jim je uspelo dokončati asfaltno igrišče za mali nogomet in košarko, v prihodnosti pa so prioritete uvrstitev članske ekipe v A razred tekmovanja MNZ Ptuj, organiziranje še preostalih mlajših selekcij in pa seveda izgradnja oz. dograditev ustreznih klubskih prostorov, ki so, glede na število članov in aktivnosti, ki potekajo v okviru društva, že sedaj premajhni.
V	skladu z razvojno politiko občine Hajdina, medsebojnim sodelovanjem s sosednjimi vasmi in AMD Ptuj, se ' v društvu želijo tudi vključiti v razvoj turistične dejavnosti ob kanalu.
Osrednja proslava v petek, 3- 9. 1999, je bila razdeljena na dva dela. Najprej so se na asfaltnem igrišču v nogometni tekmi pomerili med sabo mlajši dečki. Nato je sledila tekma med člani — igralci nogometne ekipe iz Hajdoš in igralci iz drugih vasi, ki igrajo za NK Hajdoše. Pozornost je pritegnila tekma med veterani Hajdoš in gasilci PGD Hajdoše. Zadnja tekma je bila med člani Vaškega odbora Hajdoše in člani Občinskega sveta Hajdina, z županom Radoslavom SIMONIČEM na čelu.
Občinski svetniki so med tekmo soglasno sprejeli sklep, da zmago, za vzpodbudo pri nadaljnjem delu, podarijo novo konstituiranemu vaškemu odboru.
Pred odigranimi tekmami je hajdinski župnik, g. Marijan FESEL, blagoslovil igrišče in vsem, ki bodo na njem igrali, zaželel veliko športnih užitkov.
Po_ odigranih tekmah sta Slavko BURJAN in Stanko GLAŽAR st., ki sta najbolj zaslužna za izgradnjo celotnega športnega parka v Hajdošah, skupaj prerezala trak, in tako asfaltno igrišče uradno predala svojemu namenu.
V kulturnem programu, ki je sledil, so več pesmi zapeli pevci moškega pevskega zbora PGD Hajdoše in “Gmaj-narice”, ljudske^ pevke iz Hajdoš.
Predsednik ŠD Hajdoše, Branko^ BURJAN in župan občine Hajdina, Radoslav SIMONIČ sta nato najzaslužnejšim članom podelila priznanja in plakete. Priznanja za uspešno delo v klubu so dobili: Silvo ŠTERN, Jože ŠILAK, Ivan KRANJC, Stanko FERŠ, Srečko ŠILAK, Franc BRODNJAK, Anton GABROVEC, Srečko GLODEŽ, Franc ZUPANIČ in Stanko SAGADIN.
Srebrne plakete za dolgoletno uspešno delo na področju nogometa in zaslug pri delovanju ŠD Hajdoše so dobili: Janko ŽUMER, Marjan G LAZAR, Dominik POZNIČ, Zvonko GLAŽAR, Edi ZAJŠEK, Stanko KRAJNC in Stanko GLAŽAR ml..
Najvišje priznanje, zlato plaketo, so prejeli Stanko GLAŽAR st., Slavko BURJAN in Jože ZAJŠEK, ki so v društvu že od ustanovitve in so s svojim prostovoljnim delom največ prispevali k razvoju športa v Hajdošah.
Po končanem uradnem delu se je veliko domačinov in povabljenih gostov, ki so se kljub deževnemu vremenu zbrali pod šotorom v športnem parku v Hajdošah, še dolgo v noč pogovarjalo o začetkih športa v Hajdošah in kovalo načrte za prihodnost.	B.B.
Prejemniki priznanj ŠD Hajdoše.	• Foto: Langerholc
Novo nogometno igrišče v Skorbi
Ni minilo mnogo časa od takrat, ko je moral NK Skor-ba zaradi gradnje igrišča za golf zapustiti staro lokacijo nogometnega igrišča na hajdinski gmajni, pa se ljubitelji nogometa v Skorbi že lahko pohvalimo z novim nogometnim igriščem, ki starega prekaša v vseh pogledih. Mnogi pesimisti so vztrajno zatrjevali, da se kaj takega ne more zgoditi, saj smo kot vas premajhni, tako z vidika zagotovitve finančnih sredstev kakor tudi z vidika delovne zagnanosti. Pa se je zgodilo ravno nasprotno, igrišče z ustrezno infrastrukturo je že skoraj v celoti izgrajeno, otvoritev pa je tudi že za nami. Pot do novega nogometnega igrišča ni bila lahka in kratka, zato je primerno in potrebno, da jo na kratko opišem.
Izhodišča za gradnjo igrišča so bila izdelana že ob odvzemu starega igrišča, ko je bila podpisana pogodba z investitorjem in sedanjim upravljalcem igrišča za golf, podjetjem Golf invest, s katero se je le-ta zavezal za občutni prispevek pri gradnji novega nogometnega igrišča. Zraven tega je bilo igrišče vrisano v prostorski plan tedanje občine Ptuj, s čimer so bili izpolnjeni tudi pravni pogoji za izgradnjo igrišča. Poiskati je bilo potrebno le še lokacijo, kar pa je bilo eno od najtežjih opravil. V tem času je bil na eni od sej upravnega odbora NK Skorba ustanovljen gradbeni odbor, v katerem se je pod vodstvom Martina Vogrinca zbrala peščica zagnanih in ambicioznih ljudi. Prav gradbenemu odboru gre posebna zahvala, da so z ureditvijo lokacije za igrišče premaknili vso stvar iz mrtve točke. Gradbeni odbor je gradnjo načrtoval, vodil in usklajeval, zraven tega je zbral tudi vsa potrebna finančna sredstva, ki pa jih v današnjih težkih časih vsekakor ni bilo lahko pridobiti. Gradbena dela so trajala slabo leto in pol, od tega intenzivno dobre štiri mesece. Pri njih je ob številnih zunanjih izvajalcih sodelovalo 40 domačinov, ki so opravili 940 ur prostovoljnega dela. Napredek pri gradnji je bil viden iz dneva v dan, sprva seveda manj, kasneje pa je igrišče vedno bolj dobivalo svojo podobo. Tako se danes lahko ponašamo s prelepim, skrbno negovanim, nogometnim travnikom, ki je “podložen” z ustrezno drenažo, visoko ograjo okrog igrišča, vodovodom in elekrično napeljavo ob igrišču, visokimi mrežami za goli, modernim namakalnim sistemom, ter mnogimi majhnimi zadevami, ki zaokrožujejo podobo nogometnega igrišča.
