- .... -I St. 26 (744) L. XV NIOVO MESTO, četrtek 2. julija 1964 mM.. 3] POZIV K VSTAJMspomenik NOB v Bjelovaru) Ni treba, da bi bila zgodovina vselej povezana z datumi... Julijske ognje 1941. leta, ko plamteče bakle nihče več ni mogel ugasiti, so vetrovi upora raznesli povsod, kjer gromi in strele niso naznanili neurja. Kamor na konicah bojnih pušk ni prišel nemir, čigar ime je bilo_ VSTAJA. Ko je Evropa ležala mrtva, smo zaprisegli v imenu svobode našega ljudstva, »da se bomo disciplinirano, vztrajno in neustrašno, ne da bi Kljubovali smo oslabelosti. Jedli travo. Hodili skozi, ogenj. Padali in umirali. Vstajali. Nismo klonili! Izpričali smo neviđeno navdušenje. Strnjeni v bojne vrste, brat ob bratu, tovariš ob tovarišu, smo trgali verige sužnosti. Žvečili drevesno skorjo in surovo meso. TSpali v snegu. Materam pošiljali bridke novice: vaš sin je padel... Toda streli niso utihnili. OGNJI VSTAJE 1941 varčevali s svojo krvjo in življenjem, borili do popolnega uničenja fašističnih osvajalcev in vseh narodnih izdajalcev«. Tako smo svojo novo zgodovino začeli pisati s krvjo in z življenji. Črne in umazane roke so hotele zatreti naše zlato klasje, katerega bleščeči sijaj se je prelival po dragi deželi. Bil je julij in naše vesele žetve so hoteli napolniti z zločini. Mile otroške oči z grozo. Hoteli so nas pahniti v blato, da bomo blato. Da nas v mračni jami brez dna vlačijo zvezane in tepo z biči... Toda življenje zna ustvarjati tudi čudeže. Iz prelite krvi je vstajala zarja. Roke kmetov pa roke pekov in tkalcev so se postavile v bojne vrste. Prvi strel je obsijal kot orjaški plamen vse lačne in zatirane. Iz ruševin se je valil dim. Maščevanje je zagorelo na slehernem drevesu. Na sleherni skali. Kajti vsi amo biti i*»'jstav-Ijeni mučenju. Na vsaki pedi domovine so odmevali maščevalni streli. Blišč naših pušk je skrival v sebi tudi polno mračnega strahu. Nad mukami je donela pesem radosti. Prihajala je svoboda. Obzorja so se odpirala., Dnevi so znova dobivali svoj sijaj ... Na julijskih ognjih vstaje leta 1941 smo začeli svoje davne sanje spreminjati v nova mesta. Njihovo lepoto in svetlobo smo plačali z najlepšimi rdečimi srci. Da v njih nikoli več ne bo pretrgana otroška igral In da pesmi ne bodo ostale neizpete ... Julijski ognji — ko premišljamo o njih in o vsem, kar so nam priborili, premišljamo, ko šumijo žitna polja, čutimo, da prvi žar upora teh julijskih ognjev še zmeraj tli v nas in obnavlja svoj živi plamen. Naše oči so zrasle. V krošnjah dreves pojo ptice, pojo hkrati s svobodo, ki smo jo prinesli na vse naše ulice, na vse naše trge in pota in ceste, na vsa naša polja in trate, v soteske host in na vrhove gora. Svoboda, ki smo jo nosili na krvavih rokah. Svoboda — z njenim imenom na ustih smo umirali po brezpotjih, kjer danes v rahlem vetru mehko valovijo vitka stebla žitnega klasja ... O, vi ognji, kresovi upora leta 1941! Pod vašimi zastavami smo ustavili poplavo teme. poplavo ljudi, ki so bili zverine ... PETAR TEŠIČ Beia krajina: 4. julij bomo lepo proslavili Za letošnji praanik vseh boroev 4. julij pripravlja občinski odbor Zveze boroev v Črnomlju naslednje slovesnosti: Na predvečer praznika bodo po okoliških hribih zagoreli kresovi, ob njih pa se bodo zbrali mladi z bivšimi borci, ki bodo pripovedovani svoje spomine na slavne dni naše borbe. 2e nekaj dni pred praznikom bodo pripadniki Črnomaljskega garnizona predvajali filme s tematiko NOB, raasr tega pa »o v garnizon . pov?bili nekatere znane borce, kit bodo mladim faritom-vojakom pripovedovali, kako H je začel* rta Slovenskem vstaja proti okupatorju. Na prazrvik bo občinsko srečanje borcev z mladino na oampingu v Vinici, kamor bodo iz vseh večjih središč vo-z*U avtobusi tn kamioni. Ob Jej priložnosti bo na Vinici Kulturni spored na prostem. Črnomelj bo n» predvečer Praznika še posebno lep. Spomnile na Gričku bo dobil na S»te dni močno razsvetljavo. *>konorio pa bodo opravili le f<» dela prt .spomontku. T* J^er bo spuščenih tudi več barvnlh ralket. V ostalih km J'h si krajevne organizacijo ZzR prav tako prizadevajo, da bi njihova naselja dobila najbolj slavnosten videz. Poskrbeli bodo tudi zauredi-okolice vseh spomenikov v občini in organizirali več »portoun tekmovanj. Program v Ob srečanju slovenskih izseljencev in domačinov na Vinomeru pri Metliki V soboto, 4. julija 1964 ob 11. uri dop. Pozdrav predsednika skupščine občine Metlika Franca Vrviščarja. Pozdrav predsednice Slovenske izseljenske maUce Zime Vršcajeve. Pozdravi predstavnikov izseljenskih društev in organizacij. Dular-Kure-Likavec-Mihelčič: »-Bela krajina v besedi, pesmi in plesu«. (Nastopijo reci-tatorji, mladi tamburaši, folklorna skupina iz Metlike in oktet belokranjskih študentov). Po programu bodo za zabavo igrali: • mladi tamburaši, • belokranjski harmonikaš, • metliška godba na pihalajn • zabavni ansambel -Veseli Kranjci« s pevcema Branko Stergarjevo in Stoja-nom Venetom Janjci in odojki na ražnju in druge belokranjske specialitele! Metliška črnina in bela vina belokranjskih gonc! . Vabi pripravljalni odbor DRAGI ROJAKI! Vojaki čestitajo in pozdravljajo Dolenjski fantje, ki služijo vojaški rok v Bihaću, čestitajo za 4:^11 j vsem blv. mil borcem in delovnim kolektivom, mladino Iz domačih krajev pa lepo po' zdravljajo. Rudolf llersiijak iz Razbora, Rudolf Jud<-i i?, Gabrja, .lože ftiler iz Novega mosta In Matija Bradač iz Novega mesta. Vromv OD 2. DO 12. JULIJA Dež z ohladitvijo pričakujemo okrog 3„ 7., 10. in 11. julija. V »-i.ii.-m lepo vreme, vendar večkrat krajevne nevihte. Letos vas sprejema 'v goste Bela krajina, to je dežela, od koder so v nekdanji Avstriji in v stari Jugoslaviji zavoljo težkih domačih razmer ljudje trumo-ma odhajali na delo v razne evropske dežele in čez morje. Takrat v Beli krajini skoraj ni bilo družine, ki ne*bi imela koga svojih v svetu, saj je na primer v letih 1896—1911 živelo in delalo na tujem okoli 8000 domačinov, to je četrtina takratnega prebivalstva Bele krajine. V novi Jugoslaviji se je tok beguncev z rodne zemlje ustavil. Industrija, ki se tudi v Beli krajini iz leta v leto širi in razvija, je pritegnila mlade Belo-kranjce: dala jim je zaslužek in kruh. Bela krajina je dobila elektriko, vodovod, nove ceste, prometne zveze . • • Vendar pa je kljub vsemu napredku še zmerom ohranila vrsto narodopisnih posebnosti, saj je to de- . •. GOLOB IZPOD TUJEGA NEBA TREPE-CE NAZAJ, HREPENENJE MU JE POKAZALO I POT I KRAJ! OTON ZUPANČIČ žela, kjer se ob ljudskih praznikih še zmerom zasveti bela noša in se ljudje ob petju ali zvokih tamburic zavrte v kolu, dežela, kjer še pišejo pisanice, kjer še ropočejo trlice in statve in se vrte lončarski kolovrati. Zato. dragi rojaki, bodite prisrčno pozdravljeni v tej naši in vaši Beli krajini'. Prireditve v sevniški občini Občinski odbor Zveze boroev NOV pripravlja v počastitev dneva borcev osrednjo komemoracijo 4. julija dopoldne pred spomenikom padlim ob železniških postaji. K spominski svečanosti so vabljeni občani iz Sevnice, Boš tanja, Zabukovja, Blance, Loke in Studenca. Popoldne bo zabavna prireditev v taborniškem domu. Na Malkovcu bo 4. julija popoldne zbor vseh članov Zveze borcev iz Tržišča, Kr-melja in Šentjanža. Nekdanji tovariši v borbi si bodo spet prisrčno segli v roke in prišel bo tudi marsikdo, ki ga je v povojnih letih življenje zaneslo v druge kraje. Naslednji dan bo pri zadružni kleti na Malkovcu veselica. ZA 4. JULIJ — DAN BORCA — ISKRENO ČESTITAMO VSEM NAŠIM NAROČNIKOM, BRALCEM IN SODELAVCEM, ZLASTI PA VSEM BORCEM, VODITELJEM IN AKTIVISTOM NAŠE REVOLUCIJE! UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA V LUCI SMERNIC ZA PREDKONGRESNO AKTIVNOST KOMUNISTOV Za demokratičnost in javnost dela Zato so komunisti dolžni, da se skupaj z vsemi delovnimi ljudmi nenehno bojujejo za demokratičnost in javnost dela organov samoupravljanja, delavskih svetov, skupščin državne uprave, kulturnih, umetniških, športnih in drugih družbenih organizacij, za njihovo aktivnost, učinkovitost in delovno kulturo, da se bolj naslanjajo na moderno analitično in znanstveno - raziskovalno službo ter da zatirajo nemarnosti, primitivizem, zabubijenost stihijo pri delu in podobno. Iz smernic za predkongresno aktivnost ZK Pogosto tisti, ki se venomer boje, da ja ne bi bil preširok krog ljudi sezna- NAŠ AKTUALNI KOMENTAR njen s predlogom neke odločitve, nimajo kaj dobrega za bregom. Ko se izgovarjajo, ceš da ne bi radi povzročili nepotrebnega razburjenja in podobno, se ukvarjajo s jalovim poslom. 0 Zakaj vedeti bi mora- 1 It da noben, četudi še tako pereč problem, ki, kot pravimo, v živo zadene človeka, ne bo povzročil tako težkega vzdušja, če bodo ljudje videli, da se jim nič ne prikriva, da je problem razgrnjen pred njimi tak, kakrešen je v resnici — brez olepševanja in brez napihovanja. In narobe: razburjenje bo prekipelo svojo mero, brž ko bodo ljudje videli, da računi niso čisti, da se gredo nekateri v podjetju slepe miši. Se več: taka situacija predstavlja najrodovitnejso prstt ta katere brez težav Hraste natolcevanje, ko od ust do ust dobiva problem vse Širši in širši obseg, čeprav v resnici morda niti ni tako hudo. Demokratičnost pa ni samo v tem, če delavski svet razpravlja in formalno odloča o zadevah, ki sodijo v njegovo pristojnost. Naravnost demagoško se mi zdi tarnanje nekega direktorja, češ da nima prostih rok, ker mora vsak izdatek pred delavski svet. V resnici je v njegovem podjetju položaj tak, da delavski svet v glavnem izglasuje vse, kar predlaga direktor, včasih celo predlog, pri katerem je očitno, da ne bo naletel na odobravanje kolektiva. Zaradi tega je treba še posebej podčrtati, da pri demokratičnem delovanju samoupravnih organov ne gre samo za formalno demokratičnost, temveč za tako, zares demokratično vzdušje, ki bo spodbujalo k samostojnemu in kritičnemu razmišljanju, da bo človek čutil, da se zares ^ samostojno opredeljuje in da se mu ne more nič zgoditi, četudi se bo opredelil drugače, kot bi to želel ožji krog vodilnih ljudi. Za ustvarjanje takega vzdušja je nemalokrat pomemben celo način, kako direktor nekaj predlaga: ali bo rekel, češ taka i" taka je situacija, tako se je treba odločiti; ali pa bo razgrnil problematiko pred kolektiv, nakazal različne možnosti rešitve, nato pa prepustil svobodni presoji delavskega sveta, da izbere, katera rešitev je najboljša. Zavestne socialistične sile, ki si seveda morajo prizadevati za najnaprednejše rešitve, naj z argumenti utemeljujejo večjo naprednost enega predloga in zakaj bi bila manj napredna drugačna rešitev. Ko govorimo o argumentih, seveda nimamo v mislih zgolj govorniških sposobnosti. Za prepričljivost take ah drugačne rešitve ne zadoščajo samo govorniške sposobnosti tistega, ki utemeljuje predlog. Argumenti morajo vse bolj in bolj izvirati iz ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Predsednik Tito je konec junija obiskal Poljsko — četrto deželo v letošnjeiti letu. Na Finskem se je sestal s predsednikom republike Urhom Kekkonenom, v Leningradu je razpravljal s Hruščovom, v romunskem Banatu je govoril z generalnim sekretarjem romunske delavske partije Dejem. Poljska ima posebno ime v našem spominu. Je dežela velikih revolucionarjev, Poljaki so sodelovali v vseh revolucijah devetnajstega stoletja, poljske divizije so se med drugo svetovno vojno borile na strani zaveznikov v Italiji, poljski partizani so med Vislo In Karpati razbijali nemške linije — Poljaki so dali evropski kulturi več, kot so prejeli od nje. Poljska in Jugoslavija sta se rodili leta 1918, njuna pot je bila polna razočaranj. Nemci so med drugo svetovno vojno zbrisali ime Poljske z evropskih zemljevidov — pet milijonov Poljakov je v teh krvavih letih izgubilo svoje življenje. Il*J Sciht Je že »ičel posvetovanja ? sestavi nove vlade, vendar *" nobeni znakov, kako Jo l«"0 roSJU. EOENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED # Na skupni seji zveznega in gospodarskega zbora, na kateri so razpravljali o Kmetijstvu, je sodeloval v razpravi tudi predsednik Edvard Kardelj, ki je med drugim dejal, da se je treba čimprej lotiti praktičnega uveljavljanja začrtane politike in ukrepov na področju kmetijstva. Gre za problem višjih cen in problem garantiranih cen za širši krog kmetijskih pridelkov. Ti ukrepi sami po sebi še ne urejajo vsega. Tudi kmetijske organizacije bodo morale posvetiti vso pozornost lastnim rezervam in problemom produktivnosti dela. Odločneje bo treba iti v smeri razvijanja industrijsko kmetijskih kombinatov in drugih oblik povezave med kmetijstvom in industrijo. Potrebna je tudi odločnejša usmeritev na sodobno agrotehniko. Ustvariti je treba pogoje ne le za garantirane cene in za razširitev le-teh, marveč tudi za višjo povprečno raven cen na kmetijskem trgu nasploh. Garantiran odkup ne bo temeljil na osnovi nekakšnih administrativnih ukrepov, marveč bo garantiran tako, da vlada - država zagotovi pridelovalcem, tla bodo po določeni cenah lahko prodali družili svoje kmetijske pridelke. Garantirane cene bi se uporabljale predvsem takrat, kadar se pojavijo tržni presežki. Za zvišanje ten se ni mogoče odločiti tako, da bi prevalili to na breme življenjskega standarda delovnih ljudi. Pri sedanji ravni osebnih dohodkov bi zvišanje cen spravilo vse naše gospodarstvo — in tudi kmetijstvo — v težave glede prodaje in povzročilo neogibno zmanjšanje kmetijske proizvodnje. Odločiti se je treba za zvišanje osebnih dohodkov, s tem da bi povečali sklade osebne potrošnje v gospodarskih organizacijah ter zvišali osebne dohodke prek povečanja proračuna v negospodarskih dejavnostih. Osebne dohodke je treba povečati adekvatno z zvišanjem cen v kmetijstvu. To bo hkrati tu- / di spodbuda za boljše gospodarjenje z delovno silo v industriji, saj v tem primeru delovna sila ne bi bila več tako poceni. Zboljšanje stanja v kmetijstvu, če ga bomo zagotovili, bo dalo vsemu našemu gospodarstvu nov impulz. • Zvezni izvršni svet je nedavno razpravljal o načrtu temeljnega zakona o pri- UKREPI ZA UREDITEV KMETIJSTVA spevkih in davkih občanov, z namenom, da bi prišlo do večje poenostavitve. Razpravljal je tudi o vlogi novih osebnih izkaznic, ki naj bi bile tudi dokaz državljanstva in rojstva. Nadalje je obravnaval osnove temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti, po katerih naj bi tli u/.beno-politične skupnosti samostojno uvajale davke in razpolagale s sredstvi. Na seji je bil govor tudi o problemih osebne potrošnje in življenjskega standarda v okviru pripravljalnega dela za sestavo sedemletnega planu. Tudi s planom sedemletnega razvoja bi bilo treba zagotoviti, da bi bila življenjski standard in osebna potrošnja osnovni gibalni faktor vsega gospodarstva. • Odbor republiškega zbora za delo in socialno zavarovanje je med drugim razpravljal tudi o novih pokojninah. V razpravi so menili, da teze novega pokojninskega zakona ne zagotavljajo uresničenja treh osnovnih načel: izvajanje sistema delitve dohodka, izravnava vrednosti pokojnin z življenjskimi stroški in izenačenje starih pokojnin z novimi. Razvrščanje pokojnin v razrede bi spet ustvarjalo povprečja, ki bi podirala li- nearni sistem odmerjanja pokojnin in odstopala od tega, da bi bil dejanski individualni osebnih dohodek najprimernejša osnova za odmerjanje pokojnin skladno z načelom delitve po delu. Izravnave pokojnin z življenjskimi stroški ne bi smeli izvajati po enotnih merilih za vso državo, marveč bi morali upoštevati različnost položaja v giba- ' nju življenjskih stroškov v posameznih republikah. • Na razširjenem plenumu Zveze prijateljev mladine Slovenije so naglasili, da mora biti torišče dejavnosti društev prijateljev mladine v krajevnih skupnostih, kjer je treba ustvarjati materialne temelje varstva in vzgoje otrok ob aktivnem sodelovanju vseh zainteresiranih činiteljev. Varstvene ustanove bi morale biti najtesneje povezane s šolo in vključene v splošen vzgojni sistem. — Na razširjeni seji plenuma so sprejeli pravilnik o podeljevanju »Zlate značke« in pravilnik o podeljevanju stalne nagrade »Pionir« za študije, ki zajemajo vsebino, metode in oblike dela z otroki v prostem času. • V sredo ob osmih zvečer se je utrgal oblak nad Gradačacoin pri Brčkem v Bosni. Takoj zatem so prihrumeli na (Jradačao hudourniki, ki so zalili 200 hiš ter industrijska in druga podjetja, porušili železniško progo, mostove itd. Da bi bila mera nesreče polna, se je vsula le debela toča, ki je povzročila kmetijstvu občutno škodo. Celokupno materialno škodo cenijo na približno eno milijardo dinarjev. • Novo ljubljansko letališče Brnik BO te dni obiskali predstavniki inozemskih letalskih družb. O sodobnem letališču, njegovih napravah in organizaciji so se pohvalno izrazili, češ da ima veliko perspektivo. Da bi povečali število letalskih linij, bo treba tudi še več propagandnega dela. Ugodnost letališča je v tem, ker ima bogato turistično zaledje, ki ga bo treba še bolje izrabiti. Vojaki čestitajo Naši fantje, ki so pri vojakih v Kikindi, stalno ber«J° nas list, zato želijo po nl<*f poslati iskrene želje 8 topi'' ml pozdravi za praznik *■ J* lij vsem nekdanjim borc-erO NOB, domačim in znnncofO pa lepo pozdrave. Vojaki: Jo*e Praznik, Jo*<- Krnu* Jože Stnpar. 2 DOLENJSKI LIST St. 26 (744) „SREČNO!"-za delo pod zemljo Prvu stopnja rekonstrukcije jc dala kolektivu rudnika Kanižarica pri Črnomlju z družbeno pomočjo novo separacijo, zvezo med vpadnikom in sepa-racijo, obvozno cesto, izvozni stolp, glavni izvozni vpadnik ter izvozni stroj z opremo in signalizacijo. Rudnik je na zunaj prenovljen, toda v rovih, kamor se rudarji s pozdravom »Srečno!« spuščajo še vedno po 1500 stopnicah, teče delo tako kot prej. Dosedanje naložbe so le 60-odstotno izkoriščene. Pozdrav "■Srečno!