JANEZ VELIKI
Duhovno veličino pokojnega papeža Janeza predstavi-ja njegova neizmerna vera v Boga,ki Bdi nad Cerkvijo in človeškim rodom.
To ga je vodilo, ko se je odločal za naravnost revolucionarne korake v času svojega vladanja, ta vera mu je dajala moč, ko je hrabril svet okoli sebe,češ, kaj se bojite maloverni, Bog je vendar z nami,bodimo dobri in vanj zaupajmo. Neizmerna lju bežen do sočloveka - kristjana ali pogana - pa je izražala pa peževo človeško veličino. To sta bili dve najbolj bleščeči pjo tezi njegovega značaja, s katerima pa ni le osvojil množice 7 tako da resnično ni imel sovražnika, ampak je ne samo katoliš ko Cerkev temveč vse krščanstvo potisnil na pot,s katerega nT povratka.
Uspehov tega moža,ki ni imel izrednih intelektualnih darov , ki je bil dokaj vesele narave in neformalnega nastopa, skrom= nega ponašanja ter predvsem revnega kmečkega izvora, ne bomo razumeli, ako ga ne gledamo iz gornjih’dveh vidikov. Kajti \se ostalo, kar je oblikovalo ali vplivalo na njegov značaj,ni mo glo v njem ustvariti tistega šestega čuta, s katerim je začel* in dopolnil o/oj o kratkotrajno vlado katoliške Cerkve.
Zdaj šele jasneje vidimo stagnacijo,ki je prevladovala v ka= toliški Cerkvi, da o krščanstvu na splošno niti ne govorimo, v času pred smrtjo Janezovega predhodnika. Tedaj je bilo vse ne kam togo določeno, vse preveč formalistično in Cerkev se je zdela vse preveč in nepotrebno absolutistična - skratka nekaj nemogočega za dobo, ki sta jo rodili dve svetovni vojni in ab normalni skok v znanosti.Čeprav so mnogi čutili to težko vzdu šje, so bili redki glasovi,ki so svarili pred nevarnostjo in še tisti so bili kmalu udušeni.Večina ni prav dojela položaja v katerem smo se tedaj nahajali, a čutiti je bilo nekaj nena= ravnega. Zdaj pa, ko smo se tako sprostili in ko gledamo na = zaj, postaja vse to bolj jasno in zdaj vemo,kolikega pomena je bilo, da smo v tistem letu 1958. dobili papeža, ki je slutil vel lic o nevarnost in razumel čas ter razpoloženje človeških duš in sro. Brez prehudih pretresov je storil prve revolucionar= ne korake, previdno, modro, a vedno poln očetovske ljubezni.
i
Z vesoljnim zborom se je dejansko lotil trdnjave papeške ne= zmotljivosti in nakazal vlogo, ki si jo naj v obzidju te trd= njave določijo škofje. Da so ti to prav razumeli, smo videli ob "uporu angelov", ko je šlo za sprejem teze o izvoru razo = detja. Cerkvenim "aparatčikom" pa je bilo vsaj v načelu odka= zano mesto,ki jim gre - daleč za papežem in škofi. Dalje je bila poudarjena vloga sv.pisma s tako silo,da to skupno izro= čilo zdaj zares predstavlja središče,okoli katerega kristjani lahko razpravljamo, ker nas to.druži. Z "Materjo in učitelji= co" ter še bolj z "Mirom na zemlji"je papež Janez razpravljal odnose med ljudmi ter pokazal na rešitev perečih vprašanj.
Ni čudno,da je njegova prerana smrt 3.junija dobesedno pretresla svet, pa čeprav smo v naprej vedeli za neizogibni konec. Niso bili le kralji in prezidenti, politiki in državniki, verni in neverni, katoli čahi in nekatoličani, ki so žalovali za njim. Poglavarji vseh mogočih Cerkva so molili zanj. Si morete misliti canterburyjskega nadškofa,ko opravlja svečani requiem za katoliškim papežem? In vladne zastave na pol droga v vseh mogočih krščanskih in nekrščanskih preš tolicah? In sožalje najvišjih komunističnih prvakov? Pa zvonjenje v protestaniskih ■ katedralah? In molitve ter telegrami številnih pravoslavnih patrijar= hov? Öe to ni nekrvava revolucija, kaj je potem?
Zgodovina včasih pozno izreče svojo sodbo.A vsi vemo, da je bil Janez XXIII. zelo dober človek v polnem pomenu besede. A zgodovina ga : ne bo sodila samo po tem.Prav nič ne Ldmp/presenečeni, če ga svet ne= koga dne nazovo Janez' Veliki, katoliška Cerkev pa prišteje med svo= je največje papeže. Kajti no pozabimo sledečega, kar nam je razkril John Lawrence,anglikanski laik,diplomat in časnikar,ki se je često mu dil v Rusiji ter bil v osebnih, stikih s pokojnim Janezom:"Papeževa za sluga je, da rusko ljudstvo prvič v štiridesetih letih začenja verje= ti, da katoliška Cerkev ne pripravlja vojne..." Kdor ne dojame,kaj se skriva, za. tem dojstvoa in kakšne perspektive se na dolgo dobo s. tem odpirajo, mu pač ni pomoči.•/	*-
Bil je papež Janez, tedaj apostolski vizitator v Bolgariji, kije pred slabimi štiridesetimi leti rekel zbranim časn ikarjem:"G0tov sem, da veste, da hi orožje ampak ideja, ki vlada svet."
Tudi Slovenci se bomo radi spominjali dobrega papeža J_.neza, saj nam je nazadnje on dvignil staroslavno ljubljansko škofijo na stopnjo nadškofije. In on nam je ob zadnji Veliki noči tako mehko voščil z balkona bazilike sv.Petra: "Vesela Velika noči! " La, noči, z mehkim i , na koncu.
Bog. mu bodi dober plačnik!
"MAGNIFICI E VE NT US"
Kot smo na tem mestu že lani julija opozorili, praznujemo letos 1100 letnico prihoda sv.bratov Cirila in Metoda med slovanske narode. Leta 8,62. je namreč knez Rastislav prosil bizantinskega cesarja Miha= ela,naj mu pošlje misijonarjev, ki bodo v domačem jeziku učili njego=
■ vo ljudstvo, krščansko vero. Za to sta se potem odločila solunska bra= ta in v za'etku naslednjega leta zares prispela na Velehrad na Morav = skem. Dvakrat sta preko slovenskega ozemlja potovala v Rim, in knez Kocelj je spadal s svojim ljudstvom v Metodovo nadškofijo.
Uvedba slovanskega bogoslužja je postalo resnično most,ki veže : Vzhod z Zapadom.Tega se je dobro'zavedal tudi pok,papež Janez,ki je 11.maj a, na praznik sv.bratov po bizantisnko-slovanskem obredu našlo = vil na vse slovanske škofe okrožnico z naslovom "Veličastnega dogodka stoletnica" (Magnifici eventus), v kateri proslavlja delo sv.bratov h vse Slovane poziva,da v tem jubilejnem letu še posebej molimo ter de= lujemo v Apostolstvu sv.Cirila in Metoda,ki ga je pred sto leti usta= novil mariborski škof Anton Martin Slomšek.
KVALIFICIRANA SAMOODLOČBA
Ob zaključku polemike med gg.Farkašem in Marčetidem bi rekli nekaj načelnih misli o pravici do samodločbe,ker smatramo,da prav ta točka ni bila zadovoljivo obdelana.
Države so ustvarjene zaradi ljudi in ne obratno. Ako torej neka dr= žavna tvorba,ki jo Slovenci pojmujemo kot administrativno enoto,(dočim pa narod,ki ga sestavljajo 1judje,etniško enoto,) ne zadovolji svojih državijanov, izgubi država svoj smisel. Zato samo ljudje,ki ne z zako = nom ali kraljevskimi ukazi ampak v svoji zavesti sestavljajo narod,od= ločajo o tem, v kateri državni tvorbi bodo živeli. Toda to nikakor ne
Štev.289.	KLIO TRIGtLAYA	Stran 3.
pomeni,da bi smela večina diktirati narodno zavest vsakemu posamezniku. Ge se torej nekdo,ki je bil rojen kot Slovenec, zdaj nacionalno čuti Ju= goslovana, bi bilo nedopustno politično ali fizično ga križati, češ da jo izdal svoj narod,A po drugi s trani ni govora, da bi tak Jugoslovan smel vsiljevati tako nacionalno jugoslovanstvo ostalim odn. ne spoštovati nji hove narodne zavesti. Seveda sledijo gotove politične posledice vsled takega nacionalnega odpada ali prehoda, toda te ne smejo biti v opreki s priznanimi Človeškimi pravicami. Po drugi strani se nam zdi nerealno, aplicirati osebne pravice na narodne pravice. Poznamo države,ki dajejo vse ali mnoge pravice posameznikom, a niti v najmanjši meri ne dajejo pravic narodnostnim skupinam v tisti državi, da bi s.e narodnostno izživ Ijale in izjavljale,s tem pa kajpak tudi uporabljale pravico do samo = odločbe. Zato osebne pravice same po sebi nikakor še ne vsebujejo nared nostnih pravic in ni zato čisto nič odveč,če jasno in glasno postavija= mo zahtevo po pravici narodov na samodločitev.
Seveda so gotove omejitve v praktičnih ozirih,ko gre za manjšine ali teritorialno pomešane etniške skupine, toda osnovnega načela to ne spreminja, 0 narodni zavesti prav tako ni mogoče diskutirati kot tega ne moremo o okusih.