Gradbeni odbor je s tem pred svečano otvoritvijo izpolnil večino zastavljenih ciljev, nekaj pa jih je ostalo za izpolnitev v bližnji prihodnosti. Med temi naj posebej omenim izgradnjo prepotrebnih sedišč za gledalce, posodobitev klubskih prostorov in slačilnic, porajale pa
Moštvo NK Skorbe pred prvo tekmo z NK Hajdina na novem igrišču.	Foto: P. Brodnjak
so tudi že ideje o ureditvi razsvetljave na nogometnem igrišču za izvajanje večernih treningov naših ekip.
Igrišče je bilo svečano predano svojemu namenu v soboto, 28. avgusta 1999- Slavnostni govornik na otvoritvi je bil župan občine Hajdina, Radoslav Simonič. Samo odprtje so s prerezanjem traku opravili predsednik NK Skorba, Ivo Vogrinec, župan občine Hajdina, Radoslav Simonič ter direktor podjetja Talum, Danilo Toplek. Blagoslov igrišča je opravil hajdinski župnik g. Marijan Fe-sel. Na otvoritvi so bila podeljena priznanja najbolj zaslužnim posameznikom in podjetjem za izgraditev nogometnega igrišča. Izkoriščam priložnost in se v imenu NK Skorba vsem prejemnikom priznanj še enkrat iskreno zahvaljujem, hkrati pa velja zahvala tudi vsem tistim, ki priznanja sicer niso prejeli, je pa njihova pomoč pripomogla k izpolnitvi skritih želja, morda celo tudi sanj, vseh vaščanov o novem nogometnem igrišču v Skorbi
Boštjan Mertelj Foto: Brodnjak
Nogomet je na Hajdini šport številka 1
Športno društvo Hajdina in njegov nogometni klub sta pred tremi leti praznovala 50 let obstoja in aktivnega delovanja. Na Hajdini je še vedno šport številka ena nogomet, kljub temu da imamo zelo dobre možnosti tudi za druge panoge. Narašča interes za košarko, zato smo ustanovili posebno sekcijo, še letos pa bomo postavili koše na asfaltni ploščadi, ki je namenjena za košarkarsko igrišče.
NK Hajdina že drugo sezono uspešno tekmuje v III. SNL. S prostovoljnim delom in vsestransko pomočjo občanov Sp. in Zg. Hajdine smo kljub stalnim finančnim težavam uspeli pravočasno narediti vse, kar je bil pogoj za igranje v tej ligi. Postavili smo zaščitno ograjo okrog celotnega igrišča, tribune, dogradili nove slačilnice za gostujoče igralce, novi sobi za delegata in sodnike, napeljali telefon...
Športni kompleks, ki se lepo ujema z naravnim okoljem na spodnjehajdinski gmajni, je v glavnem končan in je na voljo vsem aktivnim igralcem za treninge in tekme ter občanom za individualno in množično rekreacijo.
Franc Brodnjak
Srečanja z nogometno ekipo Hajdine, ki tekmuje v III. SNL, so vedno vznemirljiva.	Foto: S. Brodnjak
Kaj delamo v Kulturnem društvu Skorba?
Z ustanovitvijo Kulturnega društva Skorba, novembra 1996, se tudi ta del naše občine kaže v luči kulturnega delovanja krajanov. Že v samem začetku sta delovali dve sekciji, gledališka in moški oktet. Pridružile so se jim tudi ljudske pevke. Kljub slabim finančnim pogojem je delo zelo dobro steklo.
Gledališka skupina, ki jo predstavljajo sami mladi, predvsem srednješolci in študentje, vsako leto naštudira eno komedijo, s katero se predstavi domačemu občinstvu, precejkrat pa gostujejo v različnih krajih, tudi izven naše občine.
Pravkar se mladi gledališčniki pripravljajo na začetek nove sezone s predstavo, ki bo zagotovo razvedrila in do solz nasmejala marsikaterega obiskovalca v dvorani. Letno pripravimo približno deset ponovitev vsake predstave.
Vsi sodelujoči v gledališki predstavi Zmagovita ljubezen, v sezoni 1998/99.	(Foto: T. Mohorko)
V moškem oktetu prepevajo pevci “srednje generacije”. V dosedanjem triletnem delovanju smo poskusili pritegniti podmladek, da bi oktet razširili v pevski zbor, a žal ugotavljamo, da ni odziva. Sodelovanje v taki skupini terja precej prostega časa in dobre volje. Tega pa mladim očitno zmanjkuje. Oktet pridno vadi in nastopa, saj ima letno preko 20 nastopov. Redno se udeležujejo revij v organizaciji ZKD Ptuj. Prisotni so tudi na mnogih srečanjih in svečanih proslavah. Nikoli ne manjkajo na srečanju oktetov iz vse Slovenije, ki je vsako leto v Šentjerneju na Dolenjskem. Naš oktet vabi v svoje vrste vse “sposobne moške glasove” iz občine Hajdina.
5Ji£Wk?EVSKIHZBmoy®PIDJ
Nastop na reviji pevskih zborov ZKO Ptuj, aprila 1998.
