Naši dopisi. 1%, litijskega okraja. (Konferencija.) Okrajna konferencija ueiteljstva litijskega okraja se je vršila dne 17. rnal. srpana 1895. v šolskem poslopji v Litiji. Gospod nadzornik Frančišek Gabršek otvoii konferencijo ob 9. uri dopoludne, ter navzoče ude iskreno pozdravlja in zagotovi, da bode z vsemi močmi deloval na to, da se šolstvo litijskega okraja povzdigne na ono stopinjo popolnosti, katero je mogoče doseči v sedanjih razinerah. Potem jih vabi, da naj se resno in stvarno udeležujejo važnih razprav dnevnega reda in povdarja lepo in važno nalogo okrajnih učiteljskih konferencij. A to so omogočile šele šolske postave, katere je izdalo Njega Veličanstvo, naš presvetli cesar. Zato vabi gospod prvosednik zbrano učiteljstvo, iz dna srca zahvaliti se našemu prernilemu vladarju za ta prelepi dar, ob jednein pa tudi spominjati se bridke zgube, katera je zadela prevzvišeno vladarsko hišo, ko je dne 18. svečana 1895. v Arku na Tirolskem umrl bojni rnaršal nadvojvoda Albreht. S klicem : nBog ohrani, Bog obvari našega premodrega vladarja Frančiška Jožefa I. Bog čuvaj našo prernilo cesarico Elizabeto! Bog blagoslovi vso hišo habsburško!" sklene g. prvosednik govor. Na to zakliče konferencija krepko trikrat BSlava!" ter navdušeno zapoje cesarsko pesem. Nadalje se spominja g. nadzornik v lepih besedah prejšnjega c. kr. okrajnega šolskega nadzornika g. J. Bezlaj-a, prebere opravilni red okrajne učiteljske konferencije in konštatuje navzočnost in nenavzočnost konferenčnih udov. Navzočih udov je bilo 36. Konferencijo sta počastila s svojo navzočnostjo tudi preblagorodni g. c. kr. okrajni glavar Matija Grill in član c. kr. okr. šol. sveta, prečastiti g. dekan Ivan Lavrenčič iz Šmartna pri Litiji. Gospod prvosednik potem imenuje svojim namestnikom pri konferenciji gosp. J. Škrbinec-a, kot zapisnikarja pa sta bila per acclamationem izvoljena g. R. Mežan in g. J. Wohinz. Potem poroča g. nadzornik jako zanimivo in obširno o stanji šolstva v okraji, namreč o lanskih konferenčnih sklepih, o izpremembah pri učiteljskem osobji, o statističnih podatkih, omeni in razlaga važnejše ukaze, ter poroča o učnem postopanji in učnih uspehih. Govoreč o spremernbah pri učiteljskem osobji, se spominja g. prvosednik s toplimi besedami umrlega g. li. Peterlin-a, jako marljivega in obče priljubljenega učitelja v Kolovratu. Vsled poziva g. prvosednika ostane konferencija v znak skupnega sožalja raz sedeže in zakliče: nVečni mu spornin med nami". Pri statističnih podatkih omenja g. prvosednik, da je bilo v šolskera letu 1894/5 v litijskern okraji 21 javnih in 5 zasilnih šol. Razen tega je bil v Toplicah pri Zagorji zasebni otroški vrt nemškega ,,Schulvereina". Učni jezik je bil na vseh šolah slovenski. Na novo se v tein letu ni odprl noben razred. Stanje šolskih poslopij je v obče povoljno. Kar je v tej zadevi nedostatnega, skuša naj se sčasotna odpraviti. Šolska oprava se je tu in tam nekoliko izboljšala. Vsakdanjo šolo obiskovalo je 4429, ponavljalno pa 1216 otrok. Brez vsakega pouka je bilo ll*45°/o. — Na to preide k obravnavi posameznih predrnetov, kaže, kako jih je treba učiti, doda opazke in opominja na doslednosti ter podaje dobre svete, zato, da bi sploh olajšal težko nalogo učiteljem in učencem. Nadalje govori g. prvosednik o pouku sploh, o disciplini, zdravstvu i. t. d. Glede uradnih spisov opoinni g. predsednik pred vsem, da se naj uvedejo s prihodnjim šolskim letom brezpogojno nove tiskovine. Potem navede vse uradne spise učitelja-voditelja ter krajnega šolskega sveta. Pri pozameznih dodal je navodilo, kako jih je spisovati. Na konci svojega predavanja izraža g. predsednik željo, da bi bile opazke, ki jih je danes podal, vsprejete kot dobrohoteči navodi v daljno in vspešno delovanje, in polaga prav toplo na srce harmonijo med učiteljstvom in kateheti in raznimi šolskiaii faktorji, ker ravno ta veliko k dobrim učnim uspehom pripomore. Konečno izreka