Jugoslavija je bila ustvarjena v imenu santndločbe narodov in če skupna država ni zadovoljila potreb in pričakovanj njenih državljanov, je v skrajni posledici pač izgubila svoj smisel. Kako morete siliti ljudi različnih nacionalnih zavesti v neko državno tvorbo,če je nočejo? Toda ker pa politične okoliščine narekujej o,da je neka skupnost več kot Potrebna tem različnim narodom, je jasno, da se bodo vsled prvotnih sla bih izkušenj drugič izjavili za to skupnost le, če jim bodo v naprej zajamčene gotove pravice,med katerimi je kajpak najbolj učinkovita pra= vica do samodoločbe odn, do odcepitve. Prigovor, češ da taka pravica v napre j slabi skupnost, je možno uravnovesiti .z zagovorom,da samo ta= ka pravica, kakor Damoklejev meč, opozarja slehernega potencialnega u= zurpatorja ali unitarista,da se igra z ognjem. Posledično torej taka pravica krepi in varuje državno skupnost.
Vendar pa ob tem pridemo do kritične točke,ki jo vsi pozabljajo:
Ta pravica do samodločbe je kočljiva,če gre za več kot dva^naroda, ki sestavljajo neko skupnost. Konkretno: Slovenci se n.pr. odločimo za Jugoslavijo iz delno čustvenih in delno interesnih razlogov.Podobno sto rijo tudi Hrvati, Srbi, Macedonci,(bosansko-hercegovski problem je spe= cifičen.) Vzemimo,da pride pozneje v skupnosti do krize in^Hrvati hoče= jo na podlagi pravice do samoodločbe - ven. V kakšnem pložaju se zdaj znajdemo Slovenci,ki smo v mednarodno-političnem pogledu od vseh slo = vanskih narodov zaradi števila in ^-geopolitike najbolj izpostavi jeni, in n.pr. ne smatramo hrvaške zahteve po odcepitvi kot dovolj tehten vzrok v obstoječi krizi? Bomo mar Slovenci zaradi hrvaške pravice do odcepit ve posli jeni,da napravimo politični samomor? ili,pa da za vsako ceno vstopimo v neko kombinacijo s Hrvati, čeprav bi pred nastajanjem južno= slovanske skupnosti lahko izvlekli večje ugodnosti, Če tedaj ne bi vstjo Pili v to skupnost ampak izbrali kako drugo kombinacijo? V takem prime= ru, ki nikakor ni samo teoretičen, smo lahko torej predani na milost in nemilost - v imenu pravice do samoodločitve! - enega ali drugega ali pa vseh svojih sosedov! To.morajo torej razumeti vsi tis ti,ki iskreno hočejo boljšo Jugoslavijo, ker gre vsaj za usodo poldrugega milijona ljudi. Ni dvoma, da bo naš položaj pozneje vse težji če že ne usoden, kot pa bi bil na začetku, če se ne bi odločili za južnosiov.skupnost.
Iz tega razloga gremo mi dalje in zaradi tako specifičnih primerov -toda priznavajoč v načelu pravico do polne samoodločbe - postavljamo mi sel o načelu kvalificirane samoodločbe. Biti morajo namreč neke garanci je, da ne bo zaradi sorazmerno majhne politične krize neka vlada,parla= ment, s es tuvne države že- zahteval . od-cepitev. Morda bi za to bil potre = ben 2/3 'plebiscit v celotni skupnosti ali v okviru dotičnega dela,ki želi odcepitev. -Ali pa mora sestavna država v vprašanju dobiti prista= hek vsaj še one druge sestavne države. Možnosti je kajpak mnogo. Jasno P'1- je, da bi morala biti pravica do odcepitve mednarodno pravno zašči= tona, z ozirom na skupni dogovor, da bi tako takoj posegla vmes medna= Podna sila, če bi poskušal kdo uves ti-diktaturo ali sprovosti kak puč.
■UREDNIŠTVO
Hi ZGLEDI
ŠKOFIJO SO RAZDELILI
Lani julij a .(KT 278) sem poronkl o poskusih episkopa ameriško-kanađske eparhije g.Dionizija, da’bi razbil srbsko pravoslavno Cer= kev. Po■njegovem mnenju in mnenju njegovih pristašev je namreč ta Cerkev v domovini ven ali manj v rokah UBSE,pa je bil zato mnenja , naj se zamejska pravoslavna Cerkev oddvoji od domovinske, seveda pod vodstvom vladike Dionizija, in postane neodvisna od patrijarha in sv.arhierejskega sabora v domovini. Vladika Dionizije bi končno še pristal na to, da bi bil povišan v metropolita in da se mu potem po dredi del srbske pravoslavne Cerkve izven Jugoslavije, v kateri bi on postavljal škofe itd. Vel.ika večina zamejske srbske duhovščine , praktično vsi, pa so bili proti tenr ambicioniznini načrtom vladike Dionizija, in je tako v emigraciji prišlo do spora do dokajšnje ■ vznemirjenosti med verniki. Vsa zadeva je postala skrajno mučna in storjeni so bili mnogi koraki, da bi vladika Dionizije' spremenil svoje stališče. Zdaj berem v epilogu - odločitvi S v.arhierejskega s ab or a, ki. mu predseduje patrij arh g.German, da je bil 10.maja epi = skop Dionizije razrešen svojih dolžnosti, da mu je bilo prepovedano svoštenodejstvo ( opravljanje duhovske službe) do zaključka kanonska ga sodišča in da je bil proti njemu uveden sodni postopek. Istočas= no so bilo iz dosedanje ameriško-kanadske eparhije ustanovljene 3 nove škofije in sicer srednje-vzhodna am eriško-k anad ska, srednje -zapadna ameriška in zapadna ameriška, V prvi je bil imenovan za e = piskopa dosedanji proto'jerej g.Stevan La-tavica iz Winds or a v Eana= di, v drugi je ostal episkop g'. Dionizi je, vendar pa poslale sme 0= pravlj'ati, dokler je pod solno preiskavo; tako ga zastopa admini = _ s trat or arhimandrit g dr .Firniili jan Ocokoljid. Tretja episkopija i= ■ma tudi začasnega administratorja;g.Grigorija Udickog.
Toda vladika Dionizije je smatral, da s tem še ni konec cele zadeve. 31,uaja je izdal obširno poslanico, v kateri na podlagi ustave Patriarhije in ustave ameriško-kanadske eparhije osporava ■pravico patrijarhu in sv.arhijefejskemu sinodu,kakor sta odločila. "Jasno je, da komunistični režim Jugoslavije, ki je z ustanovitvijo Macedonske Cerkve razbil edinost Srpske'pravoslavne Cerkve, z razbi= janjem naše eparhije razbija edinost in celovitost srbske Cerkve v inozemstvu... in v razbijanju te eparhije se jasno kažejo komunisti čni cilji."
V zvezi s svojo začasno razrešitvijo in postavitvijo prod cerk veno sodišče prahi g.Dinozlje: "Poslednja leta me je sv.irhijerej = ski sabor nekajkrat opomnil, fnaj se ne bavim s politiko,) ker sem se:boril proti kenunizmu v vseh njegovih vidikih. Navajali so,da jih to v Jugoslaviji ovira... Sam predsednik delegacije, metropolit Damaskin, mi je rekel, da bi jaz moral vzpostaviti zvezo in s od el 0= vanje s Titovimi komunističnimi predstavniki v „Ameriki 'in Kanadi,kar sem odbil. Protestiral je, ker sem dvakrat, trikrat pred njimi,na banketih oerkveno-šolskih občin odkrito napadel komunizem in Tita, in izjavljal, da sem za ideološko borbo generala .Draže Piha ilovica. Zaradi tega me preganja komunistični režim preko naše patrijarhije -v E eogr adz! "
G.Dionizije izjavlja, da po svojem mišljenju ni storil nobene napake niti se je pregrešil glede odredb ali kanonov in nauka Cerk ve. "Zaradi tega ne priznam, niti delitev naše eparhije niti nalo= ženo mi kazen, izrečeno brez kakršnega koli sojenja, brez vsakršne preiskave"... "Pozivam celokupno ameriško in kanadsko Srbstvo, du = hovščino in cerkveno-ršolske občine, da odbijejo odločitev sv.arhi = j ere jskega. s ah ona in-sinoda kot nepravično in nekfenonsko."
"V tem, kar se zdaj dogaja, je videti, da.. Titov komunistični režim ne izbira sredstva za likvidacijo svojih sovražnikov. Naš na= rod te eparhije..»lahko sklene,... da n bo v bodoče priznal nobene
odločitve cerkvenih oblasti iz Jugoslavije, kot ne priznava nobene od ločitve komunističnih oblasti, niti Titov komunistični totalitarni re zim. Tega mu (narodu)jaz ne morem preprečiti in odgovornost za to’ bo v enaki meri padla i na Titov komunistični režim i na sv.arhijerej ski sabor i na samega patrijarha Nj.Sv.g.Germana."
Y postscriptu svoje poslanice dodaja g.Dinozije: "Odgovornost za to pa bo padla tudi na g.Momčila hjujida in njegovo skupino zaradi njegove klevetniške in razdiralne akcije in propagande med ameriškim in kanadskim Srbstvom. Odgovornost bo dalje padla tudi na skupino du= hovnikov te škofije, ki so včlanjeni v "Duhovniškem združenju", .in ki so v svojih resolucijah - brez izjav da so za kralja in da so bor= ci proti komunizmu - izjavljali vdanost in pokorščino patrijarhiji,me ne pa so obsojali, ker zagovarjam in branim avtonomijo te eparhije."'“
Zanimivo bi bilo omenitis da sta bila vladika Dionizij, in "vojvo= da" Djujic velika prijatelja dolga leta nazaj, dokler se njuni ambi = ciji nista križali, ko sta oba hotela postati srbska politična vodite 1 ja.v Ameriki in Kanadi. Zato je nedavno, pred svojim padcem, g.DionT zije kaznoval g.Djujida z začasno prepovedjo "od svete tajne pričeš = ca" (prepoved obhajanja) za dobo treh let'in izgubo pravice na član = stvo v cerkvenih forumih in občinah. Kot razlog je bilo navedeno,da je "duhovnik Momčilo Djujid po lastnem priznanju vodil svoje borbene edihice v Jugoslaviji, ubijal in prelival človeško kri..." in s tem "da je postal čotniški vojvoda", grešil proti raznim cerkvenim k&no = nom itd. Toda poleg tega, da je g.Dionizije vseh teh poslednjih dvaj= set let dobro vedel, da je duhovnik Djujic " prelival človeško kri" v času druge sve tovne vojne, je smešno tudi dejstvo, da - kot duhovnik - g.Djujid ne spada, pod njegovo jurisdikcijo ampak še vedno pod juriš dikcijo dalmatinskega vladike.