« vsebuje zategadelj primes grenkobe. V dneh, ko tudi kanižarski rudarji praznujejo svoj praznik, so nam povedali, kaj jih teži. Premog, to črno zlato, spet dobiva svojo vrednost, saj bodo premogovniki, kot vse kaže, le stežka zadoščali rastočim potrebam, ker terja industrija vedno več. Tudi kanižarski rudarji bi radi v korak s časom in potrebami, toda treba je dokončati že začeto investicijo, da bi to zmoglji... Obstoječe, potrjene geološke rezerve v kanižarski premogovni kadunji so ocenjene na približno 15 milijonov ton premoga, kar zagotavlja pri letrii proizvodnji 150.000 ton rudniku še vsaj 100 let življenja. Zmogljivosti novih naprav (našteli smo jih v uvodu) so že med gradnjo v I. stopnji rekonstrukcije povečali, tako da omogočajo proizvodnjo 150.000 ton premoga na leto. • Zdaj se pojavljajo težave v jami: tam je premalo transportnih sredstev. Rudarji na odkopih morajo večkrat čakati, ker se odvoz premoga zatika. Samo mehaniziran, urejen provoz premoga v jami bi omogočil koncentracijo de-lovišč in uvedbo sodobnejših širokočelnih odkopov in onih z dolgimi stebri. Dosedanje naložbe so — letos bodo nakopali blizu 90.000 ton premoga — izkoriščene le 60-odstotno, to pa se pozna tako pri osebnih dohodkih rudarjev kot pri skladih, ki jih rudnik ustvarja. Po načrtih za rekonstrukcijo bi moralo delati v rudniku za 90.000 ton proizvodnje 328 ljudi, v resnici pa jih je samo 280. Kar 325 ljudi je lani Prišlo v kolektiv in ga spet zapustilo. In vzroki tolikšne fluktuacije? Dokler bo rudar plačan tako kot ostali delavci in ne boljše, Kot je povsod drugod v svetu, bo rudarje težko dobiti. Potrebnih je 375 milijonov din za drugi del rekonstrukcije Od tega zneska bi kolektiv v glavnem sam prispeval za udeležbo 132 milijonov ali 35 odst. Letos bi vložili 106 milijonov, prihodnje leto 100 milijonov, V naslednjih dveh letih pa Po 100 in po 70 milijonov. V prvih dveh letih rekonstrukcije bi se proizvodnja povečala za po 20 tisoč ton premoga v naslednjih dveh pa za po 10 tisoč ton. Ob koncu rekonstrukcije, 1967. leta bi nakopali 150.000 ton premoga ali za 60 000 ton več kot doslej, kolektiv pa bi se pri tem povečal le za 30 ljudi. Od celotne investicije bi porabili 80 milijonov za gradnje, 90 milijonov za rudarska dela in 200 milijonov za jamsko opremo. V zadnji postavki bi šlo največ (okoli 120 milijonov din) za transportne naprave v jamah. Prva transa investicije v znesku 105 milijonov din je najpomembnejša. Skupni dohodek bi se z investicijo povečal za več kot enkrat, materialni stroški bi se pri tem povečali komaj za polovico. Skladi podjetja pa bi od dosedanjih 4,500.000 porasli na 56,000.000 din. Rudniški učinek na moža bi se pri tem povečal od letošnje 1,25 tone na 2,05 tone na dan. ali za skoraj 60 odst., povprečni osebni dohodki rudarjev pa bi bili po končani investiciji 45.000 din na mesec (letos so 36.000 din). Porast osebnih dohodkov ni usklađen s predvidenim porastom storilnosti, vendar je to opravičljivo, ker bo del storilnosti pripisati novi mehanizaciji, razen tega pa so skupni dohodek in osebni dohodek v elaboratih planirali po cenah p«.> moga, ki jih je rudnik dosegel v lanskem letu, le-te pa so se že letos povečale. Pri investicijah niso pozabili na sredstva za družbeni standard Prav nobene bojazni ni, da kolektiv ne bi zmogel odplačati investicijskega posojila. Po drugi stopnji rekonstrukcije bi ustvarjali več kot 155 milijonov dinarjev amortizacije in skladov na leto, obveznosti, za odplačilo kreditov pa bo le nekaj nad 46 milijonov din. Kolektivu bo torej ostalo blizu 110 milijonov za vzdrževanje naprav in za naložbe v družbeni standard. Investicija je utemeljena tudi s te plati. Zdaj razpolagajo z 62 družinskimi stanovanji. Nekatera so že zelo stara, druga spet pa imajo upokojenci. 94 ležišč v samskem domu sicer rešuje stanovanjsko stisko, toda tudi ta dom je že dotrajan. 40 rudarjev se vozi vsak dan na delo z ruaniškim avtobusom iz viniške okolice, ostali pa stanujejo v okolici Kanižarice do 5 ki- lometrov daleč. Dolga pot prav gotovo ne vpliva ugodno na storilnost v jami. Treba bb torej graditi stanovanja. 50 milijonov kreditov za stanovanja imajo že odo- brenih. 15 milijonov bodo porabili letos, preostanek pa prihodnje leto. Da bi bila stanovanja cenejša, razmišljajo o montažnih hišicah. Kdo ve, če se tudi njim ne bo, kot je običaj, postavila na pot urbanistična trmoglavost? Upajo, da bo šlo brez tega, ker je Kanižarica le malce odmaknjena od sveta... Ceneni prevoz premoga in skupno skladišče za razstrelivo V seznamu rudniške opreme, ki naj bi jo s krediti kupili že letos, je tudi 1 kamion s prikolico za 18 milijonov din. To je italijanski tovornjak OM-Tita-no, ki lahko naenkrat prepelje 30 ton premoga. Zdaj vozijo premog iz Kanižarice na železniško postajo v Črnomelj s tremi manjšimi vozili, prevoz za 1 tono premoga pa stane 360 dinarjev. Veliki prikoličar bi to zmogel sam, vsako leto pa bi pri kamionskem prevozu prihranili najmanj 9 milijonov din, kar pomeni, da bi se novo vozilo v dveh letih izplačalo. Z njim bi zmogli skoraj ves prevoz tudi pri letni proizvodnji 150 tisoč ton premoga. Čeprav je račun na dlani, je zaradi ozkosti, ki v našem sistemu ni redek pojav, problematično, če bodo dobili dovoljenje za uvoz tega vozila iz Italije ... S porastom proizvodnje premoga se bo povečala tudi poraba razstreliva v jami. Treba bo zgraditi novo skladišče razstreliva,'za katerega je v načrtih predvidenih 13 milijonov din. Pred enakim problemom stojita tudi Begrad in Komunalno podjetje iz Črnomlja, zato bi bilo najlaže zgraditi skladišče z združenimi sredstvi in močmi. S tem da bi ga zgradili v Kanižarici, se vsi interesenti strinjajo, toda beseda o tem, koliko bi prispevali ostali partnerji, ne more nikakor steči. Takšna je zgodba, ki vam jo povedo rudarji iz Kanižarice. Leto 1964, ko bi morali začeti z II. stopnjo rekonstrukcije, se je obrnilo v drugo polovico, oni pa še ne vedo, kako bo s sredstvi. Iz republiškega rezervnega sklada še ni odgovora. Izračun o investicijskem dinarju, Ju bo vračal 2 dinarja in več, je prikazan. Ta izračun in dejstvo, da bi z novimi naložbami oživili stare, ki zdaj niso izkoriščene, sta samo del resnice. Veliko več kot šte- vilke in računi bi moralo tehtati to, da je nova investicija namenjena človeku. Rudarjem, ki se vsak dan poslavljajo od sonca in svetlobe in odhajajo v rove pod zemtijo, se po končani investiciji ne bo treba več tako znojiti za vsako prgišče premoga. S pomočjo strojev in sodobnih naprav bi naredili več in laže in hkrati več zaslužili. Pozdrav »Srečno!« bo potem ob vsakodnevnem odhodu v rov bolj sproščen in brez primesi grenkobe, premoga pa bo več. Premog, to črno zlato, pa potrebuje naša družba boli kot kdaj koli! MILOŠ JAKOPEC Srečno! Za 3. julij, dan rudarjev, pošiljamo vsem delavcem in uslužbencem rudarskih kolektivov na našem področju in vsem našim naročnikom rudarjem iskrene tovariške pozdrave z najlepšimi željami za nadaljnje uspehe pri njihovem odgovornem in napornem delu! UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA Kanižarska rudarja na odkopu ob premogovi žili med vrtanjem s strojem V Globokem kanijo povečati izkop gline V rudniku lignita, gline in kremenčevih peskov v Globokem je bilo treba, preden so lahko začeli povečevati izkop gline, odpreti nove proge za kremenčeve peske. Letos bodo izkopali 8000 ton gline in 51.000 ton kremenčevih peskov ... K tolikšni proizvodnji je pripomogel povečani izkop kremenčevih peskov, v prihodnje pa se bo lahko povečevala za približno 12 odst. na leto. Dosedanje geološke raziskave so pokazale, da je okoli Globokega dovolj zalog: približno 2 milijona ton peskov in okoli 400 tisoč ton gline. Največ težav jim dela transport peska iz jame. Obstaja več načinov za to, poizkusi so še v teku, zato se še niso odločili za nobenega. V poizkusih, ki jih izvajajo, jim pridno pomagajo tovariši iz rudarskega inšpektorata iz Ljubljane. Odkopani pesek se lahko iz rovov transportira s pomočjo vode, z električno vleko ali pa z gumijastimi transportnimi trakovi. Dosedanji poizkusi z vodnim transportom se niso najboljše obnesli. Odgovor na vprašanje, zakaj se s tem toliko ubadajo, je dokaj preprost. V rudniku dela vsega 108 ljudi, kar 15 od teh pa je zaposlenih pri ročnem transportu peska in gline po rovih. Oboje nakladajo na vozičke in rinejo po tirih do glavnega »zbirnega rova. Ce bi transport mehanizirali, bi lahko teh 15 rudarjev zaposlili pri izkopu, s čimer bi se storVJnost povečala vsaj za 15 odst. Sodobnejši, mehaniziran! prevoz peška !n pline iz jamo bo seveda terjal sredstva za nakup potrebne opreme. Težav z najemanjem investicijskih kreditov se ne bojijo, saj rudnik ustvarja zadostne sklade, s katerimi bodo brez pomoči družbe lahko za-' dostili investicijam. Rudar oprav.ja v rovu delo, pri katerem se umaže, zato morajo imeti rudniki ob vhodih v jame urejene bblačilni-ce, kopalnice, prostor za-opremo reševalne ekipe in podobno. Rudnik Globoko tega še nima, ker v povojnih letih, ko so se borili z gospodarskimi težavami, niso imeli sredstev za to. Ker je nastala na stavbi ob vhodih v jame zaradi rudarskih del škoda, so morali to stavbo pred leti odkupili. Ze 1955 so izdelali načrte za preureditev, s kate- ro bi v njej uredili prostore za obratovodstvo ter kopalnice, garderobe in ostalo, kar potrebujejo. Načrte je treba prilagoditi novim cenam; dogovor o tem so že sklenili z gradbenim podjetjem »Sava« iz Krškega. Za ureditev prevozov peska in gline v jami in za ureditev sanitarnih naprav ter obratovne sitavbe bodo potrebovali približno 30 milijonov dinarjev. 20 milijonov imajo že na skladih, preostanek pa bodo ustvarili letos in v prihodnjem letu. S tem bodo največje težave v rudniku Globoko odpravljene, proizvodnja pa se bo nato laže odvijala. To je toliko bolj potrebno, ker dobavljajo železarni Jesenice po 1000 ton gline za njeno šamotarno. V jeseniški železarni delajo a to glino poiskuse, ki so se doslej dobro obnesli, in vse kaže, da bodo lahko, ko bodo s poiskusi končali, železarni dobavljali namesto dosedanjih 4000 ton gline skupaj s potrebami za njeno šamotarno po 11.000 ton gline na leto. S tem si bo ustvaril kolektiv rudnika trdno osnovo za poslovanje v bodočnosti. Dograditi objekte v Draškovcu in Zalogu! Novoizvoljeni zadružni svet kmetijske zadruge v Novem mestu je na svoji pni seji v ponedeljek dopoldne reševal več organizacijskih, proizvodnih in drugih vprašanj, s čimer je plodno začel svojo dveletno mandatno dobo. Clanl sveta so precej tehtnih pripomb prispevali v razpravi o svojih nalogah, ki Jim Jih kot samoupravnemu organu nalaga pestra problematika na kmetijskem področju. Sklenili so, da bodo naredili konec neredu pri investiranju'v kmetijske objekte. Menili so, da mora biti morilo *a investicije smotrnost in perspektivnost, ne pa trenutne potrebe. Spričo tega se Je združeni svet odločit za do-Kradltev kmetiIskih obratov v DraSknv-i in Zalogu, med- tem ko je za ostale obrate priporočil smotrne priprave. Na ponedeljkovi seji je zadružni svet Izvolil tudi več organov. Za svojega predsednika je izvolil Draga Krena, za podpredsednika pa Franca Medleta, zadružnika iz Smar-Jcte. Izvoljen Je bil tudi upravni odbor kmotijske zadruge ter več komisij. Naposled so se zadružniki pomenili o tem, kakšno naj bi bilo najboljše delo zadruge kot ene največjih kmetijskih delovnih organizacij na Dolenjskem. Zamudni ročni pfflVOZ kremenčevega peska in gline v rudniku Globoko bodo kmalu zamenjali s sodobnejšim, mehaniziranim transportom v jami. Na sliki: rudnrji rinejo vagonček ali »hunt«, kakor pravijo v knnpovski bratovščini po domače Jutri v Straži otvoritev N0V0LES0VEGA obrata Jutri ob 16. uri bodo v Straži svečano predali namenu novo tovarno drobnega pohištva. V tem samostojnem obratu podjetja »Novoles« bodo izdelovali vebkoserijsko drobno pohištvo na najsodobnejši način ob uporabi najnovejših tehnoloških in drugih izkušenj v lesni industriji. Uspeh pomeni nedvomno -nadaljni korak k jačanju industrijskega področja v Straži, čeprav je dejanski pomen razvijajočega se lesnoindustrijskega središča v tem kraju precej večji. Vsekakor je v tem tudi ključ do vseh tistih tržišč, kjer se Novoles kot resen konkurent še ni pojavil. ■ Na mednarodnem tekstilnem sojinu v Leskovcu, ki so ga odprli pred kratikm, razstavlja 370 proizvajalcev, od tega 103 podjetja \i 14 evropskih driav ln iz Izraela Domaća podjetja »o prikazala predvsem izdelke strojne industrije, tujol pa so razen tekstilnih strojev in opreme letos prvikrat razstavili tekstil, konfekcijo in tekstilne le-deJke Iz sintetičnih vlaken. St- 26 (714) DOLENJSKI LIST 3 „KER NISEM IMELA DOTE, SEM MORALA V SVET..." Junija je prišlo v stari kraj že mnogo naših ljudi, ki jih je usoda še v mladih letih pahnila v veliki svet. Na tujem so si ustvarili dom in družine, zaživeli srečno, vendar bi vsi radi na večer življenja vsaj še enkrat videli rodno zemljo — tiste travnike, po katerih so pasli živino, in tiste vasi,' ki se jih spominjajo še iz mladosti. Pred kratkim je prišla v staro domovino tudi gospa Franecs Phillips, ki je pred 44 leti zapustila rojstno hišo v Petrovi vasi št. 18 (pri Črnomlju) in jo kot neizkušeno kmečko dekle mahnila čez veliko Lužo v Ameriko. Kaj vse je doživela v teh 44 letih, je povedala sama, ko smo jo pred kratkim obiskali v rojstni vasi: Otroci so, čim so mogli, začeli sami služiti kruh, vendar so se vsi izšolali: prvi sin je inženir, drugi je advokat, tretji socialni delavec, najmlajši pa je še v olicir-ski šoli. Tudi obe hčerki sta dobro poročeni. Bolni mož je umrl, jaz pa sem se pred tremi leti vnovič poročila. Sele zadnja leta zares srečno živim. Otroci so lepo preskrbljeni, imajo me radi, meni pa ni treba več — Doma je bilo veliko olrok in za vse ni bilo kruha. Tedaj sem imela ie 20 let, in ker nisem imela dote, se tudi ženin ni našel. Morala sem v svet... Sestra je te v Ameriki, zato sem se tudi jaz odločila za pot čez morje. Ko sem prišla tja. sem ime la naenkrat snubcev na pre tek. Izseljenci so komaj ča kali na dekleta iz domačih krajev, vendar sem jih neka} časa kar spretno odganjala: »Nisem se prišla ienit .temveč delat!« Življenje pri sestri, kamor so me prihajali vsak dan gledat ženini, mi je bilo vedno manj všeč. Pobegnila sem v službo. Devet mesecev trdega dela pa je bilo dovoli da sem klonila. Ko je neke-gu Ane prišel pome svak z nekim jantom, ki bi se raa poročil z mano, sem reklu »ja«. Zatrjeval je, da zasluzi v enem dnevu toliko kot jaz ves mesec, ko pa sva se vzela, je priznal, da nima ne denarja in ne dela ... Zelo težko sva se prebijala. Selili smo se ie kraja e kraj v Coloradu in Meki'.ki, in ko smo prišli v Cleveland. nisem imela drugega kot šest otrok. Takoj, ko so le mak t odrasli, sem sama prijela z«, delo. V tovarni sem delala od 11. ure zvečer do 8. ure zjutraj. Ko sem prišla domov, so me čakali vsi gospodinjski opravki in vseh šest otrok. Spala sem zelo rrfalo. Doletela pa nas je še ta nesreča, da je mož hudo zbolel in je 10 let mrtvouden ležal na postelji. To se bili hudi časi! •►Izseljenci smo ponosni na razvoj in napredek stare domovine!- je dejala gospa Frances Phillips garati kot nekoč. Imam pokojnino, lepo hišo, avto in vse, kar sodi v sodobno ameriško življenje. Razen starejšega sina, ki zna nekaj slovenskih besed, ne zna nihče mojih otrok domače govorice. Vedno sem jih naganjala v večerne slovenske šole, ki jih je v Cle-velandu dovolj, pa so mi raje ušli z žogo na športno igrišče. Vsa leta sem si želela videti domače kraje in našo hišo. Ko sem prišla sem, sem presenečena obstala nad spremembo. Mi izseljenci smo sila ponosni na staro domovino, ki se je v zadnjih letih'tako spremenila in razvila. Ni pa mi všeč to, da kmečki otroci nočejo več delati doma. Kmetije propadajo in to ni prav! Bila seim tudi v Stični pri sorodnikih, kjer se mi zdi bolje kot v Beli krajini. Tam so ljudje tako zadovoljili z vsem, da bolj ne morejo biti. Sest tednov nameravam ostati v starem kraju, potem grem nazaj. Moj pravi dom je zdaj tam, kjer so moji otroci in vnučki. Dokler bom živa, pa se bom vedno spominjala Bele krajine in nje- nih ijudi, in če bo še priložnost, jih bom še kdaj obiskala! EIA BACER Čestitke iz Pule Za dan borca pošiljam iskrene čestitke vsem brakom Dolenjskega lista, domače in sorodnike pa lepo pozdravljam. Jože /i . • i. s Trebelne-ga, sedaj vojak v PuJju. Rojaki, pridite na Vinomer! 