(Foto: Langerholc)
Ljudske pevke iz Skorbe v našem kraju opozarjajo nase s pristnimi glasovi in ohranjanjem starih ljudskih pesmi, ki bi sicer utonile v pozabo. Veliko nastopajo, kar 24 krat so v minulem letu stopile na oder. Redno gostujejo na vseh revijah ljudskih pevcev in godcev s področja nekdanje ptujske občine, prav tako pa tudi na vseh proslavah v kraju in tudi drugje. V lanskem letu so skupno s pevkami s Hajdine navezale pevske in tudi prijateljske stike s skupino Šavrinske pupe en ragaconi iz slovenske Istre. Še posebej radi prisluhnemo njihovim šaljivim in zbadljivim pesmim, ob katerih le redko kdo ostane resen.
Ljudske pevke iz Skorbe so nastopile na svečani proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, februarja 1999-
(Foto: I. Ogrinc)
V letošnjem letu smo v KD Skorba ustanovili tudi recitatorsko sekcijo, v kateri nastopajo mlada dekleta, srednješolke in študentke. Povezovalko programov na proslavah pa vabijo tudi v druge kraje, kar je dokaz, da skrbimo za lepo, pravilno slovensko besedo.
Želimo si, da bi tudi v bodoče dobro sodelovali in, da bi del naše kulturne dejavnosti ponudili našim vaščanom, pa tudi drugim ljubiteljem kulturnega življenja v občini. Naše sovaščane pa vabimo, da nas tudi v naprej pridno prihajajo poslušat ali gledat, da nas s svojo množično udeležbo vzpodbujajo k še boljšemu delu. Ni lepšega za nastopajočega, kot pogled na polno dvorano.
Ivan Ogrinc, predsednik KD Skorba
Bralcem ob rojstvu Hajdinčana
Darilo z leti izgubi svoj čar, a lepa beseda nikdar.
Dober nasvet
vedno znova poganja nov cvet...
Danes nimam šopka rož za Te..., ostale so na polju, tam naj cvete...
Namesto njih prinašam splet besed — v Hajdinčana ujet.
Naj bo za bralce izčrpen, zvedav, poučen,
a iskren, pošten, vedno dosleden, dober... in zato že ob rojstvu moder!
Virginija Mehle Majerič
Apnenje tal
Apnenje tal je nujen ukrep, ki lahko odločilno vpliva na rodovitnost kislih tal, s tern pa tudi na ekonomično pridelovanje poljščin. Apnenje ima več namenov in sicer:
—	razkisanje tal,
—	vnos kalcija v tla,
—	izboljšanje fizikalno kemičnih lastnosti,
—	pospešitev procesov razgradnje organske snovi,
—	hitrejše sproščanje hranil iz humusa, kar ima vse za posledico izboljšanje rodovitnosti tal.
Na območju vasi, ki spadajo v občino Hajdina, je veliko tal kislih, njihovo kislost pa še povečujemo z uporabo mineralnih gnojil, kot so amonijev sulfat, urea, KAN in NPK. Rastline, ki rastejo na kislih tleh, v začetnih fazah razvoja slabo rastejo in kažejo značilno rdečkasto barvo, kot posledico pomanjkanja fosforja, kljub temu da je gnojenje s fosforjem opravljeno, oziroma nam analiza pokaže, da je v tleh tega elementa dovolj.
Po apnenju se rastlinam poveča dostopnost fosforja in mikroelementov, povečuje pa se tudi sproščanje dušika iz organske snovi ter vezava zračnega dušika pri stročnicah.
Nevarnosti
Kot je že bilo omenjeno, Ca zvišuje pH vrednost tal. Apnenje bazičnih tal je lahko za zemljišča škodljivo, prav tako kot prekisla tla, saj rastlinam blokira dostopnost nekaterih elementov. Na Dravskem polju je predvsem spodnja dravska terasa (ob Dravi) slabo kisla ali celo bazična, apnenje takšnih tal pa je škodljivo, zato je potrebno pred apnenjem opraviti analizo.
Kalcij je pomemben element tudi kot hranilo, je pa precej podvržen izpiranju. Na lažjih tleh z veliko padavin se letno izpere tudi do 800 kg CaO/ha.
Kulturne rastline porabijo naslednje količine CaO/ha:
—	pšenica 18 kg,
—	ječmen 26 kg,
—	krompir 40 kg,
—	sladkorna pesa 80 kg,
—	oljna ogrščica 120 kg.
Najbolj zahtevne kulture, glede kislosti tal in pomanjkanja Ca v tleh, so: sladkorna rdeča in krmna pesa, ječmen, lucerna, pšenica in kapusnice. Pri vzgoji ječmena na močno kislih tleh so v poskusih ugotovili, da se je pridelek povečal za približno 2000 kg/ha, če so dodali 10 t karbonatacijskega mulja na ha.
Apnenja ne priporočamo le neposredno pred sajenjem krompirja ter setvijo rži ali tritikale, ki najbolje prenašajo kisla tla.
Da lahko resnično strokovno apnimo, moramo imeti analizo tal, ki nam poleg pH vrednosti pove tudi založenost z Ca ter drugimi hranili. Za različna tla veljajo različne optimalne vrednosti pH, ki so odvisne od teksture tal in vsebnosti humusa.
Optimalni pH:
—	težka glinasta in ilovnata tla	7
—	peščeno ilovnata tla	6,5
—	ilovnati pesek	6
—	lažja peščena tla	5,5-6
V kolikor so vrednosti nižje, je smiselno izvajati apnenje. Odmerek gnojila za apnenje je odvisen od vrste materiala, ki ga uporabljamo. Najbolje je, da tla apnimo v večletnih in manjših odmerkih, največ 1,5 do 2,5 t čistega CaO/ha.
S čim apnimo?