Južnoslovanska demokratska zveza
Y svojem zaključku (KT 288) se je g.Marčetid sprva osebno zale = tel vame.in me skušal najprej verbalno uničiti ali prestrašiti in po= tem preiti na polemiko.To me kajpak ne vznemirja niti čudi niti to za merim g*Marčetidu.B oj im se le,da bodo nekateri čitatelji mislili,da je g.Marčetid neotesan,"prost" človek, kar pa je daleč od resnice,Tak način debate je značilen za mnoge Srbe in oni pri tem dejansko nič hu doga ne mislijo, Ö e bi midva lahko to reč osebno predebatirala,ni no benega dvoma, da bi drug drugega na začetku najprej pošteno ozmerjala Potem pa bi prešla na debato in jo verjetno zaključila s psovkami...
Iz pojasnila g.Marčetida jasno sledi,da je JDZ vse tisto,kar Zbor ni. Zanimiv je njegov prikaz Zbora: to utegne, pomagati tistim "protikomunističnim" Slovencem v Ameriki in drugod, ki s.o nekoč ali pa še vedno sodelujejo z Zborom, medtem ko nam je nekaterim vse to bilo že zdavnaj, znano. Da pa je g.Marčetid obsodil sodelovanje z oku= patorjem, pa je .gotovo korak naprej. Vsekakor, das.i on tega izrecno ne omenja, zaključujem, da je'to tudi obsodba samega f ir er j a in uči = tel ja Dimitrija Ijotida. Mar ne?
Te razprave med menoj in g.Marčetičem sta se dotaknili tudi obe glasili JDZ in sicer SRPSKI VIDICI ( fbr-marec 1965) ter HRVATSKA ZORA ( mar e c-april ter maj, z naslovom "Razgovor s poludemokracij oni") .
VIDICI, ki jih Ureja g.Slobodan Stankovič,le citirajo del prvega članka g.Marčetiča,"člana Glavnega odbora JDZ" in pri tem pravijo: "Kot je poznano,je Vekoslav Farkaš eden od leaderjev Udruženja bora= ca KJV 'Draža Mihailovld' in ugledni član Slovenske Pravde".
Chefredakteur HRVATSKE ZORE g.Roko Ealeb,je pa dal svoji domiš= Ijiji prosto pot. S svojini pisanjem poskuša g.Kaleb že precej časa -imitirati Stjepana Radiča,toda največkrat izpade, kot da je pisal po kojni "vojvoda" Jevdjevid. Tudi g.Kaleb -poudarja, da sem "ugleden in vplivni" član Udruženja boraca in izkorišča oba članka, da napada D. Mihailoviča. Ti napadi so kajpak silno potrebni, ker dokazuje s tem Krvatom vseh barv in enalco Macedoncem v emigracij i, da je HRV.ZORA glasilo"pravih1 Hrvatov, JDZ pa zares demokratična organizacijaymed fern ko so četniki,Draža Mihailovič itd stara jugoslovanska reakcija.
Čudi me le, da.gospodje iz JDZ -enako kot njihovi nekdanji to= variši v Zhoru - pozabljajo, da so zaoas okupacijo imeli tudi Ijoti = cevci svoje četnike. Srpski dobrovoljaoki korpus, "1 jotičbvbi",kot jiii 'je narod n žival, so od samega začetka okupacije pošiljali svoje 1 ju di in orožje v Bosno, .Srem in Slavonijo v borbo proti ustašem in ko = mnistoK. Mnoge zločine teh. "1 jotičevskih četnikov" danes pripisujejo četnikom, ki so se smatrali Mihailovičevi. Preko mene je g.Kaleh sku= šal napasti tako Dražo Mihailoviča kot "Zbor", pa Liberalno Internacijo n ni o in NAŠO REÖ.Na nekem mestu piše: "Nepotrebno je govoriti,da ta razgovor o.pravici do samoodločbe ni le teoretične narave ampak ima t tudi svoje praktično-politične posledice. To se je najbolj pokazalo nedavno v primeru liberalne internacionale,ko so. se prijatelji g.Ear= kaša odločno uprli ostvaritvi hrvatske sekcije, ker so oni zam že u = stnnovili svojo ’ jugoslovansko11 sekcijo. In drugod.zdaj je treba povedati .tudi to, da. smo že v Ljotićevem ? Zboru/ imeli posla z ljudmi, ki so hoteli poleg g*,Darkaša omalovaževati nacionalni problem, trudeč se z vsemi silami, da odvrnejo pozornost na drugo stran. To jo pozna= ni'psihološki trik ljudi,ki hočejo oslepariti. In kot vidimo sezdaj tudi g.Farkaš obnaša kot stoodstotni 1 jotičeveo..." "Zdi se nam, da je g.Farkaš na najboljši poti, da idejno in ’fizično’ krene v 1 j otičevce - med zboraške intelektualce, o katerih stalno sanja. Saj to isto mi= sel Ijotičevci neprekinjeno .izpoveduje j o.tako bo pri g.Parka šu in njegovih prijateljih vedno' več koketiranja s stvarnimi 1joticev ci okoli , Zbora? in Mskre’. Za to ni niti potrebno navajati razlogov ker so preveč očivdini. 'Naša reč' je že začela .z namigovanjem,.." in tako dalje,-Naj mimogrede še;navedem, da je g.Kaleh na nekem mestu mene in "moje prijatelje"'imenoval satelite Srbske zadruge Oslobodje= nje, ki izdaja NAŠO REC. Po mnenju g.Kaleba in vodtsva JDZ smo mi vsi lažni demokrati, poldemokrati, medtem ko so oni v JDZ pravi,dosledni
demokrati.	YEKOSLAY FARKAŠ
PISMA UREDNIKU
G.urednik! Da ne bo nadaljnjih ne = sporazumov,bom hvaležen, če objavite da se ne skladam s stališčem prija= telja Slavka Farkaša glede pravice
i----------------------•——-----J narodov do samoodločbe in do antiko
iaunizma.Svoje mnenje o pravici do samoodločbe sem pojasnil v članku , ki sem ga 12.maja poslal v objavo NAŠI RECI.O drugih rečeh bom še pi= sal,a mi trenutno ni možno.Le dodam: ako sta priznavanje samoodločbe ii antikomunizem značilnosti fašistov,sem fašist tudi jaz. vjuuo sipo
Londonski sestanek: G.urednik! Nisem posebno navdušen nad "Slepimi miš mi "(Čeprav jhT STasl o v uvodnika - KT ■ 288 - mogoče razumeti dvoumno, da se torej nanaša ali na sestankarje ali na tis te, ki o sestanku niso nič vedeli.) Toda ali ni mar to bil eden prvih primerov v dolgih letih,ko so sodelovali tudi vidni člani BSS,verjetno s pristankom dr.Mačka.Ali ne.bi že zaradi tega ta dogovor.med Hrvati in Srbi zaslužil bolj pozitivno obravnavo^So res okolnosti bolj važne kot stvar sama?	J.R.
(Nerazumljivo je,kako malo pažnje se polaga na takt in postopek,ki sta včasih v politiki važnejša kot program ali ideologij a,Zato se je bati,da bodo te začetne "okolnosti" pozneje sila otežkočale ali onemogočile širši sporazum,ki mora nujno biti dovolj širok,da bo zajel vse pozitivno-aktivne sile, če naj ima političen: in akcijski pomen.Strinja= mo se,da vliva prisotnost članov HSS upanj e,a dodajamo, da odsotnost dr Krnjevica in njegovo stališče to upanje manjšata,Dr.Maček nora nujno izbirati med alternativama,od katerih nobena ne more v HSS zadovoljiti vseh.Ena ali druga bosta povzročili bolečino.To smo imeli v mislih in .tudi zaradi tega se nam ni zdelo realistično prezgodaj skakati od ves® 1 ja, čeprav bi. sicer to od srca radi storili,Saj je končno škandal, da po 18 letih še nismo v-stanju sestaviti akcijski forum,ki bi pred sve= toni pobijal skorumpirani jugoslovanski režim. - Ur.)
------- Z VRATI NA HRBTU
-	Saj bi bil zadovoljen tudi s čisto skromnim stanovanjem...
-	Ti tega ne razumeš, tovariši To ni napredno! Bolje, da sploh nimaš stanovanja. ...
To je odgovor, ki ga je ljubljansko DELO dalo v šali interesentu s tre_ mi otroci, ko kritizira položaj stanovanjske izgradnje v republiki. In z vso pravico. V Sloveniji manjka danes okrog 90.000 stanovanj, a'v celi državi več kot 800.000, Ge bi hoteli rešiti ta problem vsaj v glavnem v 15 letih, bi morali zgraditi letno od 12.000 do IJ.OOO stanovanj. Lani so jih zgradi= li 9.207, predlani pa 8.669. V Ljubljani sami manjka 15.000 stanovanj, a s_e danji tempo izgradnje je okrog 2.500'stanovanj na leto. Od konca vojne do konca lanskega leta je bilo zgrajenih v Ljubljani 15.463 stanovanj odn. sla ba tretjina vseh stanovanjskih enot v mestu, katerih je sedaj 46.560. Gospo dinjštev je 57.000, kar pomeni, da dobrih 10.000 družin deli stanovanja z drugimi družinami. Ako vzamemo v poštev še naravni prirastek, rušenje sta= rih zgradb in priseljevanje v Ljubljano, vidimo, da bi bilo potrebno samo v Ljubljani zgraditi vsaj 4.000 novih stanovanj na leto, da bi rešili ta pro= blem vsaj v desetih letih.