4. julij, praznik ameriške neodvisnosti, in jugoslovanski partizanski praznik dan $>orca bomo letos slovesno proslavili na lepem Vinomeiru nad Metliko. Vse je pripravljeno, da se bomo v gostoljubni Beli krajini kar najbolje počutili, zato ne zamudite sobotnega izleta! Jubilejni 10. izseljenski teden bomo pozdravili na osrednji prireditvi na Vinomeru! Iz Ljubljane bodo vozili Kompasov! avtobusi v soboto zjutraj ob 8. uri. Dragi rojaki, ne zamudite srečanja v Bolj krajini! Na veselo, prisrčno svidenje v soboto dopoldne ob 11. uri na Vinomeru nad Metliko! PRED ODKRITJEM SPOMENIKA V PIŠECAH Ne pozabimo! Za dan borca v brežiški občini ■ Krajevni odbor Zveze borcev NOV Brežice pripravila na predvečer dneva borcev v petek, 3. Julija, sloves- ti akademijo na vrtu Doma A v Brežicah. Vse občane Iz režic in okoliških krajev, predvsem pa borce in aktiviste NOV vabi, da se prireditve udleležijo v kar največjem številu. ■ V nedeljo, 5. julija, bodo t Pišecah ob 14. uri odkrili Spomenik desetim talcem, ki bo jih nemški okupatorji iz maščevanja ustrelili 1. maja tM3. Na ta dan bodo odkrili tudi vodomet pred spomenikom padlim borcem sredi ▼asi. . ■ Krajevna organizacija Zveze borcev v Do bovi vabi SNPJ: 14.332 dolarjev za Skopje Slovenska izseljenska matica je prejšnji teden dobila od JoNupha Culkarja, predsednika Slovenske narodne podporne ijednote, nov ček, naslovljen na JRK, v znesku 761,88 oiolarja. S tem so člani SNiPJ zaključili zbirko za žrtve potresa v Skopju. Skup no so člani Slovenske narodne podporne jednote zbrali v ta plemeniti namen 14.332,73 dolarjev, pri čemer Je vštetih tudi 5.000 dolarjev, ki Jih Je prispevala SNPJ satna iz svojih »redistav. — Za visoko narodno zavest in humanost, ki so Jo člani SNPJ znova dokazali zasluzijo SNPJ in vsi njeni člani prisrčno vzahvalo stare domovine, zlasti pa po-neisrečeneev v Skopju! v nedeljo, 5. julija, k slovesnemu razvitju prapora ZB NOV. Pričetek svečanosti bo ob 14. uri. ■ Vseh tistih, ki so v na rodnoosvobodilnem boju dali svoje življenje za svobodo, se bodo na dan borcev spomnili v slehernem naselju občine Brežice s polaganjem vencev na sporryrtike in spo minske plošče padlih. — so poslednje besede posvetila na spomeniku, ki ga bodo v nedeljo, 5. julija, ob prazniku dneva borcev odkrili pri -^kopališču v Pišecah Sp :ik, izvirna ideja inž ar:. Karla Filipčiča, ki je strahotni dogodek, katerega obeležuje spomenik, kot otrok sam doživel, je posvečen desetim talcem, ki so jih na sam delavski praznik 1. maja 1943 ustrelili nacisti na sejmišču nad pokopališčem v Pišecah Bili so to J*, februarja 1943 ujeti borci 3. čete Kozjanske ga bataljona, katerega je štab II. grupe odredov septembra 1942 iz Dobrovelj v Savinjski dolini poslal na Kozjansko. Njen komandir Hinko Zakšek jfe bil ujet že oktobra 1942 v Pleterjah pri Zdolah in bil nato zaprt v zaporih^v Ma riboru. Četa pa je v zimi, 1942 43 taborila v gozdovih med Sromljami in Pišecami ter izvedla na tem sektorju vrsto akcij. Da bi jo odkril, se je okupator med drugim posluževal tudi domačega izdajalca, šturmfirerja pri ver-manšajtu v Pišecah. Ta je skušal najti sledove za četo. in ko so jo februarja 1943 odkrili, bil med voditelji vermanšafla, ki je IS. februarja 1943 v Osredku pri Pod- sredi uničil to partizansko enoto tridesetih borcev, 14 borcev je padio v boju, sedem je bilo ujetih in zaprtih • v Mariboru. Da bi kaznovala proslulo dejanje tega domačega izdajalca, mu je 28. aprila 1943 dru-ja četa Kozjanskega bataljona, ki se je zadrževala v okolici Kozjega, ob napadu na Piiece sodila kot izdajalcu slovenskega naroda. Da bi v svojem besu nad, io akcijo partizanov zadostil sli po maščevanju, je brežiški krajsfirer Sicoboda odredil ustrelitev desftih talcev, borcev in aktivistov narodnoosvobodilnega boja. Bi-'i so to borci: Hinko Zakšek iz Leskovca pri Krškem, Vlado Zupančič ,z Leskovca pri Krškem, Ivan Požar iz Globokega pri—Brežicah, Dimitrij Pergas, grški vojni ujetnik iz Soluna, Anton Halazis, grški vojni ujetnik iz Aten ter aktivisti: Stanislav Zupan iz Podkraja pri Trbovljah. Franc Ocvirk iz Loke prj Trbovljah, Jože Puš-nik iz Trbovelj, Franc Jane-žič iz Spodnje Slivnice ter Franc Skok iz Brda pri Celju. Tem desetim žrtvam je posveten spomenik in njegov kratik opomin: Ne pozabimo! Nekdanji interniranec, ki je dobro leto gledal smrti v oči v nemških taboriščih strahot, predtem bil skoraj od vsega začetka partizan in nekajkrat ranjen, mi pripoveduje z grenkobo v očeh in v besedi. Z grenkobo in žalostjo, proti kateri ne more nič, ki se vedno, bolj zajeda vanj, ga grize in peče ... — Sinu osemletkarju pripovedujem o partizanskih letih, o bojih s sovražnikom, o dolgih, ubijajočih pohodih skozi noč in mraz, o smrti, ki nam je bila včasih edina zvesta spremljevalka, ki je tako rada posegala med nas, redčila naše vrste. Pripovedujem mu o junaštvu našega naroda, boju preprostih slovenskih ljudi za svobodo, pripovedujem mu o taboriščih, Mauthausnu, Auschwitzu ... Rad bi mu približal našo osvobodilno borbo, da bi spoznal, iz česa »Očka, kar pripoveduješ, je bajka...« in kako je zrasla naša svoboda, naša nova domovina, v . kakšnem trpljenju se je porajalo naSe novo življenje. Posluša me pozorno, z odprtimi usti, toda vidim, da nekako ne verjame, ne more doumeti vsega... In potem mi pravi: »Očka, kako lepa bajka je, kar mi pripoveduješ! Saj vsega tega ne morem verjeti, ni mogoče, to se ti zdaj samo tako dozdeva ...« — Zaboli me, v meni oživi vse trpljenje. Bojim se. da bi postal v sinovih očeh lažnivec, kaj drugega sicer, ko pa mi ne verjame. Ne more verjeti; vse je tako daleč od njega, tam »nekoč«, v sivi davnini... — Pripovedujem mu o živih okostnjakih v taboriščih, O tisočih, ki so šli skozi plinske celice v krenialorij, o lakoti in sanjah kacetnikov po prostosti, po življenju, po koščku kruha. Ne more verjeti, da se je tri tisoč in vež jetnikov, Jugoslovanov, Rusov, Poljakov, Francozor, teplo za olupke krompirja, s katerim se je hranilo 300 esesovcev, da je bila to naša edina hrana. Ne more verjeti, ko on vendar ne more jesti dan starega kruha z marmelado in z belo kavo. ki ni čisto bela. Pozna vojno, iz knjig in pripovedovanja. Toda zanj je vojna svojevrstna, sicer nekoliko grda in groba pustolovščina, vsekakor pa močno podobna kavbojskim zgodbam z divjega Zahoda. Samo da so Indijance zamenjali Nemci, Italijani, belogardisti. Ne ve, kako je vojna človeka spremenila v zver, v najhujšo zver, zver z razumom, da življenje ni bilo prav nič vredno. Ve sicer za milijone življenj, žrtvovanih za nekakšne ideale ali kar tako, ve to iz knjig, toda to je daleč, čeprav je očka vse to doživel in preživel. Res je. hudo Je bilo, toda prav gotovo ne tako, kakor pripoveduje očka; to je vsekakor bajka. In to starega kacetnika, nekdanjo taboriščno številko in za nemške zdravnike poskusnega kunca, najbolj boli. In sprašuje se: — Smo res dovolj storili, da bi naš mladi rod spoznal bližnjo zgodovino svojega naroda? Smo dovolj storili, da bi znal pravilno vrednotiti svobodo, dosežke naše revolucije? Mladi osemletkar prav dobro pozna vse egiptovske faraone izpred petih tisočletij, pozna zgodovino starega Rima in Bizanca, zgodovino srednjega veka in preseljevanje Slovanov, boj jugoslovanskih narodov pa mu je še vedno »bajka«, vsaj ne teko resničen in bližu, kakor bi mu mora) biti. — Srce me boli, pravi kacelnik žalostno, v njem se spet prebuja nekdanje trpljenje, roke se mu prično tresti in glas mu postane mehak, drgetajoč. — Se vedno mu pripovedujem, čeprav vem. da mi vsega, bistva, ne verjame. Rad pa bi. da bi naša revolucija, vsaj spomin na naše trpljenje in naš boj in spomin na skoraj dva milijona žrtev ostal živ tudi v mladem rodu, da ga ne bi vse to spominjalo le na zgodbe o kavbojih, ampak na nas, na naš boj, na našo stvarnost... F- GRIVEC ZAPISKI Z MEDOBČINSKEGA POSVETOVANJA V RIBNICI NA DOLENJSKEM Brez razvitih družbenih služb ni napredka v gospodarstvu Posvetovanje izvršnih odborov obč. odb SZDUobčkn Ribnira, Kočevje in Grosuplje, kj je bilo 25. ju nijjs v Ribnici, sta vodila predsednica okrajnega odbora S/. 1)1, Ljubljana Francka Strmole in član 00 S/1H Ivan Majdič. Na posvetu so obravnavali nekatere aktualne naloge S/Itl v predkongresni dr ja« misli, vpraša nja borcev in delo z mladino. Predsedniki občinskih odborov SZDL iz Kočevja, Grosupljega in Ribnice — Sta. ne Lavrič, Jože Nered in Bogo Abrahamsberg — so v uvodnih besedah ■gOtpNOO prikazali dosedanjo predkongresno dejavnost v občinah in vlogo SZX>L pri tem. Ko so govorili o standardu zaposlenih in 0 odpravi najnižjih kategorij osebnih do- hodkov, so poudarili, da ne gre jemati akcije »25.000 din« kot politično, pač pa kot ekonomsko akcijo z upoštevanjem vseh ostalih elementov. Tako so pri gradbenem podjetju v Grosupljem zvišali OD, istočasno pa so delavcem zvišali stanarino in hrano v menzi, s čimer prav gotovo niso nič dosegli. Vprašanje je tudi, koliko Je akcija 25.000 din realna ob višjih cenah prehrambenih artiklov, se pravi, da mora biU standard delavcev slej ko prej naša poglavitna skrto. Predvsem se je razprava sukefla okrog težav družbenih služb, Šolstva, zdravstva ipd. Tov. Majdič je poudaril, da ni le dovolj ugotovitev, naj m družbene službe raevljajo vzporedno z gospodarstvom, ampak je treba nekaj tudi storiti. Itn. zadostno razvitih dm/lunih služb ni moč naglo napredovati v gospodarstvu! Sistem financiranja šolstva iz sklada je bržkone destimulati-ven, ker je proračunski, se pravi, da so sredstva navadno zelo skopo odmerjena. Kolektivi šol tako nimajo možnosti, da bi si z boOj&im de.V>m zagotovili več sredstev, ker jih preprosto ni. Poseben problem je tudd otroško varstvo, ki ga je treba v občinah podrobno proučiti in vnesti v sedemletne plane. Otroško varstvo namreč ni socialna služba, ampak družbena in rešuje vprašanja družine ter neposredno vpliva na storilnost. Ko so govorili o delavskem In družbenem samoupravljanju, so ugotovili, do je treba samoupravo na vseh področjih 8e poglobit), razširiti. Pri tem ima SZD1. pomembno vlogo; vse svoje delo naj postavi na fcv večjo množičnost (javne tribune, raagovori z občani In tako dalje), delovati mora prav povsod, biti mora tako široke, da bo lahko sprejemala in pomagala reševati vse probleme nate vsakdanjosti, ne sme pa se združiti, zliti s samoupravnimi organi, niti jim postali opozicija! Govorili so tudi o izobraževanju in kadrovski politiki. Kadrovanje Je tesno povezano z Izobraževanjem, splošnim ekonomskim ter drtižlbenii-piiilitičnJni. Slednje, za kar je manj zanimanja, pa rti drugotnega pomena In mu moramo dali prav tak poudarek. Vprašanja borcev so dll »ta nas v tosu. ko je bil ttnnikm^ 1red formalno *> P> Mn'7 ' g občinska skupščin. i\^L m.ll)» s<*(h)ola odločbo. • katero ugoUvij. $g£mtom * delovanje Kirnzuuij,,^ rtUočbo. « katera ugotavlja ustanovit«* ln delovanj,, ftrfMM SoTnov.hi. navedeno, da otioma obomr. b«2m 7*«°>a'"l» v »vojem dru* oenom skladu za šolstvo »rodovi, »njuno dolovanje Odbornik Milan Hmerdu Jo ' rnzpravl vpraaal. kaj Jo % enakim u»l:uM>vltolJiklm aktom «» noro "i'*kf> ueit.elJi.Vo, kt (ta doaH Prav tako ae nima. Omenil Je. dl *» l>rt potrjevanju atatula učitelji BMMlt letavo, kar ga Je olicl "a poslala v potrdltov okrajni JKMpščtnl LJubljana, lota p* «•» j« »pot vrnila občini. Odbornikom le bilo nato pojasnjeno. da Je ustanovitelj učiteljišča OS t.jubtja na kot pravni naslednik blvScga "LO Novo mi*to In da 1« nadeva «'.»lu raijasnona ln reaona. risti nekaj časa za obisk pri slikarju Ivetu šubicu, ki živi in dela v Poljanah, šubic je dolenjski mladini dobro znan, nedvomno pa se ga najbolj spominjajo učenci, ki so več let zapovrstjo letovali v Poljanski dolini. Tudi slikar Subic hrani prijetne spomine na srečanja z otroki. V albumu ima poleg fotografskih posnetkov tudi Dolenjski list, ki je pisal o srečanju dolenjske mladine z njim in Jožefom Ciuho. Ra- zen tega ima Ive Subic tudi nekaj številk počitniškega glasila »Blegoš«, v katerega so pisali tudi dolenjski otroci, ilustrirala pa sta ga skupaj s Ciuho. (Dva izvoda tega glasila hrani tudi študijska knjižnica v Novem mestu) ^ Potovanje ni bilo le zabavno, ampak tudi koristno. Priporočal bi vsem, da si za izlet izbero pot v Poljansko dolino, od koder lahko za majhen denar vidijo še marsikaj drugega. Marjan Tratar Vsakoletno mednarodno srečanje kiparjev na Seči pri Portorožu in v Kostanjevici na Krki je postalo zadnja leta že tradicija. Upravni odbor Forme vive dobiva ponudbe kiparjev z vsega sveta in iz leta v leto ostaja v obeh krajih več umetnin, z njimi pa odlični pogoji za nova muzeja na prostem. V Kostanjevici že nastaja nov kulturni center, ki bo dobil ž obnovljeno arhitekturo samostana odlične pogoje za nadaljnje delo; nov hotel, galerija srednjeveških fresk oz. slovenska gipsoteka (končni program še ni sprejet), vedno večji dotok domačih in tujih turi- stov — vse to je hkrati z vsakoletnim srečanjem kiparjev krepko jamstvo, da novi kulturni.^center -že živi, čeprav je sredi nastajanja. Letos bodo kiparili v lesu v Kostanjevici naslednji umetniki: Vladimir Preclik iz CSSR, Simossi Gabriela iz Grčije, Ko Mu-rai iz Japonske, Ksenija Kantoci iz Jugoslavije, Bernard Segal iz ZDA in Otmar Jaindl iz Avstrije. Šest kiparjev bo klesalo kamen v Portorožu, y Ravnah na Koroškem rja se bodo letos prvič srečali kiparji, ki uporabljajo za svoj material železo in ple* menito jeklo. Ob zaključku šolskega leta v Pišecah Z JESENJO SAMO PET OSNOVNIH SOL Sedemletni plan razvoja osnovnega šolstva v občini Sevnica narekuje nekatere organizacijske spremembe, zato bo občinska skupščina spreta ustrezen odlok o organizaciji šolske mreže v šolskem letu 1964-65. Novi odlok predvideva, da bodo ostale naslednje popolne osnovne šole: Sevnica g podružnicami Loka. Razbor, Zabukovje, Studenec in Bučka; Bitima. Boštanj in Tržišče s podružnico Kr-melj. Šentjanž s podružnica ma Kal in Veliki Cirnrik. Nerazvita osnovna šola v občini bo ostala na Tetčah. Nanjo bo vezana podružnica Primož. Dosedanja podružnična šola Podgorje bo po novem odloku ukinjena. Esperantisti na zveznih akcijah Tudi letos bodo mladi esperantisti sodelovali v zvezni delovni akciji na jadranski magistrali. Peta mednarodna esperatska brigada bo štela 120 esperantistov iz 40 jugoslovanskih mest, 10 esperantistov pa bo iz drugih dežel Osnovno šolo v Pišecah obiskuje 220 učencev. Učni uspehi so letos kar dobri. Zadelalo je 186 učencev, 34 pa jih mora razred ponavljati. V 8. razred jih je bilo vpisanih 18; uspešno jih je končalo 16. Večina absolventov bo nadaljevala šolanje v srednjih in industrijskih Jo'.ali, ■ nekaj pa se jih je odločilo tudi za uk. Učna mesta je bilo lotos težko dobiti, zlasti za žensko mladino V občini Brežice so bila od približno, 130 mest razpisana za de kleta samo 4. To postaja splošen problem in zdaj že za streibo v gostinstvu želijo samo moške. -Otroci iz Pisec doma nimajo per spektiv. zato so prisiljeni iskat! učna mesta. Soli je letos pri tem veliko pomagal Zavod za zaposlo vanje delavcev v Brežicah. Večk,-at je organiziral predavanja o izbir; poklica, prikazal je filme in sklical sestanek s starši. Otroci se sa mi pogosto obračajo na ta zavod. Letos jih je odšlo nekaj v tCrani, nekaj v Litostroj iti- nekaj v Ve!e nje. Za rudarski poklic so se odločili učenci iz nižjih razredov. Mladina na pišečki šoli jo zelo razgibana. Navdušena je zlasti za šport. 3. In 4. razred sta Ob zaključku šolskega teta obiskala Lt-soo, 5. in 6. razred Pohorje, 7. raared si bo ogledal Bled, 8. razred pa Gorenjsko in morje. Denar so si učen« prislužili sami z delovno akcijo na kmetijskem posestvu. Veeali so v vinogradu in redčili breskve. Dramska sekcija je prispevala izkupiček od upnaorje-ne Igre »Kekec«, gospodinjski kro- žek pa je zaslužil s prodajo peoi-va. ki ga je pripravil za razne prireditve. - Športno društvo je pred nedavnim priredilo medšolsko srečanje z učenci osnovne šole Bizeljsko. Tekmovali so v nogometu, milem rokometu, streljanju z zračno puško in med dvema ognjema. To je tradicionalno vsakoletno srečanje. V nedeijo, 21. junija, sta rokometna in nogometna ekipa obiskali Bizeljsko in odigrali prijateljsko tekmo. Mladi "športniki iz Pisec so organizirali še več drugih tekmo lanj. Zelo so prizadevni. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE JE PRAVKAR rZDALA DVOJE POMEMBNIH STROKOVNIH DEL: • Srečko Sabec: OSNOVE SIRARSKE TEHNOLOGIJE Splošno sirarstvo 158 strani z ilustracijami in tabelami cena: 1.300 din Avtor nas seznanja s pripravljanjem mleka, z dodatki k sirarakemu mleku in s tehniko izdelovanja sira vsake vrste, gledano s stališča sodobnih stremljenj ln možnosti za razvoj sirarstva v prihodnje. • Franjo Kafol: ČEŠNJA IN VIŠNJA 72 strani z ilustracijami cena: 500 din V Sloveniji Imamo po statistiki jkH milijona češenj tn visenj. Trt petine dreves Je na Goriškem, Vipavskem, v Brdih, na Krasu in v Istri, ostalo pa v sadjarskih predelih štajerske ln Dolenjske. — Knjiga Franja Kutola nas seznanja z gospodarsko pomembnostjo češenj ln visenj, a pogoji za uspešno gojitev, s sortimentom, s cepljenjem, z vzgoj« nasadov, gnojonjem, pomlajevanjem starejšega drevja, z boleznimi in s škodljivci, z obiranjem, sortiranjem ln vlaganjem češenj ln višanj. Na kratko: knjiga Je namenjena obnovi čeSnjevih tn višnjevih nasadov. OBE KNJIGI DOBITE V VSEH KNJIGARNAH V SLOVENIJI, NAROČITE PA JU LAHKO TUDI PRI UPRAVI DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE Ljubljana. Mestni trg «1 Veliko Oražem: AVTOPORTRET Ribniški rojak Veljko Oražem Zadnjega maja je dopolnil ribniiki rojak Veljko Ora-iern, ki že dolgo let iivi v. Ljubljani, 75 let. Teh sedem-desetletij in pol življenja je izpolnjenih s trdim delom (njegov oče, ključavničar,' je 1907. leta zgradil v Ribnici prvo elektrarno, pri čemer mu je pomagal mladi Veljko, ki je potem do&tudtral za bančnega uradnika), predvsem p« z veliko ljubeznijo da slikanja. Zlasti rad slika pokraji-' ne in tihožitja. Slika Se sedaj, kljub visokim letoni, ki jih je dočakal krepak tn zdrav. Tak je ostal Ribnica- nom v spominu izpred treh let, ko jim je med prvim ribniškim festivalom posredoval droben del svojih slikarskih stvaritev. To je bila tudi prva samostojna razstava amaterja Veljka Oraima; posamezna^ dela (npr. Avtoportret) pa je razstavljal že v Moderni gcu-lerlji. Tovarišu Oražmu telijo vsi znanci iz Ribnice ta jubilej Se veliko zdravih in zadovoljnih let, z željo, da bi jih s smjimi platni in akvareli ie večkrat obiskal. (vec) Deset let trgovskega podjetja »KRKA« v Brežicah V jubilejnem letu za dve milijardi dinarjev prometa — Prihodnje leto bo samopostrežna trgovina odprta tudi v Brežicah Trgovsko podjetje na veliko in malo »Krka« v Brežicah je včeraj praznovalo desetletnico obstoja. Na slavnostni seji delavskega sveta so bili prisotni vsi člani kolektiva in gostje. Ob tej priložnosti so ustanovili tudi mladinsko organizacijo, ki šteie 41 članov. • »Krka« je 1. julija 1954 začela poslovati kot grosisti-čm trgovsko podjetje. Začetek je bil težak, saj ni bilo potrebnih skladišč, prevoznega parka, strojev, opreme In pisarniških prostorov. Pddjetje je najprej 1 na ve-Ukio tugovalo z živili, gospodinjskimi potrebščinami, tekstilom, galanterijo, želez-nino in ostalim blagom ter tako oskrbovalo vso trgovsko mrežo s predmeti, ki jih trgovine na podeželju običajno prodajajo. V letu 1958 je »Krka« odprla prvo maloprodajno poslovalnico in tako postala