1. Karbonatacijski mulj nastane pri predelavi sladkorne pese. Ena tona mulja vsebuje 280 kg CaO, 3 kg dušika, 7 kg fosforja 2 kg kalija in 15 kg magnezija. Zaradi
vsestranskega učinka na rodovitnost tal ter ugodne cene mu dajemo prednost pred ostalimi materiali za apnenje. Nanašamo ga s trosilci za hlevski gnoj. Na močno kislih tleh ga lahko uporabimo brez škode 10 do 15 t/ha.
Mleti apnenec vsebuje okrog 50% kalcijevega karbonata, delovanje pa je odvisno od tega, kako drobno je zmlet material.
4. Dehidrirano apno vsebuje 70% CaO. Zaradi praškaste strukture ima zelo hitro delovanje. V enem odmerku ga lahko potrosimo največ 3000 kg/ha.
Čas apnenja:
Najprimernejši čas je poletje po žetvi ozimin. Takrat so tla dovolj nosilna, da se lahko po njivah potrosijo večji odmerki apna. Ta čas trošenja je najprimernejši za pridelovanje sladkorne pese in vrtnin, ki najpogosteje pridejo v kolobar za sirnimi žiti. V tem primeru imamo dovolj časa za razpleveljenje površin, ki jih nameravamo apniti, ali morebitno zeleno gnojenje, ki tudi izboljša rodovitnost tal.
Za koruzo, krompir in druge poljščine gnojimo jeseni po spravilu pridelka. Pri tem pa se moramo zaradi antagonizma med kalijem in kalcijem izogibati apnenju skupaj z osnovnim gnojenjem.Najmanj primerno je apnenje neposredno pred setvijo, ker poslabšuje vznik.
O pomembnosti apnenja na osnovi analize so se že prepričali številni uspešni poljedelci, ki so z minimalnimi stroški za več let bistveno izboljšali rodovitnost svojih zemljišč. Za učinkovito izboljšanje rodovitnosti moramo dati zemlji le tiste snovi oziroma elemente, ki jih v tleh najbolj primanjkuje.
V občini Hajdina smo se v letošnjem letu odločili za sofinanciranje apnenja kmetijskih površin. V celoti bomo financirali nabavo karbonatacijskega mulja iz tovarne sladkorja v Ormožu, ki je zaradi ugodne cene in prisotnosti tudi drugih hranilnih snovi za apnenje najprimernejši. Zaradi nevarnosti apnenja bazičnih tal, ki je lahko škodljivo, bomo financirali apnenje le na osnovi analize tal, ki mora biti opravljena v enem od pooblaščenih laboratorijev in je prav tako sofinancirana v vrednosti 70% cene. Zemljo vzamemo na njivi do globine 25 cm na več mestih. Nato jo v vedru premešamo ter vzamemo okrog 1/2 kg vzorca, ki ga odnesemo v laboratorij. Na OZVŽ Ptuj je cena celotne analize 3-300 SIT. Izvid takšne analize nam lahko služi kot osnova za gnojenje naslednjih 3 do 5 let.
Kmetijsko svetovalna služba:
Ivan Brodnjak, ing. agr.
Apnenje tal.
ZGODILO SE JE
NA POKOPALIŠČU TEČE VODA KOT ŠE NIKOLI
HAJDINČANKE ZARADI HAJDINČANA NAD HAJDINO
Zveni precej nenavadno, a nič nevarno. Našega novorojenčka smo njegove “babice” želele za prvi obisk pri Vas, spoštovani bralci, odeti v kar najlepše oblačilo. Hajdinčanu smo namenile na naslovnici pogled na občino Hajdina z zraka. Kako se dvigniti? Letalo? Leti previsoko in pogled ne bo pravi. Motorni zmaj? Malo trese na lem “mopedu s krili”, smo si rekle. Balon, to bi bilo nekaj za nas. Za vse ostalo so besede skoraj nepotrebne, ker govorijo posnetki.
Na hajdinskem pokopališu odslej ne bo več težav z vodo. Na dan sončnega mrka je izgledalo tako, danes pa je končno spet zadovoljen sosed pokopališča, ki si lahko umije roke ali se stušira tudi takrat, ko je največ obiskovalcev, ki bi želeli zalivati nasade na grobovih. V eni naslednjih številk boste izvedeli, kakšna bo v nekaj letih preurejena podoba našega občinskega poslednjega počivališča.
Dve četrtini uredništva Hajdinčana. Za tretjo, Andrejo, smo bile prepričane, da je v šoli, a seje izkazalo, daje bila nevede v naši bližini, četrta je za objektivom fotoaparata. “Pristali boste že, če se boste le lahko dvignili”, so imeli pomisleke nekateri spremljevalci, ki so zaradi pretesne košare ostali na tleh.	(Fotografija	54)
Prvi pogled z balonarske perspektive na zadnje domovanje.	(Fotografija	55)
Naaaaajlepša je hajdinska fara!!!!! (Fotografija 56)
Kje na Hajdini se ob sobotnih popoldnevih in nedeljskih dopoldnevih (razen v cerkvi), zbere največ ljudi? (Gasilski dom in nogometno igrišče, sta pravilna odgovora!)	(Fotografija	57)
Tam blizu, kjer smo Andreja, Metka in Silva doma, stoji hajdinska učilna zidana.	(Fotografija	58)
Tudi to je že preteklost...
ŽOGA JE OKROGLA
“Trd pristanek, z mehkimi koleni”, tik ob koruznem polju v Zlatoličju. Po zaslugi pilota Vilija Gerečnika in navigatorice Silve, kije preprečila, da se nismo še enkrat dvignili.	(Fotografija 59)
V petek, 3- septembra je bilo ob 20. obletnici obstoja Športnega društva Hajdoše in otvoritvi igrišča za mali nogomet zelo napeto vzdušje. Na lepo urejeni zelenici je potekala tudi pomembna tekma med svetniki Občinskega sveta občine Hajdina in člani Odbora vaške skupnosti Hajdoše. Številčno sta bili ekipi enakovredni, a v naslednjem mandatu bo med svetnike poleg bratov Burjan potrebno evidentirati še kakšnega pravega “žogobrca”, da bo rezultat bolj izenačen ali celo v korist takratne oblasti. TUdi gospod župnik, ki je pred pričetkom tekme blagoslovil igrišče, je opozoril tekmovalce, da beli tokrat ne smejo zgubiti, če hočejo Hajdošani iz proračuna dobiti še kakšen tolar. A kaj hočemo, žoga je okrogla in zmago so slavili Hajdošani.