Vzrok tega pomanjkanja je predvsem v dejstvu, da je režim strahotno za nemaril stanovanjsko izgradnjo v prvih desetih letih svojega obstoja - tako nekako do revolucije na Madžarskem in ostalih revolucionarnih trenj v komu= nistionih deželah, ko je bilo delavskemu razredu in ljudstvu naenkrat dovolj zategovanja pasu za bodoče generacije. V vseh desetih letih so n.pr. v Lju= bljani zgradili komaj 3.30? 'stanovanj, t.j. v dobi največjega navala pode = želskega prebivalstva v mesto, ko so morali ljudje živeti po barakah kot v kakem koncentracijskem taborišču. ;iKljučni objekti1' in ‘'bazična industrija" so imeli prednost - vse v skladu z marksizmom-leninizmom. In to po vsem med vojnem razdejanju, ko so ljudje upravičeno pričakovali izboljšanje svojega življenskega standarda.
Revolucionarni dogodki so kaj hitro napravili konec partijskemu teore= tiziranju, toda kar je bilo zamujenega, je ostalo zamujeno. In še potem, ko se je režim odločil za povečano stanovanjsko izgradnjo, ni mogel preko l,na= čel", ki so zavirala privatno izgradnjo in izgradnjo cenenih stanovanj, Ma= nija družbene lastnine in luksuznih stanovanj je delovala nevzpodbudno na državljane, ki niso videli mnogo haska v grajenju stanovanj iz lastnih sred. štev in še manj smisla v naraščanju svojih hranilnih vlog v ta namen. Zavi= ranje osebne lastnine je uničila podjetnost državljanov. Vse dokler so lju= dje živeli v strahu, da bodo obdolženi okoriščevanja, je bila splošna potroš nja na nizki stopnji. Režim je moral tako tudi tu popustiti, čeprav mu ni dala žilica miru, da bi/uvedel zakona o podržavljanju zgradb, ki odreja, da "stanovanja ne. morejo biti vir izkoriščanja in bogatenja." S tem je bil na= pravljen kompromis, ki je po eni strani legaliziral privatno izgradnjo, po drugi strani pa rešil čast in pravovernost komunističnega režima.
Pred kratkim so objavili rezultate triletnega delovanja komisije za po_ državljenje zgradb v Sloveniji. Poročilo, pravi, da je bilo delo precej olaj_ šano, ker so bili državljani "zelo disciplinirani" - hiš pač ne moreš utaji ti - in da so sami prijavili 18.933 objektov za podržavijenje. Od tega jih je bilo dejansko podržavljenih okrog 3.300, kar pomeni, da je od izida zako na režim še bolj popustil v svojem socialističnem žaru.
"Sirokogrudnost" režima se je obenem pokazala v tem, da zakon ne prepre cuje, da ne bi državljani sami gradili "razen lastnih stanovanjskih zgradb še takšne objekte, ki jim služijo za oddih (weekendi), kot poslovni prosto= ri (obrt), kot fond za oddajanje v najem (n.pr.tujske sobe) in podobno.
Posledice te večje sproščenosti so se hitro pokazale. Leta i960 sozgra dili v Jugoslaviji 75.700 stanovanj, od česar so "gradbena podjetja skupaj z režijskimi skupinami splošnega družbenega sektorja" zgradila 29.100, torej manj kot polovico. Leta I96I je bilo zgrajenih 100,200 stanovanj - od česar samo 36.100 za račun "splošnega družbenega sektorja", A lani je bilo zgraj£ nih skupno 104.100 stanovanj - 39.150 za račun "splošnega družbenega sektor_ ja". V Sloveniji so podjetja družbenega sektorja zgradila lani 6.920 stano= vanj, "zasebniki v lastni režiji s pomočjo obrtnikov" pa 2.287 stanovanj,t. j. 24.8R vseh novozgrajenih stanovanj v republiki, Ta odstotek bi lahko bil precej večji, ako bi zasebniki imeli večjo možnost, da dobe posojilo. Dc-j = stvo je namreč, da se ljudje branijo jemati v najem stanovanja "splošnega
S tr an 8 .
KLIC TRIGLAVA
Štev.289.
družbenega sektorja” zaradi visokih stanarin. Za trisobno stanovanje, zgraje_ no tik pred vojno ali pa pred desetimi leti, znaša stanarina okrog 4.000 din na mesec. Za enako veliko in enako komfortno stanovanje, ki je bilo zgrajeno lani, pa znaša stanarina od 10.000 do 12.000 din na mesec. Pri povprečnem o= sebnem dohodku, ki znaša v Sloveniji 28,400 din na mesec - a to je precej več kot v ostalih republikah - predstavlja to nemogoč odnos,
PRODI,PH SOCIALIZMA
Vzrok leži v stalnem naraščanju cen gradnje. Povprečna cena za gradnjo enega stanovanja z 51 površine je znašala lani v klasični ali polmontažni gradnji 2.9 milijona din, v montažni pa 2,7 milijona. Povprečna cena za kva= dratni meter koristne stanovanjske površine je znašala v klasični . gradnji '58.200 din, a v čisti montažni 57.200. V Sloveniji je bila najnižja cena za kvadratni meter stanovanjske površine 33.000 din, najvišja pa 127.000. Med= tem ko je bila povprečna cena za kvadratni meter v Sloveniji pred tremi leti okrog 40.000 din, znaša sedaj okrog 75*000! Pri tem pa, kot je omenil nek strokovnjak, je še precej ljudi, ki smatra, da pomeni kvadratura visok sta= novanjski standard, ne pa ufunkcionalnost" stanovanja. Ge je stanovanje bolje urejeno in bolj ''funkcionalno”, je lahko njegova površina tudi manjša. Cene gradbenega materiala - predvsem lesa, betonskega železa, cementa, itd, - so tudi precej višje kot evropske, "ker se vleče akumulacija vse od izdelovalca kljuk pa do zadnjega obrtnika”. Kljub temu pa to ne pomeni, da so stanovanj ski bloki brez napak, V Kranju, recimo, so na Zlatem polju zgradili tkzv. "stolpnice” (stanovanjske hiše), v katerih četrto nadstropge niti vode nima, medtem ko je streha puščalo skoro celo zimo. V dveh ljubljanskih "stolpni = cah” s štirinajstimi nadstropji ni dvigal. Itd.
"Pocenitev stanovanjske izgradnje je nujna," je izjavil ing.Vladimir Šlaj mer, predstavnik zavoda za stanovanjsko izgradnjo okrajnega ljudskega odbora Maribor, "ne bi pa smela osiromašiti stanovanjskega standarda. Praksa nam ka že, da primitivna stanovanja z eno samo pipo, brez kopalnice, s skupnimi stra nišči, itd, hitro propadajo, ker ljudje nanje ne pazijo. Res pa je to nekoliko težko vskladiti s stanarinami za tiste ljudi, ki imajo razmeroma nizke o= sebne dohodke. Zdi se mi kar dobra rešitev, da družine s skromnimi dohodki dobe stanovanja v starih hišah, kjer so stanovanjski pogoji še vedno boljši kot v raznih barakah, provizorijih, itd.” Z drugimi besedami: revež je revež, pa naj živi v kapitalistični Ameriki ali socialistični Jugoslaviji. Ileumnost je le to, da se vztraja na tem, da stanovanjski standard ne sme biti ”osiro= mašen”, pa naj potem že imamo še tako kričeče nasprotje med barakami na eni in luksuznimi stanovanji na drugi strani. Tako "osiromašenje” bi bilo baje nesocialistično, ker je cilj dati vsaki družini luksuzno stanovanje - v na= slednjih sto letih.' Lojze Cepuš, član republiškega odbora sindikata gradbe= nih delavcev, je docela pravilno ugotovil, ko je dejal: "Delavci so marsikje pripravljeni sami delati, ni pa za to pravih možnosti. Sploh je no mojem od= prto vprašanje, kdo bo dal sredstva za tisto kategorijo delavcev, ki imajo skromne osebne dohodke,” Morda bi vprašal ideološka^komisijo CK ZKS?
Zarek upanja predstavlja izjava Vlada Majhna/ sekretarja za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve izvršnega sveta Slovenije, ki je iskreno priznal: "Pri nas je prišlo do določenega konflikta s projektanti. Pred kratkim sem govoril z znancem, ki se je vrnil iz ZDA. Pripovedoval mi je, da je v Ameriki individualna izgradnja zelo luksuzna, družbena pa sila skromna in normativna. Pri nas pa je ravno obratno. Zasebnik, ki že s projek tom omeji gradnjo na razpoložljiva sredstva, gradi zelo skromno, v družbenih stanovanjih pa smo razkošni. Projektant, ki se pri nas ne more prav nič iz= življati ari zasebniku, si skuša dati dušica v družbeni izgradnji. Te nesklad nosti bo treba odločneje reševati in skladi imajo tu pomembne naloge. V tuji ni daje družba točno toliko in toliko sredstev za stanovanje in niš več, prT nas pa takoj privlečemo na dan - problem socializma. Po mojem pa je osnovni problem socializma v tem, ali ima človek streho nad glavo ali ne, ne pa, da ima določena vrsta ljudi v stanovanjskem standardu evropsko normo, nekateri pa žive v neznosnih razmerah,” - Za to modrost je bilo treba iti k znancu iz ZDA namesto k Marksovemu Kapitalu. Toda stanovanjski skladi so tudi čudna ustanova. Ljudje, ki vlagajo vanje svoje prihranke, da bi pospešili gradnjo stanovanj zase in druge, ne dobijo nobenih obresti, ne glede na to, koliko časa morajo čakati na svoje stanovanje. Zgodi se pa tudi, da dobe svoj denar po daljšem času nazaj, čeprav so z njim pomagali drugim do stanovanj, ki so bila "administrativno” razdeljena. Morda bo tovariš Majhen srečal še kakega znanca, ki se je vrnil iz Anglije in ki je slišal za "building societies”?!