trgovsko podjetje na veliko in malo. Detajlistično dejavnost je hitro razvila. Podjetje ima danes razen treh skladišč na veliko še 19 lastnih poslovalnic v Brežicah in okolici. Ob ustanovitvi je bilo pri »Krki« zaposlenih 16 delavcev in uslužbencev in že ob koncu istega leta se je to številio . povečalo za deset. Letos šteje delovni kolektiv že 106 članov. Podjetje »Krka« je 1955. leta prvič namestilo dva trgovska zastopnika, ki sta prodajala blago po bližnji okolici, po Dolenjski in delno tudi po Beli krajini, sosednji Hrvatski in Bosni. Brežiška »Krka« se je na teh področjih hitro uveljavila in še danes tam z uspehom trguje. Delovni kolektiv je v desetletnem obdobju mnogo prisp-eval k napredku. Iz sredstev, ki jih je namenil v sklade podjetja, so nabavljali nova osnovna sredstva, stroje, povečevali skladiščne prostore, obnavljali trgovske lokale in urejali upravne prostore. Podjetje je lani ustvarilo za 1 milijardo 700 mi.Všjonov prometa. Letos, za desetletnico, pa je kolektiv sprejel obveznost za dve milijardi. Po uspehu, ki ga je dosegel v 1. polletju, kaže, da bo planirana realizacija v celoti uresničena. V jubilejnem letu je kolektiv »Krke« sprejel še vrsto drugih nalog. Izboljšali bodo poslovanje in nudili potrošnikom večjo izbiro kot doslej. V zadovoljstvo mnogih potrošnikov bodo prihodnje leto uredili v Brežicah novo samopostrežno trgovino. V sedemletnem programu imajo za prihodnja leta predvideno tudi novo trgovino z drogerijo in galanterijo ter specializirano trgovino za prodajo kemičnih sredstev. Preuredili bodo poslovalnico 14 v mestu Brežice ter zamenjali opremo v vseh zastarelih lokalih. Načrti so prav lepi in obvezujejo celoten kolektiv, da jih uresniči. Gasilci nikoli ne počivajo na lovorikah V dneh med 14. do 21. junijem je Občinska gasilska zveza Brežice priredila teden požarne varnosti, v katerem je izvedla varstvene akcije v Brežicah in na terenu, tako v Pišecah, Globokem, Sp. Pohanci, Skopicah, Krški vasi, na Bizelj-skem, na Vel. Obrežu, na Obrežju pri Bregani in v ostalih krajih, sjer delujejo gasilska društva. Gasilska društva so v tem tednu pregledala in uredila svoje domo ve, jih okrasila, očistila vso tehnično opremo in imela sestanke in predavanja ob 100-letnici gasilstva v Jugoslaviji. Vsa društva so imela posebne dnevne in noćne taktične vaje pod vodstvom komandirjev centrov. V šoli na Skopicah je bilo već predavanj, otroci pa so pisali šolske naloge o pomenu in važnosti gasilstva. Občinska gasilska zveza Brežice je vse te akcije društev vodila, pripravila načrte in navodila za delo v tednu požarne varnosti ter sprejela in izvedla še posebne naloge. Pred pričet kom tedna požarne varnosti je ObGZ razdelila društvom •recej lažje gasilske opreme, radijska postaja Brežice je prenašala kratko reportažo o pomenu tedna požarne varnosti in o prireditvah ter akcijah ob proslavi 100-leuiice gasilstva. V tem času je zveza priredila tudi seminar za člane požarnih preventivnih^komisij, ki delujejo v sestavi gasilskih društev na terenu. Razen funkcionarjev ObGZ Brežice so predavali še tov. Ivan Lapuh, elektrotehnik pri Elek-tro Krško, Ivan Grabar, "dimnikarski mojster iz Brežic, in N. Kciar, uslužbenec TNZ. Seminar je bil odlično izveden, udeleženci seminarja so v debati po končanih predavanjih izrazili željo, da bi bilo še več takih seminarjev. Po končanem seminarju so si vsi udeleženci ogledali gasilsko razstavo v gasilskem -oomu v Brežicah, katero so si ogledali tudi mnogi občani, zlasti pa mladina iz Brežic in okolice. Odsek za notranje zadeve pri občinski skupščini Brežice je v tem tednu skupno z ObGZ komisijsko pregledal gospodarske organizacije, njihove obrate in pisarne tako v pogledu splošne varnosti kakor tudi požarne varnosti. Gospodarske organizacije vse premalo skrbijo za splošno varnost kakor tu- di za nameščanje prepotrebnih čuvajev, ki se pogosto premalo zavedajo svoje odgovornosti. Za zaključek tedna požarne varnosti je bila na Obrežju pri Bregani skupna slavnostna seja upravnih odborov obč. gasilskih zvez Brežice in Samobora. Udeležili so se je tudi predstavniki obeh občinskih skupščin. Na seji je bilo poudarjeno bratsko sodelovanje obeh republik, podeljeni sta bili zlati odlikovanji tov. Vladu God-lerju in Ivan Leskovcu. Obe zvezi sta izmenjali diplome, predsednik in tajnik VOO Samobor pa prejmeta naknadno odlikovanje Gasilske zveze Slovenije. Po slavnostni seji je predsednik obč. skupščine Brežice izročil gasilskemu društvu Obrežje nov orodni gasilski avtomobil v priznanje, ker ie več desetletij uspešno opravlja požarnovarnostno službo na področju občine Brežice in Samobor. Gasilcem in občinski gasilski zvezi želimo tudi v bodoče čim več uspehov pri varovanju in reševanju družbene Imovine in človeških življenj! D. V. Spremembe v brežiškem gostinstvu Brežice se razvijajo v turistično mesto. To pomeni, da jih ]e treba urediti in vsestransko poskrbeti, da bo tu- NOVO V BREŽICAH ■ Zveza prijateljev mladine v Brežicah je doslej prejela okoli 50 prijav za letovanje otrok na morju Prostih mest je 110. Starki &3 to leto težko odločajo za pošiljanje svojih otrok na počitnice v Rovinj, ker ]e prispevek deset tisoč dinarjev za marsikoga previsok. Koristno bi bilo, če bi se tisti starši, ki so zaposleni, pozanimali, kako je pri njihovem podjetju z regresom. Občinski odbor ZPM je priporočil vsem gospodarskim organizacijam tn zavodom, naj prispevajo del Sredstev v te namene. Občinska skupščina Brežice bo plačala letovanje 20 siromašnim otrokom. Vsaka šola bo poslala po enega učenca. Število brezplačnih letovanj Je letos še zelo skromno, zato bo v prihodnje treba za to nameniti več sredstev. ■ Socialno varstveni zavod Internat Brežice se Je s 1. julijem 1964 priključil Centru za izobraževanje kadrov v blagovnem prometu Oba zavoda sta bila že doslej ozko povezana, v ekviru enotnega vodstva pa bo poslovanje lahko popolnoma Koordinirano. Vajenska mladina, ki je v rednem delovnem razmerju pri raznih trgovskih podjetjih, se v brežiškem certru za blagovni oromet šola za vse poklice v trgovski strokh In- Matični urad Velika Dolina Maja ni bilo rojstev Izven bolnišnice. — Poročili so se: Bo gotnir Malenšek. delavec, in Jo žefa Ilcš. gospodinja, oba Iz Raj ca; Marijan 2ibert, avtomehanik 1/. Oaja, in Slavlcu Bratos, usluž bonka Iz Jesenic: Martin Rosto-har, kmet iz Ponlkev, in Veronika Brce, poljedclka lz Brezlj; MIlan Golubić, poljedelec iz Jellnlč, tn Katarina Vogrtn, kmetovalka lz Breganskega sela; Jožef Sodnik, elektromonter, in Angela Prah, SI vilja, oba iz Litije; Ivan Kovačlč, poljedelec lz Loč. in Hennina No vose-1, Stvllja Iz Perlšč; Martin Lončarlč, mizar Iz Brezja, ln Štefanija Novosellč, Šivilja Iz Perisča. Umrli so: Marija Cirnskl iz Rib . niče, 79 let; Terezija Polovtč. kme tovalka Iz Cirnlka, B8 let: Jože AJster, kmetovalec lz Korltnega, 62 let; Marija Semenlč, gospodinja Iz Koritnega, 85 let; Katarina Novosolič, kmetovalka lz Male Doline, 83 let; Katarina Hostnlk. užltkurlca lz Gaja, 79 let; Julija-na Leskovoc, gospodinja Is Jesenic, 73 let; Marija Bukovlnaki, gospodinja lz Korltnega. 71 let; Terezija Blagovlfl, gofjpodmja ls Vel. Doline, 86 let. temat nudi tej nrhvti:ii stanovanje in vso oskrbo. B V splošni bolnišnici v Brežicah so v ponedeljek, 29. junija, prvič volili svoj delavski svet. Vo-litvi. so v redu potekale. V organih samoupravljanja bodo odšle) zastopani samo Slani delovnega kolektiva. ■ Danes je v Brežicah druga redna konferenca za družbeno aktivnost žena Na dnevnem redu je razprava o zaposlovanju ženske delovne sile, razprava o problemih rejništva, zakonskih razvez in vzdrževanja nezakonskih otrok. Alimentacije so bile doslej zelo nizke ln očetje Jih v veliko primerih sploh ne plačujejo. O sklepih konference bomo obširneje poročali v naslednji številki. ■ Novo kopališče v Cateških Toplicah privablja izredno veliko število kopalcev in ob nedeljah za Breiičane skoraj ni prostora. Muhavo vrome Se povečuje obisk, ker Je Krka zaradi pogostega dežja kalna in mrzla. Kopališka blagajna se kar dobro polni. Za goste is oddaljenih krajev Je zlasti ugodno tO, da je poleg restavracija zdravilišča, ki jim nudi bogato Izbiro Jedil in pijač. jec kulturno sprejet. Gostišča do sedaj na to niso bila dovolj pripravljena. Primanjkovalo je tudi primernih prostorov in že več let je gostinska mreža klicala po reorganizaciji. O tem problemu je danes teden razpravljala občinska skupšdina. Ugotovila je, da gostinstvo v Brežicah niti potreb občanov ne more zadovoljiti. Skupščina je sprejela sklep, da se vsa gostišča v mestu združijo v eno podjetje. Finančna analiza namreč kaže, da so bile dosedanje investicije razdrobljene tn porabljene nesmotrno. Ob pomanjkanju enotnega programa za razvoj te panoge je taksna nesmotrnost razumljiva. Združitev bo omogočila boljšo organizacijo in medsebojno delitev dela, vendar brez enotne usmeritve tudi v prihodnje ne bo šlo. Novo podjetje se bo imenovalo Gostinsko podjetje Brežice. Gostišče Pri pošti je s 1. julijem ukinjeno. V Narodnem domu bosta odprti restavracija in kavarna. V restavraciji se bodo lahko hranili vsi abonenti lz gostišča Pri pošti in obrata družbene prehrane. Poskrbljeno bo za več različnih menujev. Mesto Brežice bo končno dobilo tudi primernejšo kavarno. Dosedanja kavarna se bo preimenovala v bife Pri pošti. Novemu gostinskemu podjetju bodo priključili še obrat družbene prehrane, ki je posloval v okviru stanovanjske skupnosti. V tem obratu bo gostilna Pri Stirnu. Gostinsko podjetje Brežice bo nadalje prevzelo gostišče Pri gradu, ki doslej ni pokazalo posebnega poslovnega uspeha. Občinska skupščina je združenemu podjetju poverila tudi postrežbo kopalcev ob Krki. Vsi priključeni obrati bodo poslovali kot samostojne ekonomske enote. Na sejmišču malo prometa 27. junija je bil na brežiškem sejmišču običajni prašičji sejem, ki pa je bil tokrat bolj slabo obiskan. Kupcem je bilo na voljo le 320 prašičev do treh mesecev starosti, ki so veljali okoli 290 din kg. in 20 večjih pujskov, za katere so zahtevali okoli 330 din za kg TOVARNA KONSTRUKCIJ, STROJNIH NAPRAV, POLJEDELSKIH STROJEV IN LIVARNA „METALNA", Maribor- obrat KRMELJ ČESTITA ZA 4. JULIJ VSEM PREŽIVELIM BORCEM NOV IN NJIHOVIM SVOJCEM, HKRATI PA POZDRAVI JA DELOVNO LJUDSTVO DOLENJSKE, BELE KRAJINE' IN SPODNJEGA PO-SAVJA. S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA OO SZDL V CELJU IZVOZ: boljši kot doslej, a še vedno zaostajamo za letnimi predvidevanji V ospredju naj bo skrb za Izvajanje smernic CK ZKJ in resolucije zvezne skupščine V pcncde'.iek so na seji izvršnega odbora okrajnega odbora SZDL v Celju razpravljali o tekočih gospodarskih problemih in vprašanjih življenjske ravni. V zvezi z gibanjem proizvodnje in izvoza ter dosedanjih ugotovitev v predkongresnih razpravah Zveze komunistov -glede gospodarskih vprašanja, delitve dohodka, akumulacije, investicijske politike, življenjske ravni, družbenih služb in vloge človeka v samoupravljanju so skušali izluščiti predvsem dosedanje premike pri odpravljanju pomanjkljivosti ln slabosti, na osnovi teh pa nakazati bistvene naloge za nadaljnjo politično dejavnost SZDfc. Na splošno so ugotovili zadovoljivo gibanje gospodarstva, čeprav je predvideni obseg industrijske proizvodnje v maju bil prvič v hlcSnjih mesecih pod predvideno ravnijo, in sicer za 2 odst. Predvidenega niso dosegli v črni metalurgiji, v proizvodnji premoga, nekovinski, kovinski in papirni Industriji. Izmed vzrokov za ta pojav so omenili redukcijo električne energije, pomanjkanje delavcev, re- j monte v posameznih tovarnah in pomanjkanje nekaterih surovin, najbrž pa so še drugi vzroki Hkrati so ugotovili, da Je v maju btl ugodnejši izvoz kot v prejšnjih mesecih, vendar v celoti še zaostaja za letnim predvidevanjem. Vzrcko/ za takšno zaostajanje je več. osnovni pa je v premajhnem- zanimanju posameznih delovnih kolektivov za izvoz. Med druge vzroke so prišteli prodajno konjunkturo na domačem trišču, premajhne izvozne količine zaradi premajhnih zmogljivosti, premajhno zavzemanje poslovnih in strokovnih združenj za izvozna vprašanja svojih članov, pomanjkanje sposobnega komercialnega kadra in podobno Kot ugodno pa so ocenili, da je uvoz v celjskem okraju bil v prvih petih mesecih za skoraj polovico manjši kot izvoz. Razprava 'e pokazala tudi, da so v tem okraju upoštevali smernice glede investicijske politike ln da je investicijska potrošnja v prvih, štirih mesecih bila umerjena. Tako je gospodarstvo izvedlo 19,3 odst. letošnjih predvidenih investicij, medtem ko so v dejavnostih izven gospodarstva izvedli 33,2 odst. letošnjih predvidenih investicij. Ugodno pa ni samo razmerje med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami, temveč tudi struktura investicijskih vlaganj, saj so v tem času vlozli v gradnje 35 odst. vseh sredstev, v opremo pa 65 odst. V zvezi t inšpekcijskimi pregledi so ugotovili, da so pri približno 300 pregledih ustavili nadaljnje gradnje v okoli 30 primerih, predvsem zaradi pomanjkljive tehnične dokumentacije. Tudi glede osebnih dohodkov zaposlenih je opaziti izboljšanje, saj je ob koncu aprila bilo le približno 11 odst. vseh zaposlenih i manj kot 25.000 dinarjev mesečnega zaslužka. NI pa povečanje oseb-rcli dohodkov povsod rezuitat večje produktivnosti, ampak marsikje le večje udeležbe osebnih dohodkov v čistem dohodku ali podražitve' uslug m izdelkov. Med drugim so poudarili, da je popustilo prizadevanje za razne oblike gospodarske integracije in da manjka pobud za Izboljšanje in izume v proizvodn.il organizacijah. Ob kencu seje so sprejeli sklepe, ki naj bi prispevali k hitrejšemu uveljavljanju smernic CK ZKJ in resolucije zvezne skupščine o nadaljnjem gospodarskem razvoju. V ta namen bodo sklicali še razširjen plenum okrajnega odbora SZDL ali posvetovanje z novoizvoljenimi predsedniki delavskih svetov. Poudarili so, da bi pri reševanju gospodarskih problemov in vprašanj življenjske ravni morali upoštevati interes ljudi, spremljat) delavnost družbenopolitičnih organizacij, občinskih skupščin in samoupravnih organov v prizadevanju za uveljavitev smernic CK ZKJ in resolucije zvezne skupščin« ter posvetiti vso skrb nadaljnjemu političnemu delu glede teh vprašanj na vs*h področjih našega družbeno-gospodarskega razvoja. Kopitarna vzorno izpolnjuje izvozne obveznosti V prvem polletju 1964 so v Kopitarni v Sevnici stoodstotno izvršili izvozne obveznosti Vrednost prodanih izdelkov znaša 60 milijonov dinarjev, šestmesečno obveznost glede izvoza so izpolnili vsi obrati, kopitarna, galanterija in žaga. Tudi proizvodni plan v podjetju lepo uresničujejo in vse kaže, da ga Jjodo do ko),°*|nike skupščine Je na P0dr»i»v!l Priporočil, nal bi ne SSuTJH nobenih artiklov. Po-ok-.?iM, Pr,D°ročlla so izdali tudi sani k rePbbliškl ln zvoznl orlu™ DraJJl premog lahko vpliva ™°- "a podražitve povsod, kjer nL.7 P^fcvodnjl uporabljajo. O garailtvl kočevskega promoga Jo [Mpnivllal tuOI občinAl komite "J men:!, du so bili naglušni *a m priporočila Vprašanje Je. če drwu "*''l*v "Pravlčena, če Je premog drugod ros edini aH vpliva na višje cene tudi *«»JJan delovni čas? ■J Prejšnji teden m Je Radk>- servis Klfkllo Koiuvje |i: • "»t. v nove prostore, kt so Jih uredili v nekdanji mizarski de-jevnie. ni pekarno. V stari aer-IK •* bo v kratkem preselilo Isrstvo, v spodnjih prostorih "•vijarstva ln nekdanjega tapot-OJJtV«. pa bo predvidoma do Je-*»nl uredila Državna ratocha Slo- venije moderno knjigarno in pa-pirn'co. al V soboto in nedeljo. 27. in 28 Junija, so bile v oetih volilnih enotah v kočevski občini nadomestne volitve za odbornike občinske skupščine. V Koprivniku je bil izvoljen Anton Žagar, v Kočevju v voliln: enoti 14 (zbor delovnih skupnosti — skupina gospodarstva" Pepca Zaje. v VE 1 (državni organi, organizacije in društva' Miro Gregorc. v VE 2 Franc Cankar ln v VE 8 (skupina gospodarstva) Matija Rogole iz Pod-sten pri Kostelu. M Na kočevski tržnici je bilo v ponedeljek le nekaj prodajalcev, manj kot druge dni. Prodajali so marelice (250 dinarjev kilogram), češnjo (140 dinarjev kilogram) in jajca po 35 dinarjev. ■ Mladoletna vlomilca. 