Na posnetku, ki predstavlja poraženo ekipo pred pričetkom dvoboja, je nekaj belega. Tu bi praviloma moral biti sedmi član ekipe, svetnik Anton Cestnik, a se je postavil za fotoaparat. Njegovo delo so poleg pričujočefotografije tudi napisi na majicah svetnikov, kijih je kot podjetnik - lastnik podjetja DANICA d.o.o. iz Dražencev 21, (telefon 7883 000) seveda tudi sponzoriral. (S.B.).
Kjer balonarji pristanejo, vedno spoznajo nove prijatelje. Nam se je to zgodilo v Zlatoličju, na vrtu družine Sagadin. “Trava se bo že dvignila, glavno je, da niste pomendrali sosedove koruze, ” nas je potolažil gospodar. Naredila se je že črna noč, ko smo se odpeljali z njihovega dvorišča. Sagadinovi so bili tako gostoljubni, da smo pri njih opravili tudi svečani krst treh novih balonark. Kako to poteka, ne povemo. Preživele smo, ostalo pa morate doživeti sami!	(Fotografija 60)
Andreja, obljubljamo Ti, da boš tudi Ti postala balonarska baronesa, tako kot me. Tebi in vsem bralcem Hajdinčana pa predstavljamo našo ekipo: od leve proti desni: Dušan Bojanovič iz Balonarskega kluba Vojnik, ki nas je brez vstopnic spustil v košaro, Sandi in Borut, mlada pomočnika, ki sta ob asistenci še nekaterih pripravila balon za vzlet in ga tudi pospravila, Tatjana, Metka in Silva, ter naš pilot, Hajdinčan, Vili Gerečnik, ki je v družbi treh radovednic obžaloval samo to, da ne more krmiliti balona tudi levo in desno, ampak le gor in dol...
(Fotografija 61) (Foto: Vesna Furek)
Prav je imel Leonardo da Vinci, ko je dejal: “Kdor je le enkrat skušal leteti, bo vedno oči obračal v nebo. ”
Hvala Dušanu, Viliju, Sandiju in Borutu, ki jim privoščimo še nešteto podobnih, nepozabnih trenutkov!
Tatjana, Metka in Silva, “Baronese Zlatoliške” Posnetki: S. Brodnjak
STRANKE
SDS
Z ustanovitvijo nove občine Hajdina je bilo potrebno tudi v Socialdemokratski stranki narediti prve samostojne korake. Začelo se je z reorganizacijo in preimenovanjem iz prejšnjega KO SDS PČ Hajdina v Občinski odbor SDS. Na ustanovni skupščini, oktobra 1998, smo izvolili svoje vodstvo, ki ga sestavljajo: Štefan KIRBIŠ, predsednik, Anton CESTNIK, podpredsednik, Marica KAUČEVIČ, tajnica, Dragica POLAJŽER, blagajničarka in člani: Drago ŠTRAFELA, Martin TURK ter Edvard DOBNIK. V nadzornem odboru pa so Vili POLAJŽER, Branko KOKOL in Alojz ŠIJANEC.
Aktivno smo se lotili priprav na volitve, z izidom katerih smo lahko zadovoljni, četudi nam v drugem krogu ni uspela kandidatura za župana. V občinskem svetu imamo 4 svetnike, eden izmed njih je tudi podžupan. Sklenili smo koalicijsko pogodbo s Slovensko ljudsko stranko, s katero po dosedanjih izkušnjah dobro sodelujemo. Pomembno je, da v Občinskem svetu ni opaziti strankarske pripadnosti članov, ampak si vsi skupaj prizadevamo za čim bolj enotno delo. Da bi v bodoče še lažje zastopali interese svojih članov, bi bilo morda pametno razmisliti o tem, da bi v vsaki vasi imeli nabiralnik, v katerega bi vaščani lahko oddajali pobude, predloge, kritike ali vprašanja o stvareh, ki jih težijo.
Anton Cestnik, podpredsednik OO SDS
LDS
Liberalna demokracija Slovenije J
Liberalna demokracija Slovenije je vladna — koalicijska stranka. V zadnjih letih je naša stranka dosegala uspehe tudi zato, ker je v očeh volilcev zastopala zmerno sredinsko razsodnost proti ideološkim zaostritvam in pretresom. Ljudje v njej vidijo stranko, ki jim obljublja in zagotavlja mirno življenje, v katerem se lahko posvečajo vsakdanjim prizadevanjem — v nasprotju s tistimi, ki so hoteli oživljati stare spore in delitve.
Občinski odbor LDS Hajdina je bil ustanovljen 14. 10. 1998. Za predsednika smo imenovali g. Slavka Burjana, za sekretarja pa g. Štefana Vidoviča. Izbran in imenovan je bil tudi Izvršni odbor stranke, le-tega pa predstavljajo: ga. Andreja Drevenšek, g. Janko Merc, g. Danijel Aljoša Pavlica, ga. Branka Burjan, g. Miran Galun in g. Mihael Zemljič.
Kakšne so programske smernice LDS? Za kaj se zavzemamo in kaj so prioritete članov in članic Občinskega odbora LDS Hajdina?