__Š tov_. 289jt...•_________KLIC^TRICrLAVi................Str
vNTIBEK HLAVALeK’
PORTRET ENE GENERACIJE CII)
VOJNA 1914 - 1918
0t> izbruhu vojne 1914, som bil vpoklican v avstrijsko vojsko ter sem postal adjutant nekega bataljona rezervne vojske« Ta edinica je bila koncem leta 1914, skupno s petimi drugimi rezervnimi bataljoni, poslana v madžarsko trdnjavo Komarno« Tam smo pričeli graditi vrsto poljskih utrdb, ki naj bi preprečile ali popolnoma onemogočile prodiranje ruske vojske proti Dunaju in Pesti, če bi že kdaj prodrla do Komama Kot adjutant sem na konju nadzoroval vse to delo, pregledoval načrte, ter jih kopiral za - Ruse« Upal sem namreč, da bodo oni prodrli do Komama, nakar sem imel namen pobegniti na njihovo stran, ter jim izročiti načrte utrdb, da bi tako čimprej zasedit Komarno- Pri tem poslu mi je pomagalo še več čeških oficirjev in podoficirjev, ki so imeli nalogo v danem trenutku sabotirati avstrijske akcije« Toda ruski poraz pri Gorlici, v Galiciji, je uničil vse te naše upe« -
Kljub tej svoji zmagi, pa j e avstrijsko poveljstvo vztrajalo pri "V o j ih načrtih za utrditev Komama, za vsak-primer« To moje bivanje v. cmarnu, ki je samo 70 km od Budimpešte (eno uro z vlakom), mi je dalo oriliko, da sem se mogel pogosto sestati s svojimi prijatelji iz /'generacije 1895'', ki so kot člani hrvatsko-madžarskega sabora, sodeiovali na teh sejah v Budimpešti ter me prihajali obiskat v Komarno« Med njimi so bili Vilder, Bertič, Lorkovič, Poljak, Heimrl, Dušan Popovič in dru-Ti ° Obiskal pa sem jih tudi jaz trikrat v Budimpešti, kjer sem se tudi tajno sestal s konfiniranim Svetozarjem Pribičevičem« Imel sem priliko obiskati tudi sejno dvorano sabora, kjer je na Pribičevičevo klop nek Madj ar napisal: haza-arulo, to je veleizdajalec«
V času teh obiskov in v klubskih prostorih hrvaške delegacije, smo imeli). dolge. konference, na katerih so me obveščati o dogodkih v Hrvatski; o svoji politični taktiki do Tiszove vlade, ter me povpraševali po mojem mnenju o teh vprašanjih« Tako sem bil podrobno poučen o njihovih ciljih, ter o potih, po katerih so jih hoteli doseči» Poučen sem bil tudi o tem^ da je njihovo sodelovanje z Madžari začasnega značaja, dokler ne pride čas, ko bodo lahko pokazali svoje karte ter izvedli odcepitev od Avstro-Ogrske ter dosegli zedinjenje vseh Jugoslovanov» Cilj je torej ostal ne-izpremenjen, toda razmere so narekovale neko navidez loj dno politiko,ki ,>a jo nekatere zgodovinske knjige označujejo za ‘'oportunistično''
Večeslav Vilder je to politiko ob neki priliki karakteriztral takole: Kot so nee Madžari prevarati po Riječki rezotuciji, tako bomo sedaj prevarali mi Madžare in Avstrijo, ko dozori čas, samo da bodo to pot posledice mnogo hujše« Za Madžare namreč in za Avstrijo»
Vse te njihove načrte in stremljenja sem v polni meri odobraval ter jih ohrabreval, naj se ne plaše očitkov ''oportunizma'1» Tega očitka sta bita deležna pogosto tudi voditelj a mladoceške liberalne st ranke,dr.Kra-marz in dr.Rasin, pa vendar sta bila kasneje oba obsojena na smrt in ju je rešilo samo dejstvo, da je novi cesar Karel ob smrti Franca Jožefa proglasil amnestijo. Te amnestije pa je bilo deležno tudi večje število jugoslovanskih osebnosti, med drugimi tudi Svetozar Pribičevič, ki se je lota 1917 vrnil v Zagreb in spet prevzel vodstvo HSK»
Ob enem mojih obiskov v Budimpešti, so mi prijatelji sporočiti,da so iz madžarskih vladnih krogov zanesljivo izvedeli, da bo Italija napovedala Avstro-Ogrski vojno» To je še bolj utrdilo njihovo prepričanje, da bosta Avstrija in Nemčija -izgubili vojno, obenem pa so se tudi zavedali, da bo postal njihov politični položaj še bolj zapleten in otežkočen Javno se o tej vesti še ni nikjer govorilo, tudi časopisi seveda niso ničesar pisali o tem» Jaz sem to vest takoj sporočil v Prago ter jo poslal v uradni koverti ognkega parlamenta, da je na ta način pismo prešlo avstrijsko cenzuro, ki je bila tedaj v veljavi» Tudi v Pragi je ta vest ojačala prepričanje o končnem porazu Avstro-Ogrske«
NA BOJIŠČE
Jeseni Istega leta, to je 1915, so se pričeli skozi Komarno pomikati veliki transporti avstrijske In nemške vojske In kmalu smo spoznali, da se pripravlja velika ofenziva proti Srbiji. Medtem pa je bilo tudi opuščeno nadaljnje delo na .utrdbah oktog Komama, pričele so se celodnevne vojaške vaje, moštvo je dobilo bojno opremo In slednjič je bilo vseh šest čeških bataljnov drug za drugim poslano na srbsko bojišče.
Ko sem zvedel, da je tudi moj bataljon odrejen na pot za bojišče, sem se dogovoril z bataljonskim zdravnikom. Cehom, da je z nekim zdravilom povzročil ''epldeml j o ^ griže med vojaštvom In tako je bil moj bataljon še tri tedne zadržan v Komarnu In ni mogel biti uporabljen za napad na Srbijo leta 1915. Ostalih pet bataljonov pa je napadlo proti Smederevu, kjer so se tako ‘'junaško" držali, da so jih Srbi porazili In potisnili . nazaj o Več sto vojakov, med njimi skoraj vsi častniki, pa se je prostovoljno predalo Srbom ter so takoj zaprosili za sprejem v srbsko vojsko. Zaradi poraza, ki so ga räo Srbi utrpeli zaradi.ogromne premoči, tem čadnlkom ni uspelo vstopiti v srbsko vojsko, pač pa so se skupno s srbsko vojsko umikali v oni strašni zimi preko Albanije. Tisti častniki In vojaki, ki so ta umlk.^prežlvell, so .bili nato .odposlani v Italijo, kjer se je organizirala Češka legija.
Naš bataljon je bil z veliko zamudo poslan v Srbijo z ukazom, da se priključi neki pehotni brigadi generala Relnhoehla. Prišli smo v Zemun, kjer smo morali čakati na ladjo za prevoz v Beograd (Most je bil porušen). V Zemunu sem poiskal svojega dobrega prijatelja dr.Nikolo Fuggera, ki je bil tudi svoje čase študent v Pragi In urednik NOVE DOBE. Komaj sem ga prepoznal, tako so nanj vplivali dogodki preteklih dni, zlasti pa; poraz Srbije In s solzami v očeh ml j e pravil o preganjanju In trpljenju, ki So ga morali prenašati najini skupni prijatelji, zemunski Jrvatl In Srbi. On sam je bil nekako zaščiten, ker je bil mestni senator, živel pa j e kljub temu v večnem strahu, kdaj tudi njega zapro In pa obdolže veleizdaje. 0 njegovem kasnejšem posredovanju med Zagrebom In Beogradom, bom obširneje pisal v naslednjih poglavjih.
Meni je bilo v Zemunu odrejeno stanovanje v hiši dr.Radlvojevlča, srbskega advokata, ki je bil aretiran In odpeljan Iz Zemuna. Na tem stanovanju sem bil v prejšnjih letih večkrat gost, In zdaj sem se zgrozil, ko sem zagledal vso hišo oropano, pohištvo razbito In onesnaženo.
Isto sem doživel ob prihodu v Beograd, ko sem skušal najti neke svoje prijatelje. Tudi njihova stanovanja so bila popolnoma Izropana In uničena. Podobne prizore sem srečaval tudi na vsej svpjl poti po Srbiji, kjer so ljudje pobegni11 pred napadalcl, oni pa, ki so ostall, so bili podvrženi trpljenju In preganjanju.
Po tridnevnem bivanju v Beogradu smo prejeli ukaz, da odpotujemo za brigado, kateri naj bi se priključili. Ves čas je deževalo, tako da so bile ceste v strašnem stanju, razorane od težkih koles topov In polne blata. Mnogi vojaki vsled tega niso mogli prenesti nadaljnjih naporov ter so onemogli obležali ob cestah. Porušene vasi In mesta, kolone ujetih srbskih vojakov, vse to je človeku seglo v srce. V Gornjem Mllanov-cu sem prvič videl bolgarske vojake, ki so se borili proti Srbom In obupaval nad tem Izkazovanjem slovanskega bratstva".