24. junija ob 2. uri ponoči je miličnik zalotil dva mladinca, ki sta skušala vlomiti v trgovino Hrana v Kočevju na Kolodvorski cesti. — Vlamljala sta »kozi okno pisarne v 1. nadstropju, ki je tri metre od tal. Do okna sta zlo&lla zaboje, ki so bili na dvorišču. Ob prihodu miličnika sta mladoletna vlomilca N. N. ln I. I. zbeiala, vendar je onega ujel. Pri mladih vlomilcih, ki sta zašla na slabo pot verjetno z'iradl pomanjkljive domače vzgoje, so miličniki zasegli vlomilsko orodje: kladivo, klešče, iago za it lozo, dleto in kovinski nož za papir. Podoben vlom se je na Istem mostu ponesrečil verjetno Istima mladincema pred približno poldrugim mesecem Pred proslavo dneva borcev v Makošah V soboto in nedeljo bodo prebivalci občin Ribnica in Kočevje proslavili dan borcev 4. julij v majhnem zaselku Makošah pri Lipovcu, nedaleč od Ribnice. Da osvežimo, kar srna nekoč že zapisali: tu jc zaradi izdajstva padlo 2.">. marca 1944 17 borcev 3. bataljona IX. brigade precej pa so jih Nemci in belogardisti polovili in jih odpeljali v taborišča, od koder so se le malokateri vrnili. Da bi po dvajsetih letih čim dostojneje počastili sjro-min padlih tovarišev, sta proslavo pripravila občinska odbora ZB iz Ribnice in Kočevja skupno. Po programu so predvidene naslednje prireditve: v soboto ob 15. uri bodo odšli pripadniki predvojaške iz Kočevja proti Makošam, ob 16. uri pa iz Ribnice. Tu bodo sodelovali tudi pripadniki garnizona JLA. Med pohodom bodo izvajali taktične vaje, pri Lipovcu pa se bodo združili in odšli v Makoše. Ob 16. uri bo odšla iz Kočevja patrola članov ZB, uro kasneje pa iz Ribnice. Nekdanji borci bodo mimogrede obiskali nekatere bivše borce in družine, ki so pomagale naši vojski. Ob pol osmih zvečer bodo prišli pripadniki predvojaške in garnizona v Makoše ter pripravili sprejem patrol članov ZB, ki bodo prišle v naselje, skupno z nekaterimi udeleženci bojev pred dvajsetimi leti. Ob devetih zvečer se bo ob tabornem ognju pričel kulturni program. Sodelovali bodo zabavni orkester doma JLA iz Ribnice, člani ZB NOV iz obeh občin, pripadniki 3. bataljona 9. brigade in vojaki iz Ribnice. V nedeljo ob sedmih zjutraj bodo krenile skupine članov krajevnih organizacij ZB iz Kočevja proti Mako-šam ob 9. uri bodo v Ribnici odprli razstavo »Delo in življenje v JLA«, ob 10. uri bo v Makošah sprejem patrol članov ZROP iz obeh občin ter gostov, ob enajstih pa bo predvidoma slovesnost ob odkritju spomenika padlim borcem 3. bataljona 9. brigade. Drugih posebnih prireditev ob dnevu borcev v obeh občinah ne bo, ker so s skupnimi močmi pripravili medobčinsko proslavo v Makošah. Kočevski rudarji za svoj praznik Rudarji kočevskega rudnika praznujejo letošnji dan borcev 4. julij s pomembnim uspehom — z uvedbo skraj-' šanega delovnega časa v vseh obratih. Prav gotovo je pri tem stimulativnejša, doslednejša delitev osebnih dohodkov eden glavnih faktorjev, čeprav ne moremo zanikati, da uvedba 42-urnega tednika zahteva še nekatere dodatne investicije, izboljšanje tehnološkega postopka, dodatne disciplinske ukrepe itd. O prehodu- na krajši delovni teden so razpravljali v vseh samoupravnih organih, nazadnje pa so še v največ-. jem obratu napravili referendum, že maja so poskusno uvedli krajši teden z eno prosto soboto, junija so imeli že dve prosti soboti. Dve prosti soboti bodo imeli verjetno tudi julija zaradi praznikov. Za proste sobote so se odločili zato, ker so doslej opravljali remonte ob nedeljah; ker se remonti včasih zavlečejo na dva dneva, je bolje, da imajo ob sobotah prosto. Tedaj opravljajo remonte, ostane jim pa še vedno nedelja, če se stvar zavleče. Bistvo novega načina nagrajevanja po delu je v tem, da vsak rudar ob prihodu na delo vidi na stenčasu, koliko je v jami napredoval in koliko je prejšnji dan zaslužil. Plačani so od metra, kolikor namreč v rovu napredujejo; pri tem je zajeta razen izkopa premoga tudi komplet- na podgradnja in dostava materiala. Tak način nagrajevanja spodbuja tudi skrb za varnost pri delu. V jami odkopavajo v dveh slojih: 3. in 5. Cena metra napredovanja meter širokega in tri metre visokega čela je odvisna od pogojev v vsaki plošči sloja. V 5. sloju npr. bi kopač zaslužil pri popolnem jeklenem podporju ob dolžini stropnice 1.450 mm 1.470 dinarjev od metra napredovanja čela. Ce je pod-porje le deloma jekleno, bi zaslužil več, okrog 2.200 din. Brez dvoma je uvedba 42-urnega delovnega tedna za kočevske rudarje lep prispevek k praznovanju njihovega praznika, podroben elaborat, ki so ga pripravili za to, pa jim bo lahko v marsičem koristil. Praznovanje 3. julija v kočevskem rudniku bo letos zavzelo manjši obseg. V petek popoldan bo nekaj športnih prireditev, od katerih bi omenili nogometno tekmo rudarskih otrok z mestnimi pionirji ter nogometno tekmo Delnice: NK Kočevje, ki bo tokrat nastopilo v temnih rudniških dresih. V petek in nedeljo bo imela rudniška godba pred spomenikom v mestu koncert, v pelek zvečer pa bo v Salki vasi zabavna prireditev. Ob dnsvu rudarjev so rudarji izdali tudi svoj časopis Obvestila,-ki so posvečena temu prazniku. FRANCE GRIVEO PRISRČNE RUDARSKE POZDRAVE POŠILJAMO VSEM RUDARJEM V NAŠI DOMOVINI ZA NJIHOV PRAZNIK 3. J U L I J , HKRATI PA VOŠČIMO DELOVNIM LJUDEM, POSEBNO PA NEKDANJIM BORCEM IN AKTIVISTOM ZA LETOŠNJI DAN B0RCAI Rudnik rjavega premoga KOČEVJE Na postajal šča -vozne rede! Na vaških postajališčih potniki zaman iščejo voznih redov, tako tudi v Ort-neku. Menimo, da bi moralo podjetje SAP razobesiti vsaj zasilni red prihodov in odhodov avtobusov, da ne bodo ljudje po nepotrebnem čakali in se .jezili. Vse ustne, pis-■ mene in kolektivne prošnje nič ne zalcžejo, zato javno prosimo podjetje SAP, naj vsaj na promet-nejših postajališčih namesti vozne rede. »MI« Robert Merle SMRT JE MOJ POKLIC 29 . »Ali ste kaj storili, da bi se otresli svoje pošastne funkcije?« »Prosil sem za premestitev na fronto, še preden mi je Reichsfiihrer'zaupal iztrebljanje Židov.« »Pa potem?« »Potem na kaj takega ni bilo misliti. Videti bi bilo, ko da se izmikam.« »Se pravi, da vam je ta naloga ugajala?« ^ S krepkim glasom sem rekel: »Ni mi ugajala. Ne, nikakor mi ni ugajala.« Tedaj je državni tožilec za hip premolknil, me prebodel s svojimi očmi, razširil roke in nadaljeval: »No, potem pa nam povejte, kaj ste si pri vsem tem mislili. Kaj ste mislili o nalogi take vrste?« V dvorani je zavladala tišina. Vse oči so se uprle vame. Pomislil sem in rekel: »Bilo je zoprno opravilo.« Državni tožilec je spustil roke in po dvorani se je znova razširilo mrmranje. Malo pozneje je državni tožilec rekel: »V vaši izpovedi berem: zid je so večkrat svoje otroke skrivali pod obleko v garderobi, namesto da bi jih odpeljali s seboj v plinsko celico. Jetniški Son-derkommando pa je dobil povelje, naj pod nadzorstvom esesovcev oblačila preišče in otroke, ki jih najde, vrže v plinsko celico...« In dvignil je glavo iznad papirja: »Tako ste izpovedali, ali ne?« I . »Da.« In pristavil sem: »Vendar moram nekaj popraviti.« Državni tožilec mi je pomahnil z roko in rekel sem: »Nisem rekel, naj jih vržejo v plinsko celico, temveč sem rekel, naj jih odvedejo v plinsko celico!« Državni tožilec je nestrpno zamahnil: »Besede niso važne!« Nato je nadaljeval: »Ali vas niso niti malo ganile tiste uboge ženske; ki so same sprejele smrt, hkrati pa v skrajnem obupu poskušale rešiti svoje otroke tako, da so jih prepustile usmiljenosti rabljev?« Rekel sem: »Nisem si smel privoščiti nikakršne ganjenosti. Imel sem povelje. Otroci so sodili med nesposobne za delo. Torej sem jih moral prepustiti plinskemu postopku.« »Ali vam nikoli ni prišlo na misel, da bi jim prizanesli?« »Nikoli mi ni prišlo na misel, da se ne bi ravnal po povelju.« Državni tožilec je spet povzel: , »Tudi vi imate družino, aH ne?« fe »Imam.« P| »Ali ljubite svoje otroke?« »Seveda.« Tožilec je premolknil, s pogledom počasi zakro-Žil po vsej dvorani in se naposled obrnil k meni: »Kako spravljate v sklad ljubezen do lastnih otrok z ravnanjem, ki ste ga imeli nasproti židovskim otrokom?« Za hip sem pomisllHin rekel: »Med tem ni nobene zveze. V taborišču sem ravnal kot vojak. Doma pa sem se seveda obnašal drugače.« »Hočete reči, da imate dvojno naravo?« Nisem takoj odgovoril. »Da,« sem rekel čez nekaj časa, »mislim, da bi to stvar lahko tako imenovali.« A ni bilo prav, da sem tako odgovoril, kajti dr-Eavni tožilec je v nadaljevanju razprave to mojo »dvojnost« dobro izkoristil, čez nekaj časa je na primer poudaril, kako da sem se razjezil na nekatere priče, in vzkliknil: »Ta dvojnost narave sega tako daleč, da celo spreminja izraz na njegovem obrazu. Obtoženec se zdaj kaže kot miren in tankovesten uradniček, zdaj pa kot surovina, ki se ničesar ne ustraši.« In rekel je tudi: ne samo, da sem se podrejal poveljem, ki so iz mene naredila »največjega morilca modernega časa,« temveč sem pri izvrševanju svojih nalog pokazal tudi strahovito mešanico hinavščinc, cinizma in brutalnosti. 2. aprila je predsednik sodišča prebral sodbo. Poslušal sem jo stoje, v pozoru. Bila je taka, kot sem pričakoval. Sodba je še posebej določala, da ne bom obešen v Varšavi, temveč v Auschvvitzu, v svojem lastnem taborišču in na enih izmed vislic, ki sem jih dal sam postaviti za svoje jetnike. Oz nekaj časa me je stražar, ki je stal na moji desni strani, nalahno prijel za ramo. Snel sem slušalke, jih odložil na klop, se obrnil k svojemu advokatu in rekel: »Hvala, gospod odvetnik.« Pokimal mi je, v roko pa mi ni segel. S svojimi stražarji sem odšel skozi manjša vrata na drsni strani odra, na katerem je sedelo sodišče. Peljali so me po labirintu dolgih hodnikov, po katerih dotlej še nikoli nisem stopal. Hodnike so razsvetljevala velika okna in stena nasproti oken se je bleščala ed svetlobe. Nekaj trenutkov pozneje so se za mano zaprla vrata celice. Sedel sem n&\ posteljo in poskušal premišljati. Preteklo je nekaj minut In v meni se ni prav nič zganilo. Bilo mi je, ko da se me celo lastna smrt prav nič ne tiče. Vstal sem ter pričel hoditi po celici gor in dol. *'■<■/ nekaj trenutkov sem se zavedel, da štejem korake. KONEC »SRECN OT« kličemo vsem našim rudarjem za 3. julij — njihov stanovski praznik Dobre in slabe strani viniškega turizma Moderni bife na znanem, pred leti zgrajenem kopališču na Vinici je bil preteklo sredo ob 11. uri dopoldne prazen. Sprevodnik avtobusa je pri neki miza pregledoval vozovnice, nataikarica pa je za točilno mizo pomivala stekle-nino "V •"■ ■ r~ t>-- kmalu priti v te precej odročne kraje. Pri tajniku krajevne sekcije turističnega društva smo zvedeli, da je bila turistična sekcija na Vinici ustanovljena šele pred tremi meseci «n da pač v tem času niso mogli vsega urediti. Doslej so po- stavali domačo belokranjsko jed; kajti tisti, ki pride v te kraje iskat oddiha, je pekovskega kruha in konzerv navadno sit! R. B. £ Zvonko Vofjoitt: DEČEK DUB V VESOLJU '6. Ko je pri#* J*« v vesoljsko postajo, je bilo že vse pripravljeno za P*™*) vesoljskega zrcala. Tovorne rakete so ves čas deva* material, strokovnjaki pa so samo čakali ukaz, da bod.»J**k s sestavljanjem delov. Te dele so sedaj spravljali v isfr^no kletko, v kateri so bili že sestavni deli vesoljske — F**- — Dokler zrcala ne bodo dokončali, bo krožilo priveiMb vesoljsko postajo. Kasneje ga bo močna raketa potegn*5* določeno mesto v vesolju, kjer bo samostojno krožilo **og zemlje. 77. Gradnja zrcala je dogodek posebne vrste, ki zanima ves svet. Zato so tudi tokrat prispeli novinarji, bi bodo poročali na Zemljo. Prišli so trije, največ, kolikor je dovoljeno. Med njimi je tudi novinarka. Delo vodi sedaj Francozinja Jean-maire. Novinarje je prepustila kar Dubu. Ta jim je razložil: »Čez deset minut bo prispela raketa Deimos. Za vselej bo ostala v vesolju, ker bo jedro, okrog katerega bomo zgradili zrcalo. Ko bo raketa pripeljala, pojdem tjakaj,- in če želite, lahko greste z menoj.« 78. Novinarja sta menila, da bi raje opazovala gradnjo iz vesoljske postaje, novinarka pa je bila takoj za to, da zaplove z Dubom v vesolje. Zlezla je v vesoljsko obleko. Pokazali so ji, kako mora hoditi in kako je treba ravnati z različnimi napravami, potem pa so jo z žico privezali k Dubu. Če bi Jo pustili samo v vesolje, se prav gotovo ne bi več vrnila. Kratko in malo jo bo vlekel za seboj. Mlado dekle je Indijka Jahana. — Raketa Deimos je prispela in uravnala svojo hitrost z vesoljsko postajo. 0 Kolpski dolini in njeni* ljudeh Malkovec vabi izletnike Malkovec je izredno lepa razgledna točka sredi vinogradov, ki se vzpenjajo prav do njegovega vrha. Kmetijska zadruga Krmelj ima tam vinsko klet. OI> nedeljah je zelo dobro obiskana in izletniki prav radi pokušajo odlični malkovški cviček. Zadruga je že letos nameravala dograditi gostišče, ki bi lahko sprejelo 108 gostov. v načrtu je imela tudi 38 ležišč, da bi se obiskovalci lahko zadržali tam več*' dni. Predračunska vrednost za rekonstrukcijo kleti in dozidati) restavracije je 42 milijonov dinarjev. Sredstev zaenkrat ni na razpolago, zato veljajo ti načrti za prihodnje leto. Do vinske kleti na Mal-kovcu tudi piknike, če se obiskovalci pravočasno obiščejo ta kra.j. Kmetijska zadruga prireja na Mal-kovcu tudi piknike, če se obiskovalci pravočasno napovejo. Mesarski obrat v Krmelju pripravlja po želji prašičke na ražnju, i-evapčit-e ali pa madžarski golaž. Izletniških skupin se prijavi kar precej, še več pa bi jih bilo, če bi ljudje vedeli za ta kraj. Skoda, da že letos ne bo mogoče uresničiti načrtov za ureditev pravega gostišča. — Slišali smo, da imate belokranjske speciali'efe, ali bi jih lahko poskusili? — Imamo ribe v -tonzervah, sir, domačo salamo, istalo pa po naročilu, — je povedala toonjka. — Hvala, to lahko dobimo v trgovini! V pogovoru s 'jovarišico v bileju smo izvedeli, da imajo dopoldne vedno zelo malo prometa, popoldne pa začno prihaja4! avtomobili iz Karlove?, in drugod. Večje in manjše družbe se zadrže dostikrat pozno v noč. Ce naročijo jagenjčka, pečenega na ražnju, ga lahko dobe, prav tako vsa ostala jedila, vendar morajo nanje ćaka'i. Trenutno imajo vse turistične sobe prazne, za julij pa so sobe na kopališču že vse oddane za švicarske goste. V grajskem bileju: — Kaj lahko dobimo za pod zob? Morda kaj domačega? — Babe v konzervah, šalet sir, mesni »doručak« ... — Hvala! Pa drugič! XXX Najbrž, ni malo izJetnikov, ki pridejo pogledat Vinico, zlasti ko so šolski izleti. In če ob prvem obisku ne dobe nič drugega kot to, kar imajo sami v popotnih torbah, jih verjetao ne bo več volja tako ■ Slovenija jr v maju letos pro-iziKlla za 2 odstotka manj clek-IriAne energije kot lani v litem fltoi. V ostalih republikah se Je prtkvodnja te energije povečala zn od 3 do 36 odstotkov. V vsej državi Je bil zabele««) velik porast električne energije Is kaloričnih central. ■ Na poljih okrog Osijeka In T Baionjd so Is sačell leti pteavlco. MmUJo, d* bodo kooperanti prt-Hali leta* poprečno 35 im-trskih stotov na hektar, kaj J« maino več kot leni. ' svečali največ pozornosti ureditvi zunanjosti naselja. in campinga. gostinske usluge pa so sibvar Gostinskega podjetja Črnomelj, kamor spada'a oba bifeja ob kopališču. Tovariš tajnik pa je povedal, da ob semanjih deh, to je d'v-akrat v mesecu, speče jo nekaj jagenjčkov in vedno vse prodajo. Vmiški turizem ima vse pogoje za nadaljnji razvoj, seveda pa je vsak začetek težak. Z malo več dobre volje in prožnosti pa bi lahko ob vsakem času nudili gostom vsaj pristen domač kruh in domačo salamo, da bi izletnikom iz mest« vsaj z nečim pred- Ko smo tik pred sezono izletov, letovanj in počitniških potepanj, je prav, da spregovorimo tudi o dolini Kolpe, o tamkajšnjih ljudeh in njihovih težavah ter vprašanjih, ki jih zastavljajo javnosti in družbi. Kolpska dolinica je čudovita pokrajina ob slovensko-hrvaški meji, saj spremlja reko Kolpo od njenega izvira pri Osilnici mimo Koste-la, Laza, Dola, Predgrađa in Starega trga do Zupančičeve Vinice tja proti Hrvaški. Ob njej je speljana na nekaterih področjih že kar lepa cesta tudi za avtomobile in predstavlja vožnja po njej poseben užitek. Kos poti od Kostela do Bilpe pa je še nedodelan ih mnogi domačini kakor tudi turisti se sprašujejo, kdaj bo ta dej ceste dograjen. Sama občina Kočevje tega ne zmore, saj je bilo po vojni tod že mnogo narejenega, morala pa bi pomagati vsa slovenska javnost, predvsem pa turistične organizacije in sosednje občine, pa tudi republika. Ko sem pred dnevi spet-potoval po teh lepih krajih, sem se sam spraševal, zakaj ostaja ta del Slovenije tako zaprt. 2al je tako, da je do tja kaj težko priti, posebno z belokranjske strani, kjer so ceste posebno preko Tance gore in Starega trga obupne, prek Maverlena in Dob-ličke gore pa je pot previju-gasta in predolga. Pravijo, da imajo Kočevarji boljšo cesto do teh lepot, zato je tudi stik boljši s Kočevjem kot z Belo krajino. V pogovorih z ljudmi pa je še vedno slišati o razcepljenosti med bivšim novomeškim in kočevskim o- krajem ali konkretno, na terenu med črnomaljsko in kočevsko občino. V Dolu pravijo, da jim občina Kočevje precej pomaga. Pripravljajo se na ustanovitev turističnega društva, ki bo imelo polne roke dela z ureditvijo kopališča in drugega, če se bo začel kraj turistično razvijati. Ze nekaj let hodijo sem na počitnice otroci iz Kočevja, domačini pa jih tudi že letos težko pričakujejo. Kolonije in taborjenja dajejo prebivalstvu vsaj nekaj zaslužka, ker oskrbujejo te kuhinje z živili. Opaziti pa je v tem kraju tudi že nekaj tveekend hišic. Morda bi bilo prav, če bi za vso Kolpsko dolino izdelali v propagandne namene .serijo lepih razglednic. Tu-, ristična zveza Slovenije pa bi lahko tod posnela prav lep film in ga posredovala našim ljudem doma in v tujini. Ce bi.se v propagandno akcijo vključila tudi RTV in bi z živo besedo in sliko prikazala te kraje in ljudi, bi bilo storjenega že precej. Wa ta način bi se lahko tudi oddolžili tej pokrajini in njenim prebivalcem, ki so med Ne jezite se, če ga v trafiki zmanjka: DOLENJSKI LIST si naročite na svoj naslov! ja**0 vojno prispevali lep del«* Preko teh krajev je pjjjiec poteka znana kurirski pet, ki je vezala Kočevsko6 Primorsko in Belo krtif*- Prijazni ljudje so nts**0^ pogostili in mu podali, danes pa - smo do** rni pomagati njim. M. T. b Maja je bilo v Sloveniji 212 808 nočitev domačih ln tujih gostov. V prvih petih mesecih tega leta se je število prenočitev v primerjavi z lanskim povečalo za 32 odstotkov. Med tiu:Htočuimi kraji je imel največji promet Portorož, in sicer 45.244 prenočitev ali 4« odstotkov več kot lani. b Iz Makedonije so te dni poslali v DR Nemčijo prve vagone paradižnika. Pridelovalci paradižnika djevdjelijske in bogdaniške občme se pripravljajo, da pošljejo vagone s paradižnikom se v Avstrijo, Zahodno Nemčijo in Skandinavijo Letošnji pridelek paradižnika v Makedoniji je za 20 odstotkov večji od lanskega. Kakor Ostap Bender... ^urjaški grad v nedeljo, 28. junija. Polno turistov ™ "»letnikov, ki bi radi videli trdnjavo, v kateri je P0kopan slovenski belogardizem. Končno bi radi vi-Wl tudi razvaline mogočnega srednjeveškega gradu, ' katerem je prepeval na Prešeren, 'zletnik iz Kočevja mi je pripovedoval. — Mimo-sem se z ženo ustavil na Turjaku, da bi videl ' med ODn»vljanjem. Gradbišče je bilo odprto, pred vrati pa me je ustavil fant v kratkih hlačah in eg srajce ter zahteval (v srbohrvaščini) po 50 din ial ,8,ave"- z vajeno kretnjo sem segel v žep in mu .1 MO din, šele v gradu pa sem se spomnil, da mi w dal nobenega potrdila ali vstopnice. In sem se še spomnil, da je na tak način prišel do denarja tudi «avni ruskj Ostap Bender, le da je on dajal turi-""m