Vodila članov LDS so demokracija, sodelovanje in razvoj; odprti smo za ideje, pobude in predloge, predvsem s strani novih članov. V stranki se zavzemamo za enakomeren in pravičen razvoj vseh sedmih vasi v občini. Zavedamo se, da je znanje ključ do uspeha v življenju. Vsi imamo enake izhodiščne možnosti v procesu izobraževanja. Sistem vzgoje in izobraževanja mora temeljiti na prizadevanjih za medsebojno strpnost in drugih
civilizacijskih vrednotah, brez vsiljevanja kakih vrednot in življenjskih stilov.
Ob ustanavljanju Občinskega odbora LDS Hajdina, nas je obiskal (zdaj bivši) minister za šolstvo dr. Slavko Gaber. Ključni prispevek tega obiska je uveljavljanje devetletnega šolanja v naši osnovni šoli, česar si ni pridobila nobena osnovna šola na območju bivše ptujske občine.
Članice in člani LDS vemo, da je kultura temelj naše identitete, zato ji moramo zagotoviti tisto mesto, ki si ga vsekakor zasluži, pa naj gre za uveljavljanje kulturne dediščine ali ob obstoječih ustanavljanje še drugih društev, kjer bodo občani Hajdine lahko aktivno izkoristili prosti čas in poskrbeli za t.i. duhovno hrano.
Prav tako se zavedamo, da so podjetniška miselnost, znanje in kapital temelj hitrejšega razvoja našega gospodarstva.
Eden od poglavitnih ciljev, ki jih zagovarjamo v LDS, je uveljavljanje takšne razvojne politike, ki bo čim manj dodatno obremenjevala okolje. Zavedamo se namreč, da narave nismo dobili v dar od staršev, ampak smo si jo sposodili od otrok. Moto LDS je varnost v vseh življenjskih obdobjih, od otroštva do starosti, zato v občini ne smemo zanemariti zdravstvenega varstva. Zavedati se moramo, da je kakovostno življenje predvsem zdravo življenje. Zdravje je najpomembnejša kvaliteta človekovega življenja.
Zavedamo se, da bo razvoj občine Hajdina mogoč le ob sodelovanju s sosednjimi občinami, prav tako z bivšo skupno občino Ptuj. Brez pretoka kapitala in znanja se naša občina ne more kvalitetno razvijati (npr. gradnja avtoceste).
Andreja Drevenšek
Nova občina, pa že tako močni
V nedeljo, 12. 9- 1999, je bil v Vižmarjah pri Ljubljani tabor Slovenske ljudske stranke, ki se ga je udeležila tudi zelo močna ekipa iz podružnice SLS Hajdina, s kar 68 udeleženci. Z nami sta bila, kot se spodobi, župan Radoslav Simonič in njegova soproga.
Tabor je potekal pod geslom “ZEDINIMO SE!”. Dobro nam je ostal v spominu odlomek iz govora dr. Janeza Blehveisa, izpred 130 let, ko je na istem mestu izrekel znamenite besede “DAJTE NAM SLOVENIJO!”
“121 let je minilo, preden so se njegove zahteve uresničile, pa še takrat nam je niso dali, ampak smo si jo morali izboriti”, je dejal predsednik glavnega odbora SLS, Franc Zagožen. “Premalo smo ponosni na svojo državo, veliko je narodov, ki so mnogo številčnejši kot Slovenci, pa o lastni državi niti sanjati ne morejo”.
Ne smemo pa dovoliti, da posamezniki in lobiji iz bivšega režima držijo pobudo v tej deželi. V zadnjem času poskušajo preko nekaterih plačanih medijev vzpostaviti vzdušje, da v tej deželi tako ali tako vsi kradejo, ko pridejo na oblast, zato je bolje, da kar oni ostanejo na oblasti. Mnogi se bojijo močne stranke, ki bo ob združitvi SLS in SKD nastala v Sloveniji, zato poskušajo napraviti vse, da že v naprej morebitne vodje nove stranke očrnijo.
(Nadaljevanje na 39. stran
NJIHOVIJUBILEJI
RAJKO CARTL
Na videz resen, včasih celo mrkega pogleda, v resnici pa vedno pripravljen pomagati.
V Hajdinčanu bomo poleg ostalih zanimivosti predstavljali tudi uspešne podjetnike, ki jih vsakodnevno srečujemo, pa velikokrat sploh ne vemo kaj dosti o njih. Eden takih je nedvomno tudi Rajko Cartl iz Zg. Hajdine, ki je lastnik in direktor podjetja A&R CARTL. V pripisu piše še GRADBENA MEHANIZACIJA. In še nekaj, česar ne smemo prezreti 20 LET.
Največkrat ga srečamo na cesti v katerem od njegovih džipov, ko s seboj prevaža prikolico s kompresorjem. To je njegova podoba danes. Kako pa je v resnici začel in kaj vse je v svojem življenju počel, bomo izvedeli iz kratkega pogovora ob letošnjem jubileju.
Rajko, najbolje bo, da se na kratko kar sam predstaviš.
“Sem rojen Hajdinčan, ki bo leta 2001 srečal Abrahama. Ko sem leta 1966s starši in tremi brati odšel v tujino, mi je bilo težko zapustiti rojstno vas, na katero so me vezali mnogi mladostni spomini. Kot izseljenci smo morali pošteno poprijeti za delo, da je šestčlanska družina lahko preživela. Izučil sem se za avto elektrikarja in se v tem poklicu tudi zaposlil. Nisem vzdržal dolgo. Odšel sem domov in odslužil vojsko, potem pa sem pri starših ostal še leto dni. Naša domačija na Zg. Hajdini, četudi zapuščena in prazna, je bila zame simbol domovine. Vrnil sem se. ”
Kako si začel doma?
“Najprej sem z malo denarja, a veliko truda in dobre volje preuredil rojstno hišo. Zaposlil sem se v takratnem podjetju Pleskar v Kidričevem, kot vzdrževalec različnih strojev. Pridobil sem mnogo praktičnih znanj, ki so me utrdila v prepričanju, da bo najbolje, če začnem nekje na svojem. Najprej sem si uredil popoldansko obrt. Avtoelektrika je bila moj poklic in hobi hkrati.