"Svojo" brigado smo dosegli šele v Požegl. Sprejem je bil tak, kakršnega smo pričakovali: strašna jeza poveljnikova, da tako "zgodaj" prihajamo. V Požegl se j o brlgadajpreo snoval a In ml smo bili priključeni nekem.polku, s katerim smo nato nastopili dolg marš, preko hribov na meji med Srbijo In novopazarsklm Sandžakom. Preko Nove Varošl smo prl-.speli v Prljepolje, kjer smo doživeli ognjeni krst’ spopadli smo se s črnogorsko vojsko, ki je več dni preprečevala, da bi mogli prekoračiti reko Llm. Slednjič pa so se Črnogorci umaknili In ml smo marši rali naprej. Za Božič smo prispeli v Bljelo polje In naša slavnostna večerja je sestajala Iz kruha, orehov In steklenice dišečega grškega konjaka. Pisem sl niti mislil takrat, da bo čez petnajst 19t prav tu s strani sestoj anuarske vlade lnterm.ran - Veceslav Vrlder >
Ji tov. 289.___________________KLIC_TRIffL^Vi___________________„Stron_ll._
Med Božičem in Novim ietom smq se zadrževali v mestu Sahovičt, in nestrpno sem čakal na priliko, da se srečamo s kakim večjim Črnogorskim odredom, da bi lahko pobegnilo Toda v vsej naši okolici je vladal popoln mir»
Šestega januarja smo dobili povelje za nočni pohod preko hribov, ki so bili popolnoma zasneženih Zlasti starejši vojaki so le težko hodili in večina si -je ovila noge s cunjami, da se zavaruje pred mrazom» Prihodnje jutro smo prispeli v neko vas, katere ime sem pozabil, in tu so nas pozdravile granate črnogorske artiljerije s takozvanega ''Razvrsja'1 nad reko Taro»
Moje upanje, da se mi le posreči prebegniti, je spet oživelo» Toda Črnogorci so se spet umaknili in mi smo zasedli Razvrsje, kjer smo nato več dni preživeli V. popolnem miru» Menda so bili takrat še v teku razgovori o kapitulaciji Črne gore, do kato.re je nato 16» januarja 1916, tudi v resnici prišlo» Spet sem doživel veliko razočaranje, ki je bilo toliko večje, ker nisem vedel,; ali se. Srbija še bori ali ne; nobenih vesti nismo imeli, kaj se dogaja v svetu»
V "ČRNI GORI
Po kapitulaciji, je avstrijska vojska okopirala Črno goro» Naš bataljon je bil nameščen v mestu Kolašin in okolici» Moj poveljnik,^čeh, ki je bil prav tako protiavstrijsko usmerjen in j e kasneje stopil v Češko legijo v Italiji, mi je dovolil, da sem šel v Kolašin naprej kot intendant. da ljudom razložim» da na prihajamo Kot sovražniki«
Z osmimi dragonci sem prekoračil reko Taro. Ko smo se približali vasi Mojkovac, smo opazili, da pred nami beže trije moški» Pozval sem jih v srbskem jeziku, naj se ustavijo, ker bi rad z njimi govoril. Črnogorci so začudeni obstali» Izročil sem svoj revolver enemu od mojih spremi j evavcev ter jim ukazal naj zjahajo s konj» Razložil serrponim trem, da prihaja v njihovo mesto vojska, ki je sestavljena iz Čehov, ki hočejo biti prijatelji, saj so neštetokrat pozdravili Črnogorce na sokolskih zletih; dodal sem, da nam je žal, ker smo bili prisiljeni boriti se proti Črni gori» Obljubil sem jim, da bo naš bataljon, zdaj, ko je borb konec, branil prebivalstvo Koiašina in okolice pred vsakim nasiljem in pretiranimi rekvizicijami ter da bo vzpostavil s prebivalstvom najboljše odnošaje»
Moje besede so jih seveda silno presenetile, verjeli so jim pa,kar se je takoj pokazalo» Dejali so, da bodo o tem obvestili vasi pred Ko-lašinom in ko smo kasneje prispeli v te vasi, srni bili sprejeti s kru-hürhjj soljo in rakijo» Ljudje so nam izjavljali, da so srečni, da so k njim prišli Čehi,.ki nimajo sovražnih namenov; bali pa so se Nemcev in Madžarov» V neki vasi so mi celo zaupali, da so o naše prihodu obvestili četnike, ki so se zatekli v hribe, odkoder so hoteli napadati avstrijske oddelke na cesti po dolini» Do tega pa ni prišlo, verjetno prav vsled poročil teh vaščanov»	;
Pot do Koiašina je bila zelo naporna, večinoma vsa v snegu in ledu» Tu in tam so bile v led izklesane stopnice in na teh mestih smo morali razjahati in voditi konje za uzde, v stalni nevarnosti, da kdo zdrkne v dolino, kjer je šumela Tara» Kljub temu smo srečno prispeli v . .o i as in»
Ljudje so že vedeli kakšna vojska prihaja k njim» Pred mestom nas je čakal komandant žandarmerij e ter nas je kljub vidnemu nezaupanju, vendarle lepo pozdravil» Dogovorilo smo se, da bo sklical občinske ;vetnike v mestno hišo, ki so jo do kraja napolnili tudi drugi meščani» Tam sem - po nalogu polkovnika - najprej v nemščini in nato v srbščini izjavil, da v ''imenu Njegovega Veličanstva'1, prevzemam oblast v Kolaši-nu in okolici» Svoje dragonce, od katerih so nekateri razumeli srbsko, sem pustil na cesti, da ne bi bilo prič tega, kar sem poudaril v srbščini» Ponovil sem, kar sem dejal že trojici pri Mojkovcu, da se j im z naše strani ni treba bati ne sovražnosti ne nasilja, temveč da bomo nasprotno poskrbeli za varnost prebivalstva pred vsakim zlom» Moje besede so napravile velik vtis na navzoče in povabljen sem bil v hišo nekega uglednega meščana, kjer so mi dali na razpolago sobo s posteljo, ki sem jo po dolgih mesecih prenočevanja v šotorih ali na golih tleh, smatral za pravo razkošje»
Ec tst.i dan sem tudi obiskal generala Medenico? poveljnika neke divizije? ki se je predala? in nekoliko njegovih častnikov» Vsi so izrazili začudenje in veselje, da k njim prihajajo Cehi in to s takimi obljubami« Fo sestanku so me povabili na večerjo, med katero sem jim pripovedoval o svojih zvezah z Jugoslovani ter izrazil prepričanje, da bo Avstrija vojno izgubila in da bo prišlo do osvoboditve in zedinjenja Jugoslovanov. Medsebojno zaupanje in iskrenost sta privedla do tega,da so se general Medenica in njegovi častniki z menoj pobratili, on pa mi je v spomin izročil svojo sabljo, ki jo še danes čuvam kot drag spomin.
Bo še»
Naslednji priložnostni članek smo prejeli iz 'fela= td'Prage. Tudi mi se pridružujemo čestitkam. Ur.
J. K ST RA KATV
češki prijatelj Jugoslovanov, zlasti Slovencev? - jubilant,
30.maj a smo v praškem ''Klubu Ornladincev-devetdesetlethikoV' praznovali petinosemdesetletnico češkega časnikarja in pisatelja g.J,K,Straka-tyja, pri- čemer je bila poudarjena zlasti njegova velika in zaslužna dejavnost na.polju ceško-jugoslovanske vzajemnosti» Jubilant je koncem devetdesetih let preteklega . s tol e,tj a vstopil na praško . univerzo kot- pristaš in pozneje aktivist takratnega velikega češkega naprednjaškega po-kreta, vendar pa tedaj še ni imel stikov z jugoslovansko mladino, ki ~je tedaj študirala v Pragi in torej tudi ne z ''generacijo ISFS1', o kateri pišem na drugem mestu»
Stiki z Jugoslovani so se šele pričeli, ko je v Pragi spoznal Zalarja, Lega, Laha in Reismana, poglobili pa so se, ko so se Cehi udeležili Prešernovih proslav v Ljubljani leta 1905, pri čemer je tudi Strakaty mnogo sodelovat»
Ob. tej ppiliki je jubilant navezal mnogo novih poznanstev, zlasti s Slovenci, pa tudi s Hrvati. In tedaj se je začelo njegovo sistematično zanimanje za jugoslovanska vprašanja, ki ga je privedlo do tega, da je v naslednjih letih večkrat prepotoval vse jugoslovanske dežele, razen Mače-donije, in napisal v češkem tisku brez števila člankov o prilikah na slo-vanskenJugu, zlasti književne narave, V času prve svetovne vojne je bil zaradi svoje naprednjaške protiavstrijske delavnosti zaprt in končno obsojen zaradi 'Veleizdaj e-'« Toda 1,1917» je bil od novega'cesar j a Karla po-miloščen ob priliki splošne amnestije» Takoj, je'začel z delom za jugoslovansko stvar in v smislu skupne borbe s C ehi proti Avstro-Ogrski, po končani vojni pa nadaljeval s seznanjanjem češke"javnosti o jugoslovanskih vprašanjih. Od 1918,do 1935, je bil član uredništva velikega češke-a dnevnika LARODNI LISTY. Na mnogih predavanjih in v velikem številu člankov, od katerih so prenekateri bili objavljeni kot knjižice, je obveščal češko javnost o Govekarju, Lahu, Legu, Gabrščku, Pustoslemšku,
. ozi Lovrič^ Jurišiču, Levstiku, Kraigherju, Šorliju, Skrbinšku, Ostoji-< ij Ganglu, Senoi, Hribarju in drugih > Posebno boga.ti so njegovi prevodi jugoslovanskih avtorjev (pesmi, proza, drame)" Kozaka, Bajiča, Boška,Cankarja, Dobida, Gangla, Kovača, Kmetove, Krefta, Kvedrove, Funtka. Kersnika, Laha, Levstika^ Lipovška, Meška, Mrzela, Murnika, Novačana, Petruške, Puglja, Vidmarja, Zupančiča, dalje Srbov in Hrvatov Bartuloviča, Lovriča» bertica, Čara Bnina in Branislava Mušiča. Poleg tega je objavit"tudi niz’ člankov o čeških političnih in književnih razmerah v slovenskih časooisih FDINOST, DAN, SLOVENSKI NAROD in JUTRO. Izdal je knj ižico o češkoslovaško-slovenski vzajemnosti1', ki je izšla v slovenskem prevodu 1.1933 v
SikSukaHIJovSf btbUof5S?SU" V PraSl’ “ J* pozneje poS^a-
J.K.Strakaty je vnuk slavnega češkega pevca,ki ie mnoao nred -rpvn-luclonarnim letom 1848., prvi v famoatifv IleäaiiäSu^el pesem »lis' domov mu j", ki 3e pozneje postala čeSka narodna himna.
Fr.HLiViČSE
Č te v. 289.	KLIC TRISLAVA	Stran 13.