potrdila. Fant je še vedno stal pred vhodom " Pobiral vstbpnino, tudi od tujcev, ki jih ni bilo maI°. Ko s^-m zahteval potrdilo oz. naj pove, kdo * pooblastil, se je nasmehnil in dejal, naj jaz Oflm tanj namcsto njega. Neki drug njegov tovariš * * Padu trgal rože in jih zunaj prodajal po 50 din! ~ « morila delavca, ki delata pri obnovi gradu, po-"lastil za pobiranje vstopnine Zavod za spomeniško f*«tvo ali turistično društvo? Ali pa sta se sama "tašUv? Tak način vsekakor ne povečuje ugleda na-**M turizma pri tujcih! Na viniškem kopališču dopoldne ni kopalcev, zato lahko gospodinje v tem času operejo perilo. Trem-pusova in Cestnikova, ki sta prali prejšnji teden, sta nam povedali, da je Kolpa že zelo topla Prazgodovinske stanovanjske jame na Vinomeru delovni kolektiv „KOPITARNE", Sevnica POftIUA ISKRENA VOŠČILA Z NAJBOLJŠIMI 2 KI JAMI ZA PRAZNIK BORCA — 4. JULIJ! rudi ob letošnjem dnevu borca slovesno izjavljamo: •mo ln ostanemo zvesti pobornika internacionalizma, prijateljstva ln bratstva med narodi. (Nadaljevanje in konec) Iz vseh navedenih najdlb, mo še nobene kovine, lahko med ka'erimi pa ne zasledi-tudi približno določimo dobo, v kateri so živeli takratni ljudje. Naeelbino na Vinomeru stavimo v prehodno obdobje med neollt (mlajšo kameno dobo) in kuprolit (bakreno dobo). To obdobje, tako imenovani encolif, pa so arheologi omejili z letnicam« 2000-1800 pred našim štetjem, kar bi pomenilo, da »o predmeti vinomerske naselbine, ki Jih hrani Narodni aej v LJubljani ln so delno razstavljeni tuda v Belokranjskem muzeju v Mol liki, »larl ie blizu 4000 let. Toda arheologi gredo T svojem raziskovanju še »*" prej. V tej dobi, ko so žive" ljudje v prazgodovinskih K mah no Vinomeru, so ** god za'ekali prebivalci v ne Jame aH po so si *#re*r. stavbe no koleh v pod:.i n borcev V 8. mlstavku |e treba napravi ti, du Je bil letalski napad na Dra : iti I S milu t'ti „ Rdečega križa od 1944. leta dalje. Belokranjski muzej je minuli teden to razstavo prepeljal v Metliko in bo v gradu odprta do 15. julija. Vabimo Metličane in okoličane, da si jo ogledajo! J V metliški osnovni šoli je bilo ob koncu letošnjega Šolskega leta 534 učencev, od katerih je brez negativne ocene izdelalo razrede 311 učencev. Ce k temu prištejemo še 97 učencev, ki so imeli po eno aH dve negativni oceni, pa bodo kljub temu napredovali v višji razred, vijtiimo, da je uspešno ali vsaj zadovoljivo končalo razred 408 učencev 76,4 odst. Razred pa bo ponavljalo 125 učencev ali 23,4 odst. vseh učencev. En učenec ni bil ocenjen. Med predmeti je učencem največ preglavic delala matematika, ki JI po vrsti negativnih ocen v višjih razredih slede slovenščina, angleščina, zemljepis in zgodovina, v zadnjih dveh razredih sta učencem dober uspeh zavirali predvsem fizika ; i zgodovina. |9! Priprave /a izseljenski piknik nn Vinomcrtt so v polnem teku Poskrbljeno ji- r\ kulturni progi,rn in rli M vrst-'« počutje gostov, ki jih bOdO ob pet enih odnjlsit'. j.inicih In tlrmtili dobrotah tor rJnbreai vinu razveseljevali tamburaši, metliška godba na pihala, oktet belokranjskih študentov in ansambel Zadovoljni Kranjci s pevcema Branko Ster-garjevo in Sto.janom Venetom. Metliško turistično društvo bo ob tej priložnosti izdalo tudi turistični prospekt Metlike in okolice. obremenitev zdravnikov še večja, pripomorejo kopica obrazcev, ki jih mora izpolniti zdravnik, pa številna poročila (radovedni smo, če vsa res kdo.prebere), ki morajo biti točna do datuma, ne glede na to, koliko ljudi medtem čaka na zdravnika, ki mora po- -ročila sestaviti. Vendar je zdravstvena služba v občini dosegla viden napredek, čeprav še ni dorasla vsem potrebam. -Zdravstveni dom v Črnomlju je po urejenosti ustanova, ki je sposobna nuditi vrsto zdravstvenih uslug. V Semiču so uredili zdravstveno postajo, ki bo, kot kaže, že to jesen imela stalnega zdravnika in verjetno tudi zobozdravnika. -Občina in Zdravstveni dom Črnomelj vlagata veliko truda, da bi prišli do potrebnih zdravstvenih kadrov. Zdravstveni dom štipendira 13 ljudi" na visokih, višjih in srednjih medicinskih šolah. Že letos računajo, da se bo število zdravstvenih delavcev .v občini povečalo od 36 ha 44. Pri tem pa so potrebni skupni napori vseh še za to, da bodo novim zdravstvenim delavcem zagotovili stanovanja in druge življenjske pogoje. Ker se bo že letos povečalo tudi število zobozdravstvenih delavcev, sodijo, da bodo razen celodnevnega poslovanja ambulante v Črnomlju imeli dvakrat tedensko zobozdravstvene ordinacije tudi na Vinici in v Starem. trgu, v Semiču pa se nadejajo stalnega zobozdravnika. Na Vinici je pereč prob- lem prostorov zdravstvene postaje. Občani tega območja so na zborih prejšnjo nedeljo sklenili o krajevnem samoprispevku za gradnjo novih prostorov in tudi sklenili, da bo vsako domačinstvo prispevalo v ta namen 3.000 dinarjev. Kaže, da bodo na Vinici pričeli kmalu z gradnjo montažne stavbe za potrebe zdravstvene postaje. Zdravstveno stanje bivših borcev in aktivistov NOB je čedalje večji problem v občini. Odborniki so v razpravi ponovno nagla- sili, da bi morali čimprej uvesti popolno zdravstveno zavarovanje za borce. Pri skrbi za zdravje ljudi naj bi v večji meri sodelovali delovni kolektivi, tako za varnost pri delu, kot tudi pri onemogočanju zlorab na račun zdravljenja. Razen obrata Iskre v Semiču, Rudnika, tovarne Belt in Lita do sedaj delovni kolektivi niso kazali pripravljenosti za sodelovanje z zdravstveno službo. Skrb za zdravje pa sodi na prvo mesto skrbi za človeka. NOV USPEH: prvi metri položenega asfalta na cesti med Metliko in Črnomljem. Kakor čez Gorjance bo tudi vožnja po obnovljeni cesti med obema glavnima središčema Bele krajine pravi užitek! Cestno podjetje iz Novega mesta hiti, da bodo vsa dela ob pravem času končana Ob 20-letnici TV stanice 4 v vasi Šahovec (Nadaljevanje iu konec) V zučetku aprila 1944 smo se na predlog tovariša Lavrl-he preselili v Sahovec. Tum so nas bili ljudje zelo veseli, vabili so nas v hiše, kuhali so za nas, nam prnli, tako da smo se počutili kot domu. Zlasti 10 bile dobre z nami: Stočkova Justi, Grličeva Cen-ka, Murnova Ani in Podliš-kovu dekleta. Nikoli ne bomo pozabili pokojne Podrnulčeve muterp, ki je bila prava par-t ižanska mamica. Vedno nas Je lepo postregla, nas bodrila in govorila: »Tudi moji fantje so v partizanih. Jaz dam vam, kakšna druga mati pu bo dala mojim « Iz SahoTCa smo hodili nn Jnvko zu TV 3 in TV 5. vča-s h pu tudi na Javko za TV 3, ki je bila takrat v okolici Stične. Na javko za TV 3 smo hodili samo ponoči, ker se je okoli Primskovega in v dolini Temenice zadrževala bela garda, pa tudi črnorokri so zahajali tja. Maja 1944 sta bila poslana na javko za TV 3 pod kozolcem na Mačjem dolu pri Primskovem kurirja Jože Starlč in Tone Tomužek. Ko sta prišla tja približno ob 11. uri ponoči ter tiho zdela, sta iznenada začulu korake. Do kozolcu Je prišla kolona ljudi, ki je v popolni tišini kozolec obkolila. Onadva ;:ta bila tiho, takoj pa sta ugotovila, da so črnorokcl. Potiho so se pogovarjali o tem, kuko bodo naše žive dobili v roke. Bila sta v strahu, da ne bi kakšne nerodnosti zagrešila kurirja iz TV 3. ki bi morala priti vsak hip. Eden izmed črnorokcev je zažvižgal, nakar so ga privedli k njihovtemu komandantu, ki ga je prav trdo vzel v roke. Približno do enih zjutraj so čakali, nato pa odšli. Kurirja iz TV 3, ki sta Jih pravočasno opazila, sta zdela skrita v bližini. Takoj, ko so odšli, sta prišla k našim, nakar so izmenjali pošto. V muju 1944 sta na Javko no Medvejak za točko TV 2 odšla kurirja Stane Novak in Jože Starič. Ko sta se namenila pri Dobrniču čez cesto, sta opazila, da se po njej premiku kolona Nemcev in domobrancev, ki so šli proti Žužemberku. Ko stu čakala, da odidejo, sta opazila drugo kolono, ki je šla iz Knežje vusi preti Dolini rti Previdne sta prečkala cesto in odšla proti Kamnju na Kozjaku. Tam sta v gozdu naletela na nemško zasedo. Nemec, ki je bil na straži, ju je ustavil in Jima z roko pokazal, naj se umakneta, nato pa začel streljati v nasprotno smer, vojaki v zasedi pa prav tako. Tega, da sta skoraj padla zasedi v roke, Je bil kriv mlud fant, ki jimu je, ko sta ga srečala, rekel, da sovražnika nI v bližini. 1944. 1. smo so nekoč, ko smo bili od terenca StarrMa Lavrlhe obveščeni, da so bo- . loaardisti že na Vrheh in na Rdečem kalu, morali hitro umakniti. Odsl| smo v bunker, ki smo ga imeli prijavljenega nad Sahovcem. Z na- i ml so se umaknila tudi šahovska deklelu, trn tudi »re- ji O DOLENJSKI 1. l s l St. 86 (lin Spominske svečanosti na grobiščih Kot vsako leto bodo v novomeški občini tudi letos svečano praznovali dan borca. Glavne proslave se bodo pričele že jutri, nadaljevale pa se bodo do prihodnje nedelje. Sodeč po programu proslav in prireditev, bodo svečanosti pretežno na grobiščih in v krajih, ki bodo dobili nova spominska obeležja. Osrednja proslava bo 3. julija ob 20. uri v Domu JLA v Novem mestu, kjer bodo na akademiji sodelovali tudi nekateri umetniki iz Ljubljane. Naslednji dan bo večja sveča-nos, na Malem Slatniku, kjer bodo odkrili spomenik, posvečen 36 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. 5. julija bodo odkrili spominsko ploščo v Smarjeti (gostilna pri Beti), kjer je bila med NOB važna TV postaja vzhod-nodolenjskega odred*. Teden dni kasneje, 12. julija, bodo podobne spominske svečanosti z odkritjem spomenikov v Dolenji in Gorenji Straži. Na spomeniku v Dolenji in Gorenji Straži.bo vklesanih 27 imen padlih in žrtev, v Gorenji Straža pa 11 imen. Tem osrednjim proslavam se bodo ob dnevu borca pridružila še nekatera manjša praznovanja, ki jih bodo pri- pravile krajevne organizacije ZB. Med drugim se pripravljajo na praznovanje dneva borcev zlasti v Birčni vasi in Dolenjskih Toplicah. Jutri področno posvetovanje v Novem mestu Jutri bo v Novem mestu področno, posvetovanje članov izvršnih odborov občinskih odborov SZDL. Udeležili se ga bodo zastopniki štirih dolenjskih občin, obravnavali pa bodo aktualna 'politična in gospodarska vprašanja ter naloge SZDL, kakor tudi problematiko borcev, delo z mladino itd. Precejšnji poudarek bo na tem, kako vključiti Socialistično zvezo v predkongresno dejavnost. XXX Novomeški občinski statut je v teh dneh našel svoje mesto v številnih družinah. Pri razdelitvi so pazili, da dobi nekaj izvodov vsaj vsa ko naselje. Pomanjkanje izvodov bodo ljudje lahko nadomestili z izposojanjem. Čez dva meseca bo mednarodni vinski sejem Od 29. avgusta do 6. septembra bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani tradicionalni mednarodni sejem vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme. Do prve polovice Junija se je prijavilo že 20 držav iz Evrope, Azije, Afrike, Amerike in Avstralije. Sejem bo v vseh prostorih Gospodarskega razstavišča, v kupol-ni dvorani pa bodo razstavljeni sodobni stroji in naprave ea 'Vinogradništvo in kletarstvo. Zagrebško podjetje Jedinstvo bo med drugim razstavilo domačo napravo za direktno razhlajevanje grozdnih sokov in vina s hladilnikom na amonijak. Tuji razstavljavci bodo pripeljali na ogled sodobne stroje za etiketiranje, za polnjenje steklenic, kletarske stroje, Črpalke, filtre itd. Mednarodna komisija bo ocenjevala vina, žgane pijače in sadne sokove. Obiskovalcem bodo za poizkušnjo na razpolago izbrana domača in tuja vina, ob večernih urah pa bodo prireditelji skupaj s Turističnim društvom iz Ljubljane zagotovili kultumo-za-bavne prireditve. Poide Blatnik, 8.f razred: KMEČKA IZBA - Z razstave likovnih in tehničnih izdelkov v novomeški osnovni šoli Brigadirji v Mokronogu Krajevni vodovod v Mokronogu bosta v avgustu pomagali gradili dve mladinski delovni brigadi, sestavljeni iz srednješolcev, vajencev in delavcev trebanjske občine. Brigadi se bosta zbrali 26. julija. Ker še ni znano dokončno število brigadirjev, naj bi vsi mladinci najkasneje do 15. julija poslali občinskemu komiteju ZMS v Trebnjem pravilno izpol- ' njene prijavnice. Prijavnice naj pošljejo tudi mladinci in mladinke, ki se iz različnih razlogov ne bodo mogli udeležiti te akcije. S sodelovanjem brigadirjev pri zgraditvi mokro-noškega vodovoda bo opravljena ena do zdaj največjih delovnih akcij te vrste v trebanjski občini. Gotovo bi bilo prav, ko bi tudi v tej občini organiziranje lokalnih delovnih akcij postalo tradicionalno. Tule so se šolarji z Otočca ob Krki fotografirali z našimi graničarji v Savskih jamah pod Golico Šolarji z Otočca so bili na Gorenjskem Razredna skupnost 8. razreda osnovne šole v Otočcu ob Krki je ob zaključku šolskega leta organizirala dvodnevni izlet na Gorenjsko. Mladi izletniki so si ogledali Blejski grad in muzej, občudovali so z razgledne pečine Blejsko jezero in posebne oblike okoliških tiribov, ki jih je pred deset tisoč leti obrusil bohinjski ledenik. Ob jezeru so pritegnili njihovo pozornost številni lokvanji iz velikimi cveti. Blejski Vint-gar pa je na vse udeležence izleta napravil izreden vtis. V Planici pod Golico, kjer so bili otoški osmošolci gostoljubno sprejeti v taborniškem domu Jeklarjev, so se naužili gorskega zraka. Kratek izlet v Savske jame do graničarske postojanke pa je seznanil' mlade absolvente z budnimi stražarji naše meje. Preostali čas so Otočani izkoristila za pripravo tabornega ognja, ki je tehnično- in vsebinsko zelo uspel. Naključje je naneslo, da je vskočil v program domači partizanski borec, ki je v jedrnati gorenjski govorici šegavo pripovedoval, kako je pred 20. leti po naključju ostal živ, ko je bil izdan. Z bogatimi vtisi in lepimi spomini so se otoški šolarji naslednji dan razšli. S. J. 15,18 ali celo 19 krajevnih skupnosti? Komisija za pomoč krajevnim skupnostim, ki dela pri občinski skupščini v Novem mestu, je razposlala te dni vsem krajevnim organizacijam SZDL gradivo za razprave o številu in obsegu bodočih krajevnih skupnosti v naši občini. Po njenem predlogu naj bi organizirali v občini Novo mesto 15 oz. 18 krajevnih skupnosti: Hinje, Žužemberk z Dvorom (oz. varianta: Žužemberk brez DvOra, ki bi bil samo- stojna KS), Dolenjske Topli ce, Straža, Mirna peč, Prečna (če ne bi organizirali KS Bršlin!), Novo mesto z Bršli-nom (oz. varianta: Novo mesto brez Bršlina, ka bi postal samostojna KS), Brusnice, Mali Slatnik, Smihel-Gotna vas, Stopiče-Podgrad, Šentjernej z Orehovico (ali varianta: Šentjernej brez Oreho-vice, ki bi bila samostojna KS, škocjan, šmarjeta-Bela cerkev in Otočec. Komisija za pomoč krajev- nim skupnostim pa je predložila krajevnim organizacijam SZDL in vsem občanom tudi drugi predlog, po katerem bi lahko ustanovili v občini 19 krajevnih skupnosti: Brusnice, Bršlin, Dolenjske Toplice, Dvor, Hinje, Krono-vo-Bela cerkev, Mirna peč, Mali Slatnik, Novo' mesto, OtočeCT Orehovica, Podgrad, Straža. Stopiče, Smihel, Šentjernej, Škocjan, šmarjeta in Žužemberk. V teh 19 krajevnih skupnostih je 355 naselij in 46.138 prebivalcev. Seveda gre v obeh primerih samo za predlog imenovane komisije. Dokončna oblika in ustanovitev posameznih krajevnih skupnosti je stvar občanov navedenih naselij in krajev, ki bodo na bližnjih razpravah o tem povedali, kaj mislijo. Še ena ekipa iz Zagreba je »obiskala« naše kraje Lani 18. oktobra je odšla Terezija Radanovič iz Je-reslavca na pašo. Hišo Je zaklenila, ključ pa spravila na kletno okno Ko se je popoldne vrnila, je opazila, da ključ ni na istem mestu, doma pa je našla vse razmetano, posebno v spalnici, Ugotovila je, da ji je zmanjkalo 8 rjuh, 4 kombineže, par čevljev, vredno vse skupaj okoli 20.000 din. Tatvino je prijavila LM. Varnostni organi so poizvedovali za storilci -in izvedeli, da so tega dne v bližnji vasi taborili hrvaški Cigani. Prej kot v enem mesecu so v vasi Vrhnje odkrili tatice: Kato Petrovič, Ma-ro Stefanovic in Andjelko Šarkezi, vse tri iz Zagreba. Novomeško okrožno sodišče je nedavno tega zadevo obravnavalo in prisodilo Kati Petrovič 1 leto in 6 mesecev zapora, Mari Stefanovic 1 leto ln 2 meseca zapora (obe sta bili zaradi enakih kaznivih dejanj že večkrat kaznovani), Andjclkj Šarkezi, ki doslej še ni prišla navzkriž z zakoni, pa 8 mesecev zapora, pogojno za 4 leta. Obtoženke so tatvino zanikale, vendar so ljudje prepoznali vse tri Ciganke, ki so tedaj* hodile okoli vasi. Ker je to že drugi primer, da so Cigani iz Zagreba »terensko delali« v naših krajih, naj bi bili ljudje bolj previdni in ne bi smeli puščati ključev na vidnih mestih! Ne tarnajte, da iz vaše občine ni dovolj člankov v komunskem glasilu! Raje se odločite in napišite primeren prispevek, ki bo koristil vsem uec Bingo Je šel z nami. Ko maj smo prišli v bunker, so bili belogardisti že v šahov cu Naslednjega dne Je Bingo pobegnil in odšel k belim pod zaščito. Takoj smo se umak nili lz bunkerja v strahu, da nas bo izdal, pa se je pozneje izkazalo, da nas ni. 2. Julija 1944 je bil težko ranjen naš kurir Jože Starič. Prav takrat sem sc mudil na tritedenskem tečaju. Novica me je, ko sem se vrnil, zelo potrla, soj Je bil Jože zelo požrtvovalen kurir. Nato so sc začeli za našo stanico črni dnuvl. Okoli Do brniča so se skoruj vsak dan vrstile hajke, sovražnik ln do WWS| Izdajalci pa so se grdo »našali tudi nad našimi ljud-*ni Konec Julija 1944 Jo bil v "obrnlču od belih težko ra njen v glavo Tono Scpcc. Ko smo so maja 1944 umaknil! lz Sahovco v OJstrl vrh, so bo lORnrdlstl || tstngn dne nn zverinski način pobili tri naše ljudi v Smavru pri Rdečem kalu. Fantje so vse težave dobro prenašali, vedrih lic so odhajali na pot, čeprav nikdar niso vedeli, kako se bodo vrnili. Težave so nas močno zbližale in takšnega tovarištva, kot Je bilo v Ustih dneh, ne pomnim. * Sredi avgusta sem bil premeščen v drugo stanico. Zamenjal me je Lojze škraba Silni. Zal ni bil dolgo komandir, saj so ga že 27. septembra 1944 belogardisti ubili ln Se mrtvega rezali in probadali. Spominjam se tudi dogodka lz maja 1944, ko so se iz Novega mestu spustili Nemci in belogardisti z namenom, da ustanovijo več novih postojank. Zasedli so Žužemberk, Dobravo, Občine, Treb nje ln Mimo peč. Ko so sli iz Novega mesta, so gredoč hoteli napasti našo stanico Ker nas jc terenec Lavriha pravočasno obvestil, smo se umaknili skupaj z dobrniškim rajonom v Ojstri vrh. Tam smo prenočili in zgodaj zjutraj, ker nas je čez noč zmočil dež, zakurili ogenj, da bi se posušili. Ker ni bilo druge hrane, smo pekli krompir. Sedeli smo okoli ognja, ko je Jože Starič iznenada opazil, da stoji za bukvijo v bližini Nemec. Pograbili smo orožje, oni za bukvijo pa je v tem za čel vpiti, da Bi Nemec, da je ruski tovariš. Pokazalo se Je, da je bil eden izmed Rusov v očiščevalnih oddelkih, ki so Jih Nemci sestavili iz vojnih ujetnikov. Pozneje smo ga videli v 18. diviziji, kjer Jc bi) zelo dober borec ln Je padel, kot smo izvedeli. 