Takrat tudi nisi bil več sam?
“Ne, med tem sem spoznal svojo življenjsko sopotnico Angelo in leta 1975 sva se poročila. Ko se nama je rodila prva hči Daniela, sem začutil, kaj pomeni imeti družino in biti doma, med svojimi ljudmi. Trudil sem se, da mojim otrokom ne bi bilo potrebno doživljati tega, kar smo kot izseljenci morali nekoč mi. Ko sem leta 1980 že drugič postal oče, tokrat hčerki Diani, sem bil že obrtnik. “Upravljanje z gradbeno mehanizacijo” — so mi leta 1979 zapisali v obrtno dovoljenje. ”
In od takrat se je Tvoja obrtniško-podjetniška pot začela vzpenjati?
“Začeli smo z izposojo kompresorjev in bili med prvimi zasebniki, ki so ponujali te usluge. K osnovnemu stroju smo potem dodajali razne priključke, tako da smo lahko zadostili potrebam gradbenih podjetij na malih in velikih gradbiščih. Veliko smo poleg drugih objektov delali tudi pri obnovah in gradnjah mostov. Naša današnja ponudba obsega več kompresorjev, vibracijskih plošč, vibracijskih nabijalcev, vibracijskih igel za beton, žag za rezanje betona ali asfalta, agregatov 380 in 220 V ter Škarij za rezanje tlakovcev. ”
Torej sodeluješ v glavnem z gradbenimi podjetji?
“Niti ne. V zadnjem času se je močno povečalo zanimanje za naše usluge tudi med zasebniki, pa naj bodo to lastniki hiš ali gospodarskih objektov, ki se odločajo za
adaptacije ali novogradnje na stavbišču, kjer stoji še stara hiša, ki jo je potrebno v celoti porušiti ali spremeniti namembnost prostorov. Naše stranke ugotavljajo, daje mnogo bolj racionalno pripeljati k hiši kompresor s kladivom ali vrtalnim strojem, s pomočjo katerega v nekaj urah narediš to, za kar so nekoč potrebovali po več dni. ”
Čemu pa služijo ostali stroji?
“Vibracijske plošče uporabljamo npr. za teptanje tal pri polaganju tlakovcev, z žago za rezanje si pomagajo, ko je potrebno zaradi sanacije podzemnih cevi in napeljav izrezati del betona ali asfalta na cestišču, s škarjami režemo tlakovce, ipd. ”
Imaš zaposlenih tudi kaj delavcev?
“Ne, mi ne opravljamo storitev s stroji, ampak jih dajemo v najem, jih izposojamo ter servisiramo v primeru okvare. Delo s kompresorjem je zelo naporno. Pri gradbenih podjetjih se delavci na stroju lahko menjujejo, saj je nemogoče vsak dan po osem in več ur delati s kladivom in razbijati. Mi pripeljemo stroj na gradbišče, naročnika poučimo, kako je z njim ravnati, kako se je potrebno za tako delo opremiti z vidika varstva pri delu, potem pa pridemo spet ob zaključku, da odpeljemo mehanizacijo domov ali na naslednje delovišče. ”
Govoriš v množini, pa vendar praviš, da nimaš delavcev?
“MI, pomeni mene in mojo ženo Angelo, ki je velikokrat tudi po ves dan zdoma. Poleg tega, da sprejema naročila od uporabnikov naše mehanizacije, skrbi še za dostavo strojev na najrazličnejša mesta v bližnji in dalj-nji okolici. Vsak po svoje opravljava to delo, včasih pa izkoristiva tudi kakšen prosti trenutek hčerk Daniele in Diane, ki radi sedeta za volan in se odpeljeta na teren. ”
Si kdaj pogrešal sina?
“Ne, ker sta moji hčerki v nekem smislu po meni podedovali veliko ljubezen do tistega, kar bi sicer prenašal na sina, če bi ga imel. Obe sta že od malega “zastrupljeni” z ljubeznijo do vsega, kar brni, se samo premika in ima
volan. Obe sta vozili karting, kar je bil moj priljubljeni šport v mladih letih. Daniela je bila pri treh letih celo predvoznica na uradnih karting dirkah, ko je pripeljala zastavico starterju dirke. ”
Zakaj se najraje prevažaš z džipi?
“Zato, ker sem si že pred 20. leti izdelal prvi džip, kije bil vsestransko uporaben za to, kar smo v naši dejavnosti počeli. Takrat si ga še nismo mogli kupiti, zato sem ga pač naredil sam.
Moja šibka točka pa so bili in so še vedno motorji. ”
Kaj pa počneš, ko nisi v službi?
“Nekaj let sem bil kar naprej na nogometnem igrišču na Sp. Hajdini. Svojčas sem tudi sam aktivno igral nogomet. Potem me je zgrabila smučarska mrzlica. V letih, ko sta bili hčerki še manjši, smo veliko časa preživeli na tekaških smučeh in uživali kar doma. Sedaj pa za rekreacijo igram tudi odbojko. Vsak šport me pritegne, če je le čas in priložnost za to. ”
Si zadovoljen s tem, kar ste v teh dveh desetletjih naredili?
“Ni bilo vedno lahko, a vseeno mnogo lažje, kot je danes.. Težko je bilo priti do tega, kar imamo sedaj, še težje pa seje na tem nivoju obdržati, saj je konkurenca med ponudniki podobnih strojev vsak dan večja. Drugi problem pa je plačilna nedisciplina. A če bomo zdravi, bomo zmogli tudi to. ”
Kaj naj Cartlovim razen čestitk zaželimo ob letošnjem, dvajsetem jubileju? Rajku, da bi imel več sreče pri aktivnih športnih udejstvovanjih, (kar precej časa je hodil v mavcu!!!), Angeli, da bi ji kaj časa ostalo še za aktivnosti v Društvu žena in deklet občine Hajdina, Danieli in Diani pa, da bi družinsko tradicijo uspešno nadaljevali tudi takrat, ko bosta ata in mama izpregla. Vsem pa se ob tej priložnosti v imenu Hajdinčanov zahvaljujemo za njihov prispevek v minulih letih na vseh področjih družbenega in družabnega življenja!	S.B.