vsem, ki so ga bistveno podpirali v njegovi službi s tem uspešnim delovanjem, svoje priznanje in svojo zahvalo. Občno pritrjevanje je pričelo o zanimanji, s katerim je sledila konferencija predsednikovemu poročilu. Na naslednjo točko vsporeda »Pisanje na nižji, srednji in višji stopinji ljudske šole z ozirom na metodo in obliko slovenskih in nemških črk" rnoral se je pripraviti vsak ud konferencije. Kot prvi poročevalec postavljen je sicer g. B. Campa, a ker je nenavzoč, poslal je pismeno razpravo g. predsedniku, kateri naprosi g. učitelja J. Bartl-a, da jo prebere. Potem poroča o istem vprašanji gdč. Fani Jankovič. Obe razpravi bili ste dobro sestavljeni. Vnela pa se je vendar daljša debata. G. Zajec poroča potera o izdaji zemljevida litijskega okrajnega glavarstva. Konec debate vsprejmejo se sledeče točke: 1. Založi uaj zeinljevid litijskega okrajnega glavarstva okrajna učiteljska knjižnica s podporo okrajne blagajne. 2. Slavno c. kr. okrajno glavarstvo naj se naprosi, da blagovoli tudi županstvom naročiti, da kupijo ta zemljevid. 3. Delo naj prevzame odboi* okrajne učiteljske knjižnice, kateri naj preskrbi tudi risarja. O naslednji točki ,,Poročilo knjižnienega odbora o zaznamku knjig, ki so sposobne za šolarske knjižnice" poroča g. J. Bartl, g. Jeglič pa izroči spis o nekaterih knjigah z nasvetorn, naj se izroči knjižničnemu odboru, da jih pregleda in določi, katere izmed teh knjig bi bile sposobne za šolarske knjižnice, ker se do sedaj niso imenovale v zaznaraku sposobnih knjig. Odbor naj o tem poroča pri prihodnji okrajni učiteljski konferenciji. (Vsprejeto.) Po živahnej debati se potem določijo učne knjige in samoučila za prihodnje šolsko leto. 0 stanji, vporabi in računu okrajne učiteljske knjižnice poroča v imenu odbora učiteljske knjižnice g. Fr. Slanc to-le: Naša okrajna učiteljska knjižnica šteje 499 komadov. Knjižnica je imela od 4. rožnika 1894 do 17. mal. srpana 1895 103 gld. 27x/ž kr. dohodkov, in 59 gld. troškov, torej preostaja 44 gld. 271/-- kr. Izposodilo se je 52 knjig 14 učiteljem, ozirorna učiteljicarn. G. Jeglič predlaga, naj bi učiteljstvo tega. okraja ne plačevalo V-'0/" prinosa za okr. učit. knjižnico. Ko g. predsednik razloži potrebo in vrednost tega prispevka za posameznike, odstopi g. Jeglič od nadaljnega nasveta. G. Zajec želi, da bi se omejilo naročevanje knjig in časopisov za okrajno učiteljsko knjižnico, in to zaradi stroškov pri izdaji zemljevida. Konfetencija prepusti to zadevo knjižničnemu odboru. Ko per acclamationem izvoljeni gg. Kovač, Kremžar in Vrbič pregledajo račune in poročajo, da so v redu, konferencija ves račun okrajne učiteljske knjižnice odobri. V knjižničnem in stalnem odboru ostanejo po nasvetu g. Fr. Slanc-a in g. Zajec-a stari udje. Pri zaduji točki dnevnega vsporeda nPosamezni nasveti" omenja g. Zajec svojih dveh nasvetov: 1.) Glede izdaje »Berila za ponavljalne šole\ 2.) Glede izdaje primernih predlog za prostoročno risanje z navodilorn. S prijaznim razjasnilom g. prvosednika se g. Zajec zadovolji in umakne oba predlaga. S tem je bil oficijelni del konferencije končan. Zdaj se g. predsednik zahvaljuje gg. poročevalcem za tiud in vsem navzočitn za njih pozornost, spodbuja učiteljstvo k nadaljevanji njih lepega delovanja ter prosi, naj vestno uporabljajo dane nauke in vsprejete nasvete v korist izročene jim mladine. Konečno želi, da bi današnja konferencija obrodila obilo sadu in zaključi konferencijo ob 21/* ure popoldne. Predsednikov namestnik, g. Škrbinec pa se v imenu učiteljstva ikreno zahvali gospodu nadzorniku za spretno vodstvo konferencije in za ves trud pri njegovem delovanji. Po konferenciji zborovalo je še ^Učiteljsko društvo" in potein je bil skupen obed v gostilni gospoda Oblaka. Z izbornimi pesmimi so nas tam razveseljevali gg. učiteljipevci, pa tudi gdč. učiteljice-pevke. Le prekmalo prišel je čas, ko sino se inorali zopet ločiti do prihodnje konferencije. - J. Wohinz.