29. oktobra 1944 je bil z« TV 4 najbolj črn don. V vos so vdrli belogardisti z Nemci ln nos napadli No nečloveški način so ubili namestnika komandirja tovariša Franca Speliča—Jurčeta, ki je bil doma iz Korit pri Dobmiču. in kurirko—kuharico Rezko Ja-nežič. Pozneje, v zimi 1945, je na E rezov icd padel še kurir Anton Tomažek, doma iz centru pr rta 5. JuEja letos, ko se bomo sestali še živeči kurirji stanice TV 4, se bomo spomnili pa dlih kurirjev Odkrili bomo spominsko ploščo v vasi Ša-hovec in se spomnili težkih dni ter hkrati obiskali vse vaščane, ki so nam nekdaj pomagali. Pripravljalni odbor za proslavo 20. obletnice TV 4 v Sahovcu pa vabi vse še ti veče kurirje, naj se udeležijo proslave, ki bo 4. in 5. julija, in odkritja spominske plošče padlim kurirjem, ld bo 5. Julija. Franc Ilakar — .lur Jože Starič Več kupcev in višje cene 29. junija Je bilo na novomeškem sejmišču precej živahno. Kmetovalci so imeli naprodaj 735 pujskov, od katerih so jih 605 prodali. Ker je bilo tokrat več kupcev, se je cena nekoliko dvignila in je znašala 6.000 do 23.000 din. Novomeška kronika ■ Nova šiviljska delavnica bi imela v Novem mestu polne roke dela, saj je zadnje Saše po Šiviljah veliko povpraševanje Tistih nekaj delavnic družbenega in zasebnega sektorja ne more več zadostiti potrebam. Stranke morajo vedno dalj časa čakati na usluge in s» jato vedno bolj jeze. Precej se jih vozi k Šivilji v Ljubljano ali okoliSke kraje, ker si drugače ne vedo pomagati. Ker Novo mesto s konfekcijo Se zdaleč ni tako založeno, da bi potrošnike z njo zadovoljili, bi kazalo resno razmisliti o ustanovitvi nove Šiviljske delavnice. B V nedeljo v nekaterih predelih mesta vse do 16. ure ni bilo vode, zaprli pa so jo Je zjutraj. Gospodinje so bile nad nenapove dano zaporo vode močno nejevoljne, saj niti kosila niso mogle skuhat in otrok ves dan ne umiti Nek:tere stranke v mestu so po radiu zvedele, da vode ne bo in-so jo pravočasno natočile', prav pa b; bilo, da bi bili o tem obveščeni vsi potrošniki vode. V stanovanjskih h'.okih 'jI lahko vsaj aa vhodna vrata pritrdili listke, če že ne gre drugače! ■ Zelo dobro je bil založen novomeški živilski trg pretekli ponedeljek. Cene so bile take: borovnice 150 dinarjev liter, gobe 400 dinarjev kilogram, lisičke 200 dinaijev, češnje 130, fižol 200, solata 100, mlad krompirček 110 in 120, koren v šopkih 30 dinarjev, čebula v šopkih 40 dinarjev, pesa v šopkih 50 dinarjev, ohrovt 120 dinaijev kilogram, koleraba 100 dinarjev, kumare 200 dinarjev kl-log'am Kot običajno so tudi tokrat prodajali cekarje, obutev iz plastične mase, konfe'c-ti jo in vsakovrstne rože M Gibanje prebivalstva. Rodile so: Marija Bučar iz Smihelske 30 — Sonjo, Tončka Rukše z Glavnega trga 31 — Andreja, Marija Plaveč s TTdinove 3 a — Aleša Poročili so ne: Janez furk, delavec iz Ragovske 19, m Marija Jordan, trgovska pomočnica :z Koštialove 29, Jože Barhič. skladiščnik Ie Kettejevega drevoreda, in Korolina Ljubi, pletilja z Mej vrti 3. — Umrla je Marija 2ibert. gospodl-n|a iz Zagrebške 27, stara 11 let. Že od 22. junija dalje posluje ''OMUNALNA BANKA NOVO MESTO za stranke vsak delavnik ' od 7. do 11. ure Razen tega posluje, tudi v popoldanskem času in sicer; — V NOVEM MESTU: ob popedeHMh od It. ilij 17. ure. — V IZPOSTAVI METLIKA; oh torkih od 11. do 17. ure: — V l/.ItlSTAVl TKKBNJK: oh »redah od 13. dn > goško gimnazijo. Vpisal se bom vanjo. — Kaj pa te je vodilo, da si se odločil za pedagoški poklic? — Rad bi postal učitelj telovadbe. Najprej sem se nameraval vpisati na srednjft fizkulturno šolo v Mariboru. Malo daleč je, pa tudi štipendije nisem dobil, in načrt je padel v vodo. — S telovadbo torej ne bo nič? — O, bo! Ko končam pedagoško gimnazijo v Novem mestu, bom odšel na pedagoško akademijo v Ljubljano in se odločil za telovadbo in še en predmet. — Se je zadeva s štipendijo medtem uredila? — Kaj gotovega še ne vem. Oče pravi, da mi bodo dal Oče pravi, da mi bodo dali štipendijo pri KPD na Dobu, kjer je on v službi. Nji-' hov razpis je bil menda že objavljen. — Kako pa kaniš rešiti zadevo s stanovanjem? Ali se boi morda vozil v šolo? — V začetku se bo treba najbrž voziti, pozneje. Če bom dobil štipendijo, pa bom stanoval v internatu v Srni-helu. Lojzku se je mudilo domov. Njemu in vsem mladim ljudem, ki so se v (eh dneh odločali za poklic, želimo pri izbiri srečno roko in čim več ' uspehov pri študiju, za katerega se bodo odločili ter pri delu v poklicih! J. M.. »Hočem postati učitelj za telovadbo!« trdi Lojze Podobnik na začetku svoje poti v življenje V Zorencih imamo nov most Jesenska velika poplava je tudi našemu kraju povzročila veliko škodo. Voda je močno narasla in se poigrala tudi z mostom na Lahinji. Odnesla ga je kakšnih 300 metrov, kjer se je ustavil ob vejevju. Vas Zorenci je bila tako rekoč odrezana od sveta. Prosili smo za pomoč gasilce in pripadnike JLA. Vojska je naredila zasilen most, sami pa smo se zaceli pripravljati, da obnovimo prejšnji most. Napeli smo vse moči in prosili za pomoč tudi občinsko skupščino ter znova JLA. Tudi tokrat nam je bilo ustreženo: občinska skupščina je prispevala sredstva, JLA delovno silo, vaščani pa les. Tako smo v kratkem času dobili 14 metrov dolg in trden most. Vaščani se iskreno zahvaljujemo občinski skupščini in vodstvu garnizona JLA za po moč, posebno zahvalo pa smo dolžni vojaški enoti, ki je mostno konstrukcijo napravila brezplačno. Vaščani Zorencev pri Črnomlju Ostrejšo kontrolo! Nekateri otroci imajo t streljanju z zračno puško in oružjem nasploh veliko zabave, vendar bi moralo imeti tudi to veselje meje. Dečki sr na primer dostikrat ne uče streljati v primerne tarče, temveč imajo najraje za cilj ptiče. Pred dnevi se je zatekel Tonetu Henigsmanu nad progo golob-ček-pitmonoša. Prijeti se ni dal, več dni p« je posedal na strehi. Tako je postal tarča mlademu lastniku zračne puške. Na srečo ga ni zadel, pač pa mu je samo odbil nekaj perja, s čimer se je sani hvalili. Junaštvo take vrste ni nikomur v čast! Ce bi se mladenič rad naučil streljati, naj cilja kam drugam, ne pa t golobi! D. F. Turnir na Loki Jutri ob 17. in v soboto ob 9. uri bo na Loki odbojkarski turnir, posvečen 4. juliju. Sodeloml , bo šest ekip: Lokomotiva (Zagreb), Triglav (Kranj), Jesenice, Kamnik, Partizan (Kočevje) in Partizan (Novo mesto). Turnir bo brez dvoma zanimiv ter bo prav gotovo vplival na poživitev novomeške odbojke. Krmelj : Sevnico 32:12 (17:6) V prijateljskem srečanju so mladi krmcljskl rokometa«! prepričljivo premagali mladince it Sevnice s 32:12 (17:8). Tudi gostjo so Igrali požrtvovalno. Sodil Jo dobro Zaman te Krmolja D. B. DOLENJSKI LIST v vsako hišo Bele krajine. Spod Posav|a In Doleniskel Na svečani akademiji odlikovani krvodajalci Preteklo sredo je bila v novomeškem Domu ljudske prosvete ob 20. uri svečana akademija, ki sta jo priredila občinski in mestni odbor RK v Novem mestu v počastitev dneva krvodajalcev. V kulturnem programu so sodelovali harmonikarji iz Glasbene šole, moški pevski zbor SVOBODE Dušan JeVeb ter podmladkarj i novomeške osemletke. Ob tej priložnosti je predsednik Občanskega odbora RK dr. Božo Oblak razdelil zlate in srebrne značke ter diplome nekaterim podjetjem. Zlate značke so prejeli: Maks Roje Iz Trebnjega, Edl Les jak in Miha Obrano vič Iz Novega mesta ter Pavla Jordan iz Drče vasi. Srebrne krvodajalske značke pa so dobili: Lado Pir nar, Marija Markelj, Aleksander Zupan, Ivan Boltes, Ivan Barbo, Ivan Hrovat, Herman Skerij, Angela Brajer, Francka Klemen, Joie Drag-man, Ivan Hrastar, Alojz Božič, Ivan Božič Mile Fiiipo-vič, Jožefa Žagar, lani Žagar, Angela Kisovec. Franc Kaštelu-. Janez Vidic. Ivan Kumar, Franc Košmrlj, Jože Bolite, Jožefa Ljubi. Posebne diplome pa so bile razdeljene podjetjem: Nffvott-ks, Industriji obutve, »Krki« — tovarni zdravil, tovarni perila »Labod«, grad-, beneinu podjetju »Pionir«, podjetju »Elektro« in tovarni ».Iskra« V imenu kolektiva bolnišnice se je vsem nagrajencem zahvalil dr. Ivo Smreč-nlk ter poudaril, kako velikega pomena je za vse zdravstvene ustanove kri, brez katere Ie-te ne morajo uspešno poslovati. Svečanost je res lepo uspela; škoda le, da ni bilo v dvorani še več zdravstvenih delavcev iz novomeških ustanov. Leta 1965: zlet Ljudske tehnike v Novem mestu ' Pretekli teden so na seji izvršnega odbor i okrcaj nega odTjora Ljudske tehnike v Ljubljani sklenili, da bo prihodnji zlet Ljudske tehnike prihodnje leto v Novem mestu. V Jeseni bodo nadaljevali akcijo JPI; zdaj bo trajala dve leti, posvečena pa bo 20-letnici osvoboditve domovine ter 20-letnici obstoja Ljudske tehnike. Koledar novih prireditev b-» razporedil akcije na vse leto. Glavni namen bo urejevanje šolskih delavnic, domov LT ln tehničnih izboljšav v proizvodnji. RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00. 8.00. 13.00, 13.00, 17.00. 1» JO, 22.00 Pisan glasben! spored od 5.00 do 8.00. PFTF.K, 3 JULIJA: 8 35 Iz makedonske In srbsko glasbe 9.00 Pionirski tednik. 11.00 Poaor. nimaš prednosti! 12.19 KN — tal. Albin Stritar: Izkoriščanje zamočvirjenih tal. 14.05 Glas!wiu avtomat. 15.45 Pojo »Dunajski dečki«. 17.05 Poletni sprehodi s povoi zabavne glasbe. 18.10 Promenadu! koncert. 20.00 Trideset minut v studiu 14. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 4. JULIJA: 8 30 Mladina poje »05 Veliki zabavni orkestri Jugoslovanskih radijskih postaj. 10.00 Dopoldanski koncert del Jugoslovanskih skl.idai.il jov. 12 06 Vedri »roki. 13.30 Domačo pesmi In naperi. 14.06 Poslušalci čestitajo 10.00 Revija Jugoslovanskih Izvajoloov zabavno glasi«. 17.30 Radijska Igra: Oudovlil prah. lil 15 I/. <>|»ir iuiA'Ii »kl.nl.ilellov. 20 00 Melodije t* razvedrilo 22.10 M m i 11 }. li I i u 8.00 MU-diiuka radijska Igra »Vnuk brea dedka«. 9.05 Na« poslušalo! čestitajo ln poedravljajo. 10 00 S« poni-•Me. tovari« . . . 12.05 Na« poslušalci čestitajo tn poedravljajo 13 30 Za nošo vas. M.OO Koncert pri vas doma. 15 66 Danes popu! dne 16 00 Humoreska tega tedna 20.50 Aportna poročila. 22.1(1 Godala v noči. PONF.IIK1JKK «. JULIJA: 9 00 Za mlade radovodnese. 11.10 Poaor, nima* prednosti! 12.15 KN - Int. Mirko Loško**: Zadnje dognojevanje koruze. 14.06 Glasbeni avtomat. 15.45 Igrajo pihalni orkestri »Svobod«. 16.00 Vsak dan u vas. 17.05 Polenu sprehod!. 18.45 Na mednarodnih krtepotjth. 20.35 Simfonični koncert orkustrn .slovensko filharmonijo. TORF.K.7. JULIJA: 8.07 Jugoslovanski pevci popevk. »45 Poslušal mn kmečko godbo. 11 10 Ponor, nimaš prodnosUl 12.15 KN — In*. Milena Jelenec: Uporaba ure v sadjarstvu. 14.35 Na« poslušalci čestitajo In poedravljajo. 15J0 V torek na svidnelo 18 10 Koncert po ieljah poslusaicov. »00 Glasita španskega proroda 31.25 Popularne orkestralne skladbe. sit! u t g. JULIJA: 9.15 Zvočni mouUc. 10.30 Človek in adravje. 11.10 Pozor, nlmaH prednosti! 12 iS KN — Int. Tone Zoro: Srnor rar,-voja govodoreje v SlovenlJJ. 14 06 Glasbeni avtomat. 10 00 Vsak dan za vas 17.06 Poletni sprehod s našimi solisti. 20.30 Za IJultrUtlJe zabavnih melodij. 2100 Olaeonto Pucotnl: Sestra Angolika f.ETRTF.K, ». JULIJA: B 25 Oe-skoslovaaka zabavna glasita. 1015 Z opernimi pevci po svotu. 11 10 Poeor, rdmas prednosti! 13.15 KN - Int. Otiil Remlc: Nekateri ključni problonU dolgorodnogu razvoj* goadiio»urovliv.keira Isledd* Slovenije. 14 06 le folklorne zakladnic*-17.08 Poletni sprehodi po glnslKsiih galoni Ui lil 10 Turi itičn i oddaj* 20.00 Četrtkov večer d.»iio Belokranjska trikotažna industrija „BETI" METLIKA z obrati: ČRNOMELJ, MIRNA PEC in DOBOVA pozdravlja za 4. julij, dan borca, vse delovne ljudi, zlasti pa bivše borce Belokranjce. Prisrčna voščila in čestitke pošilja za letošnji 4. julij BELOKRANJSKO GRADBENO PODJETJE ČRNOMELJ Za letošnji 4. julij lepo pozdravljamo vse tovariše in tovarišice, ki so se med zadnjo vojno borili v Beli krajini, in čestitamo za ta praznik V6em občanom! BODIMO ZVESTI TRADICIJAM NOB! Zavod za zaposlovanje delavcev, KOČEVJE Z IZPOSTAVO V RIBNICI Delovni kolektiv LESNE PREDELOVALNE INDUSTRIJE „ KOVINAR" splošno kovinsko podjetje ČRNOMELJ čestita za 4. julij — dan borca! Občinska skupščina METLIKA Občinski komite ZKS % Občinski odbor SZDL 9 Občinski komite ZMS % Občinski sindikalni svet O Občinski odbor ZZB MAjiHrCeMjT NOVO MESTO POZDRAVLJA ZA 4. JULIJ VSE DELOVNE LJUDI DOLENJSKE IN BELE KRAJINE TER PRIPOROČA SVOJA KVALITETNA BLAGA, KATERA ZAHTEVAJTE V VSEH TRGOVINAH! „LEPIS'-SUHOR POZDRAVLJA ZA PRAZNIK BORCEV VSE DELOVNO LJUDSTVO NASE DOMOVINE, POSEBNO PA PREBIVALCE PARTIZANSKE BELE KRAJINE Najtoplejše pozdrave in čestitke za letošnji 4. JULIJ pošilja KONFEKCIJA KOLEKTIV PODJETJA „Metal" IN „ Kovino-plast" Jesenice na Dolenjskem VOSCI ZA DAN BORCA IN SE PRIPOROČA! „Lisca" SEVNICA čestita in pozdravlja za 4. julij, ko se spominjamo junaških dejanj vseh naših borcev! SPLOŠNO LIVARSTVO DOBOVA Delovnim kolektivom, občanom in vsem ostalim delovnim ljudem čestita za 4. julij PODJETJE ZA POPRAVILO VOZ DOBOVA Občinska skupščina Črnomelj prisrčno pozdravljajo vse nekda- f nje borce in aktiviste za njihov praznik, želeč jim še mnogo de- _______ '____ lovnih uspehov in osebnega za- OBČINSKI KOMITE ZKS - OBČINSKI ODBOR SZDL - OBČINSKI KOMITE ZMS - OBČINSKI SINDIKALNI SVET TER OBČINSKI °ovolJ8tva! ODBOR ZZB Novomeška opekarna PRIJETNO PRAZNOVANJE 4. JULIJA 2ELI VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN POSAMEZNIKOM ZALOG Za DAN BORCA iskrene pozdrave vsem nekdanjim borcem in voditeljem naše slavne partizanske vojske, delovnim kolektivom pa voščila z željo, da bi dosegali v bodoče še lepše uspehe! Občinska skupščina Novo Mesto (»ninski komite ZKS — Občinski odbor SZDL — Občinski sindikalni svet — Občinski komite ZMS — OBČINSKI ODBOR ZZB Vse začu u/.ii.i-c, tvLuvtuviu.e in uiia.e občane na področju zadrug lepo po zdravljamo in jim čestitamo za dan borca! KMETIJSKA ZADRUGA BIZELJSKO OBČINSKA SKUPŠČINA THHBNJE čestitajo za letošnji 4. julij in toplo pozdravljajo vse občane, zlasti pa tiste, ki so se med NOB kot partizani borili za lepše življenje naših narodov! 0 OBČINSKI KOMITE ZKS 0 OBČINSKI ODBOR SZDL # OBČINSKI KOMITE ZMS • OBČINSKI SINDIKALNI SVET 0 OBČINSKI ODBOR ZZB DELOVNI KOLEKTIV INDUSTRIJE OBUTVE NOVO MESTO vošči za 4. JULIJ in želi vsem delovnim ljudem novih uspehov v socialistični izgradnji PRIJETNO PRAZNOVANJE 4. JULIJA 2ELI IN SE PRIPOROČA KOLEKTIV Zdravilišča Šmarješke toplice! Delovnim ljudem, kolektivom in bivšim borcem NOV iskreno vošči za letošnji dan borca kolektiv podjetja KROJAČ NOVO MESTO ELEKTRO LJUBLJANA ENOTA NOVO MESTO ČESTITA ZA PRAZNIK 4. JULIJ VSEM ČLANOM ORGANIZACIJE ZZB! Bodimo še naprej zvesti revolucionarnemu ustvarjalnemu duhu marksizma! Naj živi DAN BORCA — naš veliki praznik! KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE, NOVO MESTO ZA DAN BORCA ČESTITA. IN POZDRAVLJA KOMUNALNO PODJETJE Novo mesto „PETROL" LJUBLJANA — SKLADIŠČE NOVO MESTO ~" pošilja prisrčne pozdrave z voščili za 4. julij! SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE .PIONIR NOVO MESTO pošilja iskrene pozdrave z najlepšimi željami vsem članom organizacije ZZB ter čestita tudi ostalim delovnim ljudem naše domovine! NAJ 2IVI DAN BORCA! NAJ 2IVE SVETLE TRADICIJE NOB! NAJ 2IVI DELOVNO LJUDSTVO SFRT! OBRTNO KOVINSKO PODJETJE DOBOVA VSE BIVŠE BORCE LEPO POZDRAVLJA ZA NJIHOV PRAZNIK PLETILNICA ŽIČNIH MREŽ SODRAŽICA IN SE PRIPOROČA! NAJLEPŠE POZDRAVE IN ČESTITKE ZA 4 JULIJ POŠILJA DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA »REMONT« STRA*" OBČINSKA SKUPŠČINA BREŽICE OBČINSKI KOMITE ZKS - OBČINSKI OD BOB ZZB - OBČINSKI OBROK SZDL - OBČINSKI SINDIKALNI 8VEI — OBČINSKI KOMITE ZMS — OBČINSKI OIIBOK It K voščijo vsem tovarišem in tovarišicam, nekdanjim pripadnikom slavne partizanske vojske, vsem partizanskim mamicam in 'vsem, ki so v času NOB kakorkoli pomagali v borbi proti okupatorju! Ob tej priložnosti pošiljajo tudi tople pozdrave vsem občanom! Iskrene čestitke in pozdrave za dan borca SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE „POTROŠNIK" ČRNOMELJ TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO ,KRKA4 BREŽICE Z VSEMI SVOJIMI POSLOVALNICAMI SE PRIPOROČA KUPCEM ZA NAKUP IN JIM VOŠČI ZA LETOŠNJI DAN BORCA! VSEM TOVARIŠEM IN TOVARIŠICAM, KI SO SODELOVALI V NOV, POŠILJAMO ZA DAN BORCA PRISRČNE POZDRAVE Z NAJLEPŠIMI ŽELJAMI! PODJETJE ZA Potrošnikom se priporoča in vošči za 4. julij delovni kolektiv podjetja Jutranjka Sevnica GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO pozdravlja delovne ljudi naše domovine in jim čestita za praznik 4. JULIJ! — Posebne čestitke veljajo vsem bivšim borcem NOV! PTT PROMET NOVO MESTO OBČINSKA SKUPŠČINA RIBNICA Delovni kolektiv podjetja „KOVINAR" KOČEVJE čestita za 4. JULIJ in pozdravlja ob tej priložnosti vse svoje stranke in se jim tudi vnaprej priporoča! Občinski komite ZKS — Občinski odbor SZDL Občinski odbor ZZB — Občinski sindikalni svet Občinski komite* ZMS — Občinski odbor RK tudi za letošnje praznovanje 4. JULIJA pozdravljajo vse bivše borce in aktiviste na svojem področju, hkrati pa žele občanom novih delovnih uspehov! ..ISKRA" - KRANJ TOVARNA USMERN1ŠKIH NAPRAV NOVO MESTO ŽELI VSE NAJLEPŠE OB LETOŠNJEM PRAZNOVANJU DNEVA BORCA IN POŠILJA ISKRENE POZDRAVE VSEM DELOVNIM LJUDEM DOLENJSKE! Za naročila se priporoča in čestita OBRTNO SERVISNO PODJETJE „POSAVJE" - Brežice Pozdrav vsem borcem za svobodo, napredek in mir, za srečnejše življenje vsega človeštva! OBČINSKA SKUPŠČINA KOČEVJE OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZZB OBČINSKI KOMITE ZMS OBČINSKI SINDIKALNI SVET DELOVNI KOLEKTIV „KRKE" - tovarne zdravil NOVO MESTO čestita za praznik 4. JULIJ z najboljšimi željami, namenjenimi vsem tovarišem in tovarišicam, članom Združenja zveze borcev! POZDRAV DNEVU BORCA — PRAZNIKU JUGOSLOVANSKIH NARODOVI VODNA SKUPNOST KOČEVJE l\ VODNO PRESKRBO KOČEVJA IN RIBNICE Kolektiv podjetja AVTOPROMET TUZEMSKA ŠPEDICIJA .GORJANCI" NOVO MESTO - STRAŽA praznuje tc dni 10 Ir t nit o in-lovuiija. — Ob tej priložnosti se še nadalje priporoča vsem svojim poslovnim prijateljem ln čestita za 4. julij, DAN BORCA! OBČINSKA SKUPŠČINA SEVNICA Občinski kttmite ZKS — Občinski odbor ZZB _ Občinski odbor SZDL — Občinski komite ZMS — Občinski sindikalni svet ter ostale organizacije in društvu I telijo ob letošnjem praznovanju 4. julija vse najlepše vsem bivšim borcem in »ktivi stom, kakor tudi svojim občanom! VSEM BELOKRANJSKIM BORCEM PRISRČNO ČESTITA ZA NJIHOV PRAZNIK OBRTNI SERVIS SEMIČ V TEM TEDNU VAS ZANIMA ■_.