KULTURA IN OMIKA
Koncem maja jc bil r Ohridu kongres slavističnih društev Jugoslavi= je.Prvi dan so posvetili 11Q0 letnici prihoda sv.Cirila in Metoda na Mo ravsko.Na dan svetnikov v aacedonskih šolah ni bilo poul-ca. Med drugimi" je kongres pozdravil tudi macedonski nadškof metropolit Dositej.O živ= Ijenju in dolu sv.bratov je bilo več referatov.Slovenca dr .Jože Pogač= nik in dr.Pr.Tomšič s ta,kot poroča PELO, "posebej osvetlila in v izčrp nih analizah dokazala slovenski izvor Brižinskih spomenikov,ki so to = rej slovenski zapisi,ne pa cerkvenoslovanski spomeniki,kot še vedno . . znova trdijo nekateri znanstveniki." - Med referenti je o jugosl.sodob ni prozi in poeziji rekel Milo Boškovid,da "pesniki uničujejo vsebino, prikazujejo imaginarno živi jenje.Pesem je montaža slik, metafor in aso= ciacij ter leporečnih fraz...V vsebinskem pogledu pa zija praznina,ker ji prazna verbalistika ne daje življenjskega soka." Ni čuda,če je se po teh obtožbah razvila živahna pa tudi "burna" debata.
Ohrid so izbrale tudi skupnosti jugosl.univerz za svoj plenum.Pre = tresali so uveljavljanje študijsko reforme na univerzah in ugotovili, da so študijski enotni načrti in programi za vse fakultete potrebni.Ta reforma naj vpliva na; hitrejši študij na visokih šolah,kjer je lani dj. plomiralo 18.700 študentov, torej 1.400 več kot leta 1961. ~ Za novega predsednika Skupnosti jugosl.univerz je bil izvoljen dr.Šnuderi,rektor ljubljanskega vseučilišča..
0 jugoslovanskih festivalih so debatirali v Beogradu. Lani 30 bili 103 festivali,ki so trajali 1014 dni,Računsko torej trije vsak dan.Sta ne j o pa vsi skupaj milijardo din na leto.
Da dopolnim majsko poročilo o mladih matematikih: v tretjem razredu j ta dobila prvo nagrado dva mladeniča iz Ljubljane.
Razen tehničnih knjig dr.Milana Vidmarja sov Rusiji pred vojno po= znali v prevodu samo Cankarjevega "Hlapca Bartola" (torej še tega po laškem prevodu!). Zdaj pripravljajo v Moskvi obširno antologijo poezi= je,kjer bo znaten del slovenski, od Vodnika do sodobnikov,Prevajajo pa tudi tri slovenska prozna dela,med temi Finžgarjev roman "Pod svobodnim soncem".
-Anketa je pokazala, da bi mnogi radi na ljubi j .univerzi študirali prevajalstvo. Proučili bodo možnosti za ustanovitev oddelka za preva = jalstvo.
V Opatiji je umrl karikaturist mednarodnega slovesa Ladislav K0ndor.
SPECTjATOR
K RO NIKA- Osemdeset let je dopolnil v Rimu p.Anton Prešeren,
asistent za slovanske jezuitske provinco .Leta 1921 je postal provincial jugoslovanske province in je kot tak obiskoval tu di redovno hišo v Sofiji,kjer se je večkrat sestal s pok.papežem Jane= zom,ko je ta služboval tam kot vizitator.Bila sta prijatelja. - Štiri= deset let škofovanja je pred časom dopolnil krški škof dr.J.Srebrnič iz Solkana v Gorici. Postal je naslovni nadškof. - Šestdesetletnik je po= stal dr.Tine Debeljak in Abrahama je srečal Pavle Verbič,ki deluje v gl.odboru za slovensko državo. - Sv.Stolica je odločila,da smejo slo = venski škofje v svojih škofijah in v ostali Jugoslaviji birmovati v slo venskem jeziku. - Slovenski•tiskovni inštitut v Tratu je letos podelil svojo vsakoletno nagrado "Vstajenje" v znesku 50.000 lir pisatelju Vin= ku Beličiču iz Trsta in Jožetu Udoviču iz Ljubljane (prvemu za črtice Nova pesem,drugemu za pesniško zbirko Zrcalo sanj.)
ALIČ TRIGLAVA izhaja okoli 20.v mesecu.Izdaja ga "Slovenska Pravda" .Nj_e no mnenje predstavljajo le članki,podpisani od izvršnega odbora.List u-nejuje Dušah Pleničar. - Uredništvo: 76 Graeme Road, ENFIELD,Middz.
Uprava: BH7tR IGL A V, L 0nd on V. ö. 1
S RACJ E GNEZDO
1
■I
"Vs^aka oLlast korumpira, " je nekoč izjavil A = dl ai S t e vens on,in ais oln tna oblas t kornnpir a absolutno.To mi pride na misel,ko berem v jug^o slovanskem tisku ironizirane članke o Frofurno-Keller aferi,ki je pretresla Britanijo’. l'ot’je Ica3p*ak ~vsa reč obsodbe vredna, je vendar po dru gi strani res,da je demokratični sistem s svo=
:...................—4 _ jo opozicijo dosegel preiskavo in je moral pri
■ zadeti minister odstopiti,ker je prej,, nalagal parlament in s tem jav= most. Toda ko je pred leti v Jugoslaviji predsednik neke republiške vla de ukradel ženo tajniku zvezne skupščine in .je ta protestiral, tat ni bil .klican na odgovor ampak za-nagrado povišan v predsednika zvezne skupščine, ovdovel i tajnik pa je bil poslan, v umobolnico.A tisti,ki je kritiziral gnilo družbo, še sedaj s ed i v ječi. - Kar spet preseneča v tej Frofumo aferi,je nesposobnost britanske tajne službe,na kar sem 0= pozoril že lani dece bVa* ’oY "Vas^alovem pri"me*ru.FGrt' *s"b 'tedaj izrabili Rusi homoseksualca, je zdaj obstojala bojazen,da je bil poročeni vojni minister zaradi ljubavnih afer s Kellerco predmet podobnega izsiljeva= nja, tem bolj, ker sta si Frofumo in ruski mornariški ataše takorekoč predajala kljuko v Kellerčinem zapeljivem stanovanju. - Že aprila sem Hotel poročati, ( a ni bilo zame prostora v KT,) o jugoslovanskem pro = testu zaradi Gliff Richardovega filma "Summer Hpliday", češ da je pri= kazal Jugoslave v slabi luči. Firbec me j*e ~m a iral' 'in s e m šel gledat: vtis na jugoslovanske komuniste, brez vsakega smisla za humor, je moral biti grozen. Ke pa na Angleže,ker so vsi, s kateriDii sem govoril, vzeli ■’film s. šaljivo strani. Toda ne smemo pozabiti, da so v veliki meri jug . komunisti tega sami krivi,da so.se jih v filmu tako privoščili.Naj se spomnijo,kake neumnosti in lumparije so pred petnajstimi leti, in celo .pozneje, pred očmi istih Angležev na naših mejah počenjali.Take rečise kajpak težko pozabijo in je zato v incidentu na državni meji ( oni v bosanskih planinah je itak posrečen nesporazum ob rabi slovarja,) zrno resnice,ki rdeče seveda boli,ker so sila občuti j i vi, kadar gre zanje, a so neobčutljivi,ko gre zu druge. - Omeniti sem hotel tudi evropsko tek mo vanj e z at ^.oa j boljšo lju_dsk_o P_opejvko.fu je pa mene zabolel o, k o sem se spomnil ‘"MarTj*anV,iEf *ni^*e *dčTslair Tn'podobnih, na televizorju pa gledal jugoslovanskega reprezentanta,ki je začel deklamirati (dobesedno!) svo je "Brodove",namesto da bi kaj veselega ali zaljubljenega zapel. Ni ču da,da je odnesel eno poslednjih treh mest,menda z dvema točkama. - Jdn Tuli bo slejkoprej Šel na parlamentarne volitve in poraz konservativne stranke je neizbežen.Vprašanje je le,s kako večino bodo laburisti pri= šli na oblast in v koliko se bodo proporcionalno sicer močni a repre = zentativno šibki liberali okrepili.Vlada se je pokazala neučinkovito v mnogih ozirih, šef opozicije Harold Wilson si je pa privoščil vladni
nepotizem,ki včasih res gre do absurda; rekel je,da bi ob njem celo Lorgijci'zardeli. Ko som pri zoboderu čakal,da mi popravi čeljust, sem listal po cinično-zabavnem FUNCHu in naletel na to-le polresnico: Mo = druhe novo pečeni narodni poslanec: WGll,pa sem le zmagal na (nadomest nih) volitvah.Fredsodnik vlade mi je v borbi precej pomagal in prav bo če se mu: zahvalim... in je začel pisati pismo:"Dragi stric!..." - Ko to pišem, dan preden gre KT v tisk, smo še vedno brez papeža.Jutri bo= do v konklavu začeli voliti.Kdo bo nasledil popularnega laneza, seveda nobeden ne ve. A ugibanja resnih opazovalcev in analitikov so zanimiva saj so pred petimi leti,kot sem svoje dni pisal, točno napovedali iz = volitev patrijarha Roncallija. Montini in Lercaro sta često izgovarja= ni imeni, a tretji bi utegnil biti Paolo Marella,ki naj bi ga favorizi r di francoski in zmerni laški kardinali.Baje ve on,ki ima zdaj v oskr bi baziliko sv.Petra, o zunanjem svetu več kdor katerilcoli drugi kardl nal.Bnajst let je bil diplomat v Washingtonu,potem je šel za apostol, delegata na Japonsko, kjer je preživel vojno in mnogo dobrega storil ^ vojne ujetnike,nato pa v Avstralijo. Stoji na dobri nogi s svetovnim tiskom. - Neki srbski mesečnik je dosledno pisal papa Djovani, konkuri rala mu je le beograjska POLITIKA.A resnica je bila v teTi^da je bil pa pež Janez prav toliko slovenski kot je bil John- anglosaški, Ivan hrvat ski,Giovanni italijanski, Johann nemški in .Jovan srbski.Njegova smrt je to menda dovolj pokazala.	TIÖ
KLIO TRl&LAYA
Stron 15
__289_.______
OD MESECA DO I.CESECA
"KITAJSKI
Peti plenum CK ZKJ je 18.maja razpravljal o "mednarodnih vprašanjih in nalogah mednarodnega.delavskega gibanja". Glavno besedo je imel Tito, ki je dejal, da bo izraženje stališča ZKJ o teh vprašanjih pomagalo Jugoslovanom k boljšemu rji zumevanju mednarodnih kretanj, a obenem bodo v mednarodnem delavskem gibanju bolje razumeli gledišča ZKJ.