Foto: Cartl
Prvi občinski praznik
Tako je izgledala prva ustekeleničena buteljka vina, krščenega na prvi prireditvi "IZ MOŠTA VINO, PRIDI NA HAJDINO!” leta 1996.
Ob prvem
OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE HAJDINA,
ki ga bomo praznovali v soboto,
13- novembra 1999,
bomo krstili vino občine Hajdina in župnije sv. Martina.
Ob 14. uri bo dogajanje pred cerkvijo — prinašanje mošta.
Kulturni program v cerkvi se bo pričel ob 15. uri.
Ob 17. uri bo nagovor župana ob prvem občinskem prazniku.
Vabimo vas, da se pridružite vsem,
“ki dobro v srcu čutijo”!
Župan Radoslav Simonič in Občinski svet Občine Hajdina
Hajdinčani na taboru v Vižmarjah s Cirilom Smrkoljem, ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Sicer pa je tabor potekal v smislu združevanja teh dveh strank, ob prijetnem vzdušju. Poleg bogatega kulturnega programa, v katerem so sodelovali Čuki, Helena Blagne, Slaki ter Pepel in kri, so se ves dan odvijala tudi športna tekmovanja.
Hajdina je nastopila z izredno močno ekipo v vlečenju vrvi, ki so jo šele v finalu, po izrednem boju, za las premagali bolj izkušeni Gamsi iz Sevnice. Iskrene čestitke silakom iz naše občine za drugo mesto, kar je dobra vzpodbuda za bodoče treninge in tekmovanja.
Vsi, ki smo se udeležili tabora, smo preživeli lep dan v prepričanju, da nas bo na naslednjem še več.
Ivan Brodnjak, Podružnica SLS Hajdina
Kulturno društvo Valentin Žumer iz Hajdoš bo v počastitev prvega občinskega praznika priredilo v soboto, 6. novembra 1999, srečanje pevcev in godcev občine Hajdina. Vsaka nastopajoča skupina bi se predstavila z dvema pesmima ali skladbama. Prijave (z navedbo naslovov pesmi, njihovih avtorjev ter števila udeležencev) zbira vodja pevk “Gmajnaric”, Silva Kajtezovič, iz Ptuja, Trubarjeva ulica 4, najkasneje do 20. oktobra.
Andreja Glažar
PRAZNUJMO S PESMIJO
HAJDINČAN
je glasilo Občinskega sveta občine Hajdina.
Odgovorna urednica: Silvestra Brodnjak Uredniški odbor:
Andreja Drevenšek, Tatjana Mohorko in Metka Vidovič
Zunanja sodelavka: Valerija Šamprl
Lektoriranje: Andreja Drevenšek
Tehnični urednik: Boris Prelog
Oblikovanje in tisk:
Perutnina Ptuj d.d., PC Tiskarna, telefon 062/776 511 Naslov uredništva:
Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina Telefon: 062/788 30 30, fax: 062/788 30 31 Glasilo občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1639.
Na osnovi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS št. 89/98, je glasilo Hajdinčan uvrščeno med proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 8% davek.
V hvaležen spomin
Od 1. 1. do 23. 9. 1999 so nas za vedno zapustili naši cenjeni in nikoli pozabljeni sorodniki, prijatelji, znanci, sodelavci,...
Feliks BEDRAČ, iz Dražencev 35a Ivan ŽUNKOVIČ, iz Slovenje vasi 69b Albert BRENKOVIČ, iz Sp. Hajdine 142 Marija ISKRA, iz Dražencev 5 Jožef VIDOVIČ, iz Hajdoš 55 Milica ZUPANIČ, iz Hajdoš 9a Julijan MERC, iz Zg. Hajdine 178 Franc SAGADIN, iz Slovenje vasi 2 Stanko ZUPANIČ, iz Hajdoš 17 Vida ZUPANIČ, iz Sp. Hajdine 22d Jurij DREVENŠEK, iz Gerečje vasi 14 Jožef NOVAK, iz Gerečje vasi 22 Ivan JERIČ, iz Zg. Hajdine 148 Alojzija OGRINC, iz Skorbe 45 Terezija MURKO, iz Dražencev 7h Ana MALEK, iz Hajdoš 14 Martina METLIČAR, iz Gerečje vasi 24 lanez MALINGER, iz Skorbe 27c Nežka VOGRINEC, iz Hajdoš lla Pavla JESIH, iz Sp. Hajdine 12a Jožef KOROŠAK, iz Dražencev 30a Franc ZUPANIČ, iz Slovenje vasi 35c Roza VORIH, iz Gerečje vasi 44 Štefan KURNIK, iz Slovenje vasi 39d Marija BURJAN, iz Skorbe 44
Štefan Kurnik
Gasilci iz Gasilskega društva Slovenja vas so v avgustu na zadnjo pot z vsemi častmi pospremili svojega prvega ter kasneje dolgoletnega predsednika in enega glavnih pobudnikov za ustanovitev društva, gradnjo doma, nakup gasilskega avtomobila in vsestransko aktivnega sovaščana ter našega občana, gospoda Štefana KURNIKA. Iz poslovilnega govora v spomin in zahvalo pokojniku smo izvedeli marsikaj, s čimer se sam nikoli ni ponašal. Hvalila so ga njegova številna plemenita dejanja v dobro vasi in občine, v kateri je živel in delal,	S.B.

SKOKBA
DEL HAJDINE IN SKORBA
HAJDINA
ENCI