__._.__. . .__,_____ -_._ -■ ■_i_ • -■ |MttiMMa-iMM Petek, 3. julija — Nada Sobota, 4. julija — daji borcev Nedelja. 5. julija — Ciril Ponedeljek, 6. julija — Dušica Torek, 7. julija — Vilke Sreda. 8. julija — Spela Cotrtek. 9. julija — Tomaž ČESTITKE Dobremu možu in skrbnemu očeta Tonetu Bučarju iz Otočca ob Krki želijo za njegovo 60-letnl-co vse najlepše hvaležni: žena Mirni, otroci Sonja in Vera z družinama, Zvone in Drago, Vnučki Sonjica, Boris ki Lilijana pa mu pošiljajo koš poljubčkov. ZDENKI KRIIINOVI iz Novega mesta čestitajo za uspešno končano srednjo farmacevtsko Sodo Seničarjevi, Smidovi in Kolarjevi. * LOJZKI SAJE a Hamiitona vse najlepše za god, njeni družini pa lep pozdrav. Enake pozdrave posi-ljanvo Jožetu in Rožici Gaz voda iz Toronta ter Anici in Ivanu Klobučar levima iz Hamiitona. Gazvodo« vi r Sentjošta. 'osamam MOfBO na tri brzine, v zelo dobrem stanju, prodamo lz nujnih i nalogov po zelo nizki ceni. Ogled na soli Stara cerkev pri Kočevju." UGODNO PRODAM vaidljiv Štedilnik, kopalno kad ln peč, pomivalno mu©, radioaparat, gramofon in hrastove stopnice. Vprašajte na Grmu — Paderšičeva 4, Novo mesto, od 16. ure dalje. PRODAM mlatilmco znamke »Jež« ' a- tresah' in reto. Malehšek, Pod-grad 19, p. Stopiče. PRODAM TRAVNIK, njivo z deteljo, štiri kovana kolesa za voz in stari predale za žito, vse v dobrem stanju. Prane Zagore, Smolen.ia vas 36, Novo mesto. FIAT 500 prodam po generalni v odličnem stanju. Hadl, Novo mesto, Zagrebška 10. PRODAM skoraj novo spalnico. Inž. Turk, Majde Sile 3, Novo mesto. avm.ki-.KI IZSELJENEC ugodno proda hišo in zemljišče v izmeri 95 a v Gorenji vasi 13. Interesenta se lahko aglasijo v Gorici vasi 12 pri Ribnici. UGODNO PRODAM dobro ohranjeno sobno trodelno omaro, pomivalno mizo in skoraj novo garnituro preprog. Naslov v upravi list«. NESREČE Avtomobilu razneslo gumo 36. junija ob 16.45 je vrglo z avtomobilske cesto voznika osebnega avtomobila ZG 149-15 Rudolfa Karte, ki Je potoval proti LJubljani. Nesreča se je pripetila nedaleč od Čateža, ko Je Vozilu po-"ii! i zadnja desna guma Voznik nd bil ranjen. Škodo na avtomobilu so ocenili na 80 tisoč dinarjev Mopedi st podrl otroka 33 junija je mopedlst Franc Tramte pred kandijskkn mostom na Glavnem trgu v Novem mestu podrl otroka Franca Jordana, ki Jo skočil na cesto. Tramte je takoj po nesreči ustavil m poskrbel, da so laže poškodovanega Franca Jordana odpeljali v bolnišnico Utonit v ikafu 3-< Junij* ob 11. uri je v zaselku Dob je pri Malem Kalu t 40 oont mroti-ov visokem Škafu ■ milnico utonil Martin Barbo, star komaj leto dni. Otrok si Je verjetno hotel umiti roko, kot je videl pri starejših, pri tem pa se Je prokuonB v škaf. — Prostor okrog vodnjaka, pri katerem se Je zgodila nesreča. Je slabo zavarovan PRODAM VEČJO količino belega vina. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista. (411-64) UGODNO PRODAM dobro ohranjen radioaparat »Kosma j« Ln globok otroški italijanski voziček. Naslov v upravi lista (4&S-64). PRODAM MOTORNO KOLO BMW. generalno popravljeno. Naslov v upravi lista (408-64). PRODAM HISO v bližini Novega mesta. Naslov » upravi lista (407-64). MIZARSKEGA POMOČNIKA ali delavca za priučitev sprejmem. Samsko stanovanje priskrbljeno. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Franc Boc, Ljubljana, Zupanova ul. 9, Stožioe. SPREJMEM krojaško vajeako. Janez MohorčiČ, Kranj, Stara cesta 18. SPREJMEM vajenko za pletilsko obrt. Trebnje 40. KUPIM star, neuporaben Topoli- no. Stane Novak, Vrhe 5, Dobr- nlč. POPRAVLJAM pletilne in Šivalne stroje. Pridem tudi na dom! Filip Orel, Delavska ulica 3, Ra-I dovljica. KUPIM srednje veliko mlatilnico. Franc Slobodnik, Slamna vas 15. Metlika. VAJENKO ALI DEKLE, ki ima veselje do pletilstva, sprejmem takoj. Albina Kovačič, pletilja, Stična. RAZLIČNO moško in žensko obleko (plašče) zamenjam za bukova drva. Naslov v upravi Dol. lista (410-64). KUPIM stroj za izdelovanje strešne opeke Naslov v upravi lista (406-64). ODDAM ženski opremljeno sobo. Naslov v upravi lista (412-64). DVOSOBNO komfortno stanovanje v bloku Nad mlini, možnost vrta, najemnina 3.200 din, zamenjam za trosobno ali večje v bloku kjerkoli v Novem mestu. Naslov v upravi lista. 29-LETEN SLOVENEC, ki živi v Kanadi, po poklicu železostru-gar, želi spoznati domače dekle, ki se zanima za glasbo. Možnost srečanja v Jugoslaviji letos avgusta. Interesentke naj pošljejo naslov in prilože fotografijo! Leo Kos, Post Box 58, FruiUand, Onlano — Canada. 11. JUNIJA SEM IZGUBIL od Ceste komandanta Staneta do Cankarjeve ulice pet ključev. Poštenega najditelja prosim, naj jih proti nagradi vrne v upravo lista (400-64) ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA: Bolujete na želodcu, jetrih, žolču, črevesju, prebavi? Poskusite z rogaško DONAT vodo! Hvaležni boste' temu prirodne-mu zdravilu! V Novem mestu ga dobite pri podjetju »HMEU-NIK« — tel. 21-120 tn »STAN-NARD« — 21-158. Brežice: 3. In 4. VII. ameriški barvni film »Butorfieid 8«. 5. in 8. VII. mehiški barvni film »V službi Pancha Vtlle«. 7. in 3. VII. francoski film »Zapletu. Črnomelj: 3. in 5. VII. angleški film »Noč špijonov«. 7. in 8. VII. angleški film »Požar v mestu«. Dol. Toplice: 4. tn 5. VII. poljski film »Križarji«. Metlika: 4. in 5. VII. angleški film »Zaliv tihotapcev«. 6. In 7. VII. ameriški film »Postna kadija«. 8. in 9. VTI. angleški film »Noč Spijonov«. Novo mesto — »Krka«: od 3. do 6. VII. ameriški barvni film »Vohun na povelje«. Od 7. do 8. VII. angleški film »Hajka«. Predgrad: 5. VII. nemški film »Marina«. Ribnica: 4. in 5. VII. ameriški barvni film »Rimska pomlad go spe Stonec. Sevnica: 4. in 5. VII. italijanski film »Sedem izzivanj«. Sodraiica: 4. in 5. VII. ttalijan-ski film »Ciociara«. Stara cerkev: 4. in 5. VII. ame riški film »Na divji zahod«. Straža: 4. in 5. VII. francoski film »Rdečeiasa Julija«. Trebnje: 4. in 5. VII. jugoalo yanski film »Trenutki odločitve«. Videm-Dobrrpolje: 4. in 5. VII. nemško-jugoslovanski barvni film »Zaklad Srebrnega jezera«. 8. VII. nemški film »Draga, ostani z menoj«. bar iz Kloštra — Milana, Marija Bučar iz Harinje vasi — Jožo, Ana Krevs iz Gioboodola — Jožeta, Jožefa Bahor iz Črnomlja — Darinko, Fantka Močnik iz Kmie-lja — Vlasto, Marija GaSnik z Jame — Alojza, Vera Muhič iz Metlike — Zdenko, Zora Zupančič iz Otavic — Romana, Mihaela Brulc iz Stopič — deklico. Marija Ko-strevc z Rateža — dečka, Marija Rogič lz Ljubljane — deklico, Albina Pirnar iz Ledeče vasi — deklico, Katarina Oolariič iz Rešto-va — dečka, Cirila 2upec iz Bud-ganje vasi — deklico, Marija Božič iz Kostanjevice — dečka, Angela Bedek iz Gabrja — dečka, Ana Cadonlč iz Ztlj — Stavico, Rafaela Kučinič iz Črnomlja — dedka. MATIČNI URAD NOVO MESTO V času od 22. do 29. junija Je bilo rojenih 13 dečkov in 8 deklic. Poročila sta se: Anton Saje, delavec, ln Ivana Hrovat, bolniška strežnica, oba iz Regerče vasi 38 Jožefa Jerman lz Malenske vasi — Antona, Marica Majcen lz Trete-nlka — Mirka, Vera Levstik iz Mrtovoa — Alenko, Terezija So- Pretekli teden so se ponesre-čiUv ln Iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Marija Brine, žena rudarja iz Kanižarice, je padla s kolesa ln si poškodovala glavo; Karoliiia Majhen, žena posestnika z Radovice. je padla z voza in si poškodovala desno nogo; Jožica Beg. hči tkalke iz Družinske vasi. se je polila z vročim čajem po prsih in desni rokiu. Stanku Pintarju. varilcu lz Ravnika, Je kos železi padel na levo nogo. NABIRAJTE ZDRAVILNA ZELIŠČA! Cvetje: imike, ranjaka, bele in rdeče deteljice, lipe. bezga. Listje: šmarnice, trpotca, jetr-nika, jagode. Rastline: krvavega mlečka, navadne ramšele, grenke ramSete, vodne krese, hribske rese. Korenine: srčne moči, kompare, medvedovih tac, velikega in malega divjega janeža, beiadone. Seme: jesenskega podleska. Lubje: češminovih palic in korenin, hrasta, krhlike. . ZVIŠALI SMO ODKUPNE CENE: jesenskemu pooViesku, listu šmamioe. suhini borovnicam. Vsa pojasnite dobite v poslovalnici GOSAD. Novo mesto. Slakova ulica 8. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Flor-jančič iz Sadinje vasi — Janeza, Marija Bobič iz Gornjega Gradišča — Karla, Rezka Stepan iz Brezove rebri — Zdenko, Marija Kos iz Straže — Marijo. Anica Berkopec iz Rumanje vasi — Slavka, Danica Todorovski iz Črnomlja — Stojana. Angela Kužnik iz Velikega Lipovca — Albina, Anica Crtalič lz Skocjana — Viljema, Anica Kuralt lz Gornjega Mo krega polja — Vilmo. Marija Kovač iz Ponifcev — Marjeto, Angela Mrvar lz DeSeče vasi »- Slavka, Stana. Bobič iz Lokev — Franca, OBJAVE - RAZPISI Razpis natečaja za prodajo stanovanj v Črnomlju »JELKA« iz Ribnice SPOROČA: v oglas o I. javnem natečaju za gradnjo trgovskega doma v Loškem potoku — ki smo ga objavili prejšnji teden v DOLENJSKEM LISTU, sodita naslednji spremembi; 1. rok za zaključek razpisanih del je 31. 12. 1966 (ne pa 1964. kakor je bilo objavljeno!); 2. javna licitacija ho v petek. 10. julija n.ii, in ne 30. junijai kakor je bilo prvotno razpisano. POZDRAVLJAMO IN ČESTITAMO ZA NAS VELIKI PRAZNIK - 4. JULIJ! DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE POHIŠTVA BREŽICE Upravni odbor SKLADA ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HtS OBČINE ČRNOMELJ v Črnomlju razpisuje po določilih Zakona o finansiranju gradnje stanovanj (Ur. 1. FLRJ St. 47i59 in 12/62) ter Pravil sklada ' NATEČAJ ZA PRODAJO STANOVANJ v Črnomlju A. v 29-stanovanjskem bloku Pod smreko naslednja stanovanja: 10 dvosobnih s površino 55,00 ms po predračunski ceni 4.500.000 din, 10 dvosobnih s površino 54,00 ms po predračunski ceni 4,450.000 din, 9 garsonjer s površino 25,00 m« po predračunski ceni 2,500.000 din. B. v 6-stanovanjskem bloku (Kolodvorska cesta) naslednja stanovanja: 3 Sbirtsobna s površino 78,56 mi po predračunski ceni 6.780.000 din, 3 dvosobna s površino 53.20 mi po predračunski coni 4,600 000 din. Navedene cene so predračunske. Odstopanja od predra^inskih oen bodo znana po iBvršeni kolavdaclji objekta. Stanovanja bodo predvidoma vseljlva v: — 29 stanovanjskem bloku v Or-nomlju Pod smreko — do koooa meseca oktobra 1964, — 6 stanovanjskem bloku — do konca meseca Julija 1964. Notranja ureditev stanovanj: ogrevanje z lončenimi pečmi. Kuhinje so opremljene z visečimi ki stoječimi elementi Upa SVEA, električnim Štedilnikom ln Štedilnikom aa trda goriva. — Stranišča so ločena od kopalnice. Kopalnic« je opremljena razen v garsonjerah z veliko kadjo In umivalnikom, garsonjera pa a tušem. V kopalnici Jo 80 litorskl boj-ter za potrebe kopalnice in kuhinje Vsako stanovanje Ima v klotl prostor za ozimnico in drvarnico. Skupni porabi sta namenjeni pralnica t brzoparllnikom ln kolesarnica. Prodajni pogoji: Pravne osebe morajo v letu 1964 plačati najmanj 10 odst. od vred nosil kupi Jenih stanovanj, ostali dol pa so odobri kot posojilo r.i» dobo največ do 15 let ln najmanj po 2-odntotnl obrestni meri. lajo-moma se lahko odobri nakup stanovanj za zdravstvene ln prosvot-iw delavce tudi za dullto dot«, vendar ni več kot 30 lat, Fizične osel)« morajo nuditi 5Q odst. lastno udeležbo, od toga 25 odst plačljivo ob vselitvi, ostalih 25 odat. pa do 30. Jimlla 1965. Za "i' il. dol kupnine odobri i»>vi Jllo t* dobo nalvoč dn 30 let po 2 odstotni obrestni meri Prednost pri natrt aju imajo ponudniki: — ki ponudijo večji delež lastite udeležbe. — ki ponudijo krajši odplačilni rok, — ki ponudijo večjo obrestno mero V ponudbi je treba navesti: a t točen naslov ponudnika. b) označbo stanovanja s ceno, c) plačilne pogoje. Ponudbe pošljite na naslov; Sklad za zidanje stanovanjskib hli občine Črnomelj. OmomelJ. Ovojnica naj bo zapečatena ■ oznako »Natečaj za predajo stanovanj«. Rok za dostavo ponudb J« 20. Julij 1964. O izidu natečaja bomo interesente pismeno obvestili. Upravni odbor Sklada za zidanje HtaiiovanJNkih hiš občine Črnomelj REDNI TEHNIČNI PREGLEDI MOTORNIH VOZIL ZA OBČINE ČRNOMELJ, METLIKA, TREBNJE IN NOVO MESTO Komisija za tehnične preglede motornih vozil pri SGP »Pionir«, Novo mesto, sporoča, da bodo redni letni tehnični pregledi motornih vozil, kakor sledi: OBČINA ČRNOMELJ: V delavnici avtomehanika Einsiglerja v Črnomlju od 7. do 12. ter od 14. do 20. ure: 13. in 14. julija 1964 za vsa motoma kolesa, 15. julija za vse avtomobile, prikolice, trak-" torje in druga vozila. OBČINA METLIKA: Na dvorišču tovarne »Beti« v Metliki od 7. do 12. in od 14. do 20. ure: 16. julija za vsa motorna vozila iz občine Metlika. OBČINA TREBNJE: V garaži tovariša Ivana Jutraša v Trebnjem od 7. do 12. in od 14. do 20. ure: 17. julija za vsa motorna vozila razen motornih koles, 18. julija za vsa motorna kolesa. OBČINA NOVO MESTO: V' kovinsko-mehaničnem obratu SGP »Pionir«, Novo mesto, od 7. do 12. ter od 14. do 20. ure za vsa motorna vozila: 20. julija — od črk A do E 21. julija — od črk F do J 23. julija — od črke K do L 24. julija — od črke M do P 25. julija — od črke R do S 27. julija — od črke T do Z KOMISIJA ZA TEHNIČNE PREGLEDE MOTORNIH VOZIL PRI SGP »PIONIR«, NOVO MESTO . » Ž E L E Z N I N A « trgovsko podjetje NOVO MESTO razpisuje prosto delovno mesto FINANČNEGA KNJIGOVODJE Pogoji: srednja strokovna izobrazba ali nepopolna' srednja strokovna Izobrazba z najmanj dvema letoma prakse. — Nastop službe je možen takoj. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite UPRAVI PODJETJA. — Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Tovorno celuloze in papirja VEVČE-MEOV00E. obrat VEVČE, 1 pošta UUBLJANA-POLJE sprejme takoj: več nekvalificiranih DELAVCEV za priučitev v proizvodnji Samska stanovanja in prehrana so zagotovljena. — Informacije glede stanovanja ln delovnih pogojev daje kadrovski oddelek obrata Vevče vsak dan od 7. do 14. ure ustno alt telefonično na štev. 383-241 do 245. SPREJEM NOVIH UČENCEV ŠOLSKI CENTER ZA TRGOVINO IN GOSTINSTVO, LJubljana, Poljanska 38 a, razpisuje naslednji vpis novih učencev za šolsko leto 1964/65: I. GOSTINSKA SOLA 60 učencev za poklic natakarja in 50 učencev za poklic kuharja. Pogoji za vpis: starost od 15-do 18. leta, dovršenih osem razredov osnovne Sole, zdravstvena sposobnost za delo v gostinstvu in uspešno opravljena sprejemna preizkušnja lz slovonščlne ln računstva. Šolanje traja 30 mesecev. Pismene prijave Je treba postati z naslednjimi prilogami: 1 potrdilo o rojstvu, 2. zdravniško spri -•valo z Izjavo o sposolinosU za delo v gostinstvu, 3. spričevalo Obvestilo prebivalcem Mirne peči in okolice Julija ln avgustu ambulanta r Mlml peči zaradi rodnih lotnlh dopustov no bo poslovala. Vsi prizadeti naj se v tom času obračajo po zdravniško pomoč na splošno .imbulanto v Novim mestu. ZDRAVSTVENI IM)M NOVO MESTO Obvestilo o dražbi Javna dnižba premičnin po pokojni ■ Ani Kosi Iz 2uz.«u!nTkn 45 bo v u- i . 5. julija 1964. dopoi-'dno na kraju samem. Interesenti vabljeni! o dovršenem 8. razredu osnovne Sole s pLsmenlm mnenjem Šote o učencu. II. 90LA ZA GOSTINSKE TEHNIKE 30 učencev — gostinskih delavcev, Id se želijo nadalje strokovno >bramU za zahtevnejše tehnične in komercialne posle v gostinstvu: vodja obrata, poslovodja, ekonom, Sef atresbe, Sef reoepolje ki podobno. Šolanje traja dre loti. Prijavilo se lahko 1. gostinski delavci, ki so končali gostinska ali njej sorodno strokovno Solo; 2. gostinski dolavoi, ki so si z ispitom pridobUt kvalifikacijo za enega Izmed osnovnih gostinskih poklicev tn imajo uspešno dovršenih 8 razredov osnovne Sole; t. osebe, ki so najmaivj že dve loU zaposlene tka vodilnih delovnih mestih v gostinstvu In imajo uspešno dovršenih 8 razredov osnovne AoCe. Nadaljnji pogoj za vpis je uspešno opravljena sprejemna preizkušnja za kandidata z gostinsko šoto k tujega Jezika, za ostale pa lz slovenščine, računstva in tujega Jooika (po Izbiri: nnnAoi-na, angleiolna. francoščina, lian-lansčina ttd ). DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: Občinski odbori SZDL Bro tlce, OmomelJ, Kočevje, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sov nlca ln Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Oosnlk (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, France Orlvnc, Miloš Jakopoe, Jožica Toppojr ln Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek - Posamezna »tovilkn 30 din - Letna naročnina 1200 din. pollutnn 600 din; plačljiva I« vimproj Za Inozemstvo 2400 din - TekočI račun pri podr NB v Novom nii-slu. noti-ll flOB-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg S - PoStnl prodni 33 - Telefon 21-337 - Rokopisov in fotografij no vračamo - TISKA Časopisno podletje DTTTO « Ljubljani i