Svet se spreminja. Vplivno področje kapitalističnega sistema se je zožilo, a socialna revolucija je napredovala. K.temu je pripomogla oktobrska revolucija in ogromni uspehi ZSSR v industrijskem napredku, Dve svetovni vojni nista mogli zaustaviti gibanja iz kapitalizma v socializem. Pri tem pomaga splošna kriza ka pitalizma, osvobojevanje kolonialnih nanodov. in.silovit napredek znanosti, tehnike in proizvajalnih sil.
Vsi narodi v svetu so' zainterisirani, da se ohrani mir, ker bi bila vojna vseuničujoča. Interesi miru in socializma so tesno povezani. Mir je potreben tu di za napredek zavisnih narodov. Koeksistenca držav z različnimi družbenimi sistemi je neobhodna potreba človeštva in socializma. Aktivno sodelovanje dežel v razvoju pomaga tem k napredku, a svetu pomaga premagovati nasprotja in nevarnosti sedanjosti.
Hladna vojna je že povzročila hudo škodo, čeprav nekateri smatrajo, da je na ravna. V mednarodnih odnosih prevladuje nezaupanje in reakcionarni krogi se še zatekajo k politiki sile, kar pomeni trošenje ogromnih sredstev za gonjo v oboroževanju. Potrebno pa je sožitje in enakopravni odnosi med narodi ter odstranitev hladne vojne kot ovire za mir in napredek v svetu.
Nekateri na zapadu in kitajski voditelji nasprotujejo razoroževanju. Čeprav so ovire velike in je vprašanje zapleteno, pa ni mogoče zanikati koristi, ki bi jih postopno razoroževanje imelo za vse narode. Nikdar nismo smatrali, da je naj_ prej treba rešiti problem ostale od druge svetovne vojne, niti ne mislimo, da bi odstranitev perečih mednarodnih problemov bila mogoča čez noč.
Nekateri komunisti v ZKJ se ne zanimajo za mednarodno delavsko gibanje in zu nanja vprašanja. Zaradi tega nepoznavanja in nerazumevanja prihaja do nepravilnih pogledov na naše stališče ob dogodkih v mednarodnem delavskem gibanju in med sock kistienimi deželami.
Kitajski voditelji vstrajajo na,dogmatskih glediščih o komunističnem razvoju, zanikajo možnost, da bi progresivne sile prišle na oblast brez vojne in zanikajo možnost mirne koeksistence med državami, ker ne .razume jo., da to ne pomeni ideološ_ kih kompromisov. Bore se proti destalinizaciji in za povampirjenje stalinističnih odnosov in metod v svetovnem komunističnem gibanju.
KPJ in Jugoslovanko ljudstvo so na lastnih plečih poskusili stalinistične me_ tode1, ker se niso hoteli podvreči Stalinovi samovolji. Zato so pozdravili odloke 20. in 22. kongresa EPSZ, ker so pomenile obsodbo Stalinovih napak in odprle nov .razvoj v ZSSR. Po Hruščovi zaslugi smo počasi izboljšali odnosaje z ZSSR in s s£ ■C.ialističnimi deželami, kar ima velik pomen za revolucionarni delavski razred na splošno. Dobri odnoša.ji z ZSSR ne nasprotujejo politiki sodelovanja z vsemi deže_ lami. Ne bi bilo v skladu z našimi načeli, če bi želeli poslabšati odnose.-s kapji talističnimi državami.
Pomen Jugoslavije med neopredeljenimi deželami je eden glavnih razlogov za kitajske napade. 0 vprašanju miru in vojne zavzema kitajska KP trockistično stališče. ZKJ pa je za mir, čeprav ne zanika razredno borbo, ampak jo podpira kot prispevek k napredku. ZKJ je na strani antidogmatičnih sil v komunističnem gibanju. Obžaluje globoke principielhe razlike v tem gibanju. Da bi te ne povzročile razkola, je potrebno aktivno -delovati v odstranjevanju nesoglasij med partijami.
Nekateri člani ZKJ ne razumejo ogromnega pomena dobrih odnošajev med Jugoslsi vijo in ZSSR za mir na svetu. Odloki 81 partij v Moskvi leta 1960 nišo bili načeJL ni, toda to je preteklost in gledati moramo v sedanjost in bodočnost. Zaradi‘pre_ teklosti ne smemo stalno gojiti nezaupanja proti ZSSR,	■	-
Kitajci nas stalno napadajo kot revozioniste. To delajo tako na splošno, ne da. bi dejali v čem je ta revizionizem. Ne pravim, da je vse perfektno v naši deli smo in bomo delali.napake, ali mi smo jih opazili in popravili. Prazne besede niso nobeno merilo kaj je revizionizem in kaj ni. Praksa in njeni rezultati so najboljši dokaz za pravilno primembo Marksizma-Leninizma. Če pogledamo rezultate, katere so kitajski komunisti dosegli v njihovem notranjem razvoju potem so njihove napake naravnost himalajske v primeri z našimi. Pa se mi vseeno ne vmešavamo v njihove notranje zadeve.
Kitajska hoče postati čimpreje vodilna sila v revolucionarnem delavskem giba nju, toda njihova politika, da bi to dosegli ni dala pravih rezultatov. Mi se ne veselimo njihovih napak, ker to slabi svetovno delavsko gibanje. Mi smo pozdravi li kitajsko revolucijo in smo želeli dobre odnošaje z novo državo. Toda Kitajska je nenadoma spremenila svojo politiko napram nam. Zdaj nas obtožujejo, da se vra čarno v kapitalizem. Oni napadajo našo neblokovsko politiko in našo politiko, ki~ stremi za vspostavljanjem dobrih odnošajem z Zapadom an Vzhodom. Toda njihove že Ije, da bi nas očrnili v očeh afriških in azijskih dežel, posebno neblokovskih, se ne bodo uresničile, ker nas ti narodi dobro noznajo. Albanski avanturisti so jih ravni zavezniki.
Kitajci so dalje razvili Leninovo idejo, da se center revolucije pomika z zahoda na vzhod in v želji za hegomonijo in ideološkim monopolom trdijo, da se je ta center oremaknil na Kitajsko. Zdaj pa žele, da bi cel mednarodni delavski raz red kazal solidarnost z novim centrom. V takim pogojim se lahko razvije nacionalizem najslabše vrste. To se ze lahko vidi in njihovem stališču napram evropskemu delavskemu gibanju in politiki nasprotovanja drugih nprodom napram evropskim xn razvitim deželam, la njihova politika vodi proti termonuklearni vojni, katero kitajski voditelji podcenjujejo radi njihove številčne premoči. Jasno je, da napredne sile na svetu ne morejo soglašati s tako politiko.
Naši^odnošaji z ZSSR se zdaj ugodno razvijajo, Med našim obiskom v ZSSR smo se prepričali, da obstoja obojestranska pripravljenost, da se naši odnošaji tako razbijejo kakor to odgovarja obem stranem. Med našim obiskom na Madžarskem smo tudi opazili potrebo za čvrstim sodelovanjem. Isto smo tudi videli ko nas je o-biskal bolgarski ministerski predsednik.
1 bodoče bo naša naloga, da sodelujemo z komunističnimi in delavskimi partijami. Iz iskušnje vemo, da bo še polno spornih problemov. Mi moramo proučevati vse moderne socialne probleme v vseh deželah. Obenem pa moramo poskiišati, da čim bolj odjektivno obveščamo našo publiko o dosežkih drugih dežel, posebno socialističnih in novo osvobojenih. Mi moramo razviti kar najbolj uspešno sodelovanje z vsemi revolucionarnimi partijami in naprednimi gibanji. To ni novo za nas: zadnjih 20 let je bila vsa naša zunanja politika usmerjena k napredku, miru in socia lizinu. Internacionalizem in hu manizem, ki označuje medsebojne odnošaje v naši socialistični skuonosti, mora biti tudi v naših odnosih z drugimi deželami in narodi. Tako bo Jugoslavija dobila še večji ugled in dobila na milijone novih prijateljev.
„ Do novembra 1964.naj bi bila dograjena Jadranska cesta do Bara v Orni Gori.Zdaj je gotova do Šibenika ter v presledkih ob Trogiru ii Splitu,skupaj öd Reke 350 km.Razpisati pa bodo morali konkurz za nova dela,ker so dobili posojilo od Mednarodne banke,kjer so bile postavljene zahteve po naj cenejši gradnji, upoštevajoč ponudbe iz tuj ine.Letos naj bi bila tudi dograjena avtocesta od Ljubelja do Ljevdjelije z dograditvijo odsekov med Ljubeljem in Maklom,pod Be= ogradom,pri Volesu in v LGmir Kaplji ob Vardarju. - V Zagrebu so spustili v proizvodnjo toplarno,ki so jo gradili štiri leta in pol. (Stala jo 11 bilij.din.) Proizvodnja: 350.000 kwh olcktr.energije, 300.000 ton paro za industrijo in 200.000 ton pare za ogrevan j o sia= novanj,na leto. - Po statistikah se je jugosl.industr.proizvodnja potrojila v zadnjih desetih letih. Jeklo: 500.000 ton (1953) in sc^ daj preko 1,500.000ton.Mafta: 152.000 ton (1952)zdaj 1,500.000 ton. ELotrična energija: skok od 3 bilij.kwh na pro ko 11 bilij.kwh.Pro= izvodnja strojev so jo dvignila štirikratno. - Patrijarh German jo podpisal z oblastmi sporazum o socialnem zavarovanju pravoslavnih duhovnikov.
Ivan S tanie