Natisov 15.000. *W „štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. seprodajajo po 6 v-Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, za '/« strani K 40, za ',', strani K 20, za >/, strani K 10, za »/„ strani K 5, za '/« strani K 2-50, za >/M strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se wjjiw# cena primerno zniža. Štev. 35. V Ptuju v nedeljo dne 1. septembra 1912. XIII. letnik. Bankerot. Ko se je pred par leti podrla slamnata »sloga" starega prvaštva v slovenski politiki in so pričeli moderni klerikalci z neverjetnim nasiljem svojo »stranko" vstvarjati, imeli smo mi »štajercijanski" naprednjaki prvi črni naval izdržati. Mi smo bili takrat edini, ki so se upali proti ljudstvo uničujočemu klerikalizmu vihteti svitli meč svobodnega mišljenja ter ljudske pravice. In celo možje, ki jih je ločila slovansko-narodna zagrizenost od nas, so natihem uvidevali in priznavali pomen našega boja. Razven »Štajercijancev" se seveda nikdo ni upal nastopiti proti politični duhovščini, ki je davila slovensko ljustvo z železno pestjo. A ko je ljudstvo v vedno večjem številu pristopalo naši stranki, ko smo postali v javnosti odločilni faktor, postala je nakrat tiste zbegana slovenska „inteligenca" po mestnih pisarnah pogumna; hotela je žeti, kar smo mi sejali . . . Takrat je izgubila celjska tetka »Domovina" zadnji svoj zob in se je vlegla v grob; Hribar ji je postljal na starih nogavicah in Vekoslav Spindler je vzel svoj klobuček, kajti ta skleda je bila izpraznjena. Takrat se je ustanovila .narodna stranka," katero je pravzaprav le ta ponesrečeni poet Spindler potreboval . . . Z velikim pompom, z donečim bobnanjem in glasnim trobentanjem stopila je »narodna stranka" v spodnjo-štajersko javnost. Kratkovidni ljudje so mislili, da je to lev, ki bode klerikalnega „lindwnrma" premagal. A kmalu, prekmalu se je izkazalo, da ni to pravi, resnični lev, temveč le navadni osel, preoblečen v levovo kožo; iz vseh lukenj je gledala siva dlaka in namesto levovega tuljenja smo začuli Naj se nam oprosti to ravno ne posebno fino in salonsko primero. Pa resnična je! Kajti odkar se opazuje politično Življenje Slovencev, ni še nobena stranka tako grozovitega bankerota doživela, nego te pravi karikaturi podobna .stranka". Bankerot v vsakem ozira in na vsakem polju! Nam „Štejercijancem" je vzela par možakov, ki se jih da na prstih sešteti; ti so ji šli na lim, čeprav so se v naši stranki prvih političnih korakov naučili in si ujačili svoje ude; te omahljivce, ki so v »narodni stranki" na polne sklede upali, smo celjskim bankeroterjem privoščili. Danes se že kesajo in bi radi z nami koketirali, ker čutijo velikansko gospodarsko bodočnost, ki jo ima naša stranka in le naš-RJtetranka na Spodnjem Stajerj^. Pa za nas so ti omahljivci mrtvi. Tudi klišjillcem ni „narodna stranka" prav nič, ,Sk6oovala; nasprotno, koristila je tem mfačnjikčm s svojimi taktičnimi napakami. Boljših pomočnikov si klerikalci niti želeti ne morejo, nego je te „narodna stranka", ki je vedno tisto zadela, kar ji sami škoduje in ji vzame zadnjo zaslombo v praktično mislečem ljudstvu. Stranka splošnega bankerota seveda t svoji agoniji ne veruje na lastno usodo, — kakor vtapljajoči se grabi po slamnati bilki in dela ,,bum-bum-bum" za vsako še tako smešno malenkost. Otročja igra! S svojimi zadrugami je „narodna stranka" dogospodarila, tako da se jo že proklinja, kakor se je preklinjalo nesrečne ustanovitelje zločinskih ,,konzumov". Svoj dnevnik, katerega ustanovitvi bi moral odsvetovati zadnji tiskarski vajenec, je „narodna stranka" v neverjetno kratkem času zapravila; in le tisti se jokajo za njim, ki so svoje hipno navdušenje plačali s težkimi stotaki. . . V političnem ozira se je „narodna stranka" s svojima bivšima po8lancoma grozovito osmešila. In dr. Kukovec igral je v štajerskem deželnem zboru vlogo don Kišota; pobijal je danes tisto, kar je včeraj oznanjeval, gledal na splošno politiko kakor miš iz moke, brez da bi vplivni politiki le za trenutek mislili, da eksistira na božjem svetu en dr. Vekoslav Kukovec. . . Danes — to nam mora vsakdo, ki resno opaznje in misli, rad priznati — danes nima „narodna stranka" ne v gospodarskem ne v političnem ožin, :), ny nobenega pomena; — je pač stranka splošnega bankerota. . . Vkljub svojemu žalostnemu neuspehu pa je imela „narodna stranka" doslej vsaj nekaj sramote; skušala je v javnosti vsaj vtis napraviti, da je liberalna in napredna in samostojna. V zadnjem času pa je to tudi čez krov vrgla. Ne mislimo samo tistih klavrnih slučajev, ki so podobni županski volitvi v celjski okolici, kjer je „narodna stranka" ponižno pred malim dr. Benkovičem pokleknila. Takih slučajev, takih grdih nedoslednosti „narodne stranke" bi lahko na tncate našteli. Omeniti pa smo hoteli danes le en slučaj, ki tvori naravnost klasični dokument bankerotske propalosti in škandalozne nedoslednosti ter predrznega farizejstva „narodne stranke". Človeku mora zavreti kri, ako se upajo teki ljudje sramotiti ime „naprednjak" ali „liberalec"" V zadnjem „N a r o d n e m listu" namreč, ki je vendar oficielno glasilo te „stranke", objavil je neki ,,odlični slovenski politik" (?) članek „Doneski k letošnjemu glavnemu zboru narodne stranke za Štajersko." Ne vemo, kdo je te ,,odlični slovonski politik", čeprav se nam njegova pisava precej znana zdi. A na vsak način bi mu zaklicali: „Geh' ins Kloster, Ophelia!" Kajti te članek ni samo neumen, temveč vsebnje toliko tistega, kar imenujejo Nemci »Gesin-nu ngslu m p er e i," da se le čndimo, da se najde na slovenskem liberalni redakter, ki krije s svojim imenom tako žlobudrijo. Poslušajte torej! „ Narodni list" piše: „Narodna stranka se mora v prihodnje zopet povrniti v prvi vrsti k pozitivnemu narodnemu delu, opustiti pa po možnosti spopade s klerikalcem bodisi v časopisju, bodisi pri volitvah ali na shodih." — To se pravi: mi »narodnjaki" zleziti hočemo političnim popom med škrice, boj do noža pa bndemo peljali odslej proti štajers- kemu nemštvu. Vprašamo le, zakaj imajo potem »narodnjaki" lastno stranko? Spindlor naj grč v uredništvo „Straže," Lesničar naj prevzame .Gospodarja," dr. Kakovec pa bode dobil Meškov mandat; preje mora seveda dr. Korošcu roko košniti ... A „Narodni list" piše naprej: »Napredni (?) politiki (??) naj občujejo z odličnimi duhovniki, naj se udeležijo tudi reprezentacijskih obedov" itd. No, zdaj vemo,' zakaj se gre temu »odličnemu slovenskemu politiku;" najedel bi se rad oglodanih kostij, ki dadajo iz farovžkih miz, »slavnostna žretja" mu grejo po glavi, lačen je revež in zato zavida debele pope za njih trebuhe. No, mi mu želimo dober tek! Samo tih naj bode o »naprednosti" in »liberalni politike," da se mu ne zaleti kakšna farovška kost v goltencu ... Ta lačni »narodni" člankar priporoča nadalje, da naj se klerikalcem v njih o b-strukciji v štajerskem deželnem zboru pomaga. Mož gotovo ve, da se je s to klerikalno obstrukcijo štajerskemu prebivalstvu na stotisoče denarja naravnost oropalo; a vkljub temu hoče klerikalcem še pomagati, samo da bode smel oblizniti farovške žlice . . . Naravnost klasičen je te-le stavek tega lačnega »odličnjaka": »Če klerikalci izjavijo, da postopajo v deželnem zboru kot Slovenci, se mora iti z njimi čez drn instrnin ne vprašati, ali postopajo pametno ali ne." Kleri-rikalci napravijo torej v deželnem zbora lahko največjo lumparijo ali oslarijo; treba jim je izjaviti edino, da postopajo »kot Slovenci" (logika, kje si?) in — liberalni »narodnjaki" bodejo šli z njimi »skozi dm in strn"; kakor dobro dresirani kužeki bodejo čakali na drobtinice od prepolne fajmoštrovo mize ... Ne vprašamo svojih »štejercijanskih" somišljenikov, ki so si že davno pravo mnenje o tej bankerotni »narodni stranki" napravili; tudi ne vprašamo nepolitične poštenjake, ki kaj teko propalega niti razumeli ne bodejo; vprašamo — »narodnjake" same, vprašamo dr. Kukovca, vprašamo Spindlerja in Lesničarja, j e -1 i jih ni takega nemoralnega licemerstva in farizejstva sram? Pa to še ni vse: Najhujši stavek »Narodnega lista" je te-le: »če je taktika klerikalcev v gmotnem ozira ljudstvu škodljiva, ni merodajno." To je skoraj preveč! Za tega »narodnega odličnega politika" je torej prav vse eno, ako ljudstvo od lakote umira! Revščina zadolženih kmetov, obupni klic nedolžne dece, — to mu »ni merodajno"!!! Take predrznosti, teke brezvestne infamije se v slovenskem listu menda še nikdar ni napisalo^Kleri-kalci so vsaj navidezno kazali, da hočejo* ljudstvu iz revščine pomagati; »narodna stranka" pa je zdaj sama javno povedala, da ji ni nič za gmotno [stanje slovenskega ljudstva! Taka »stranka" zasluži, da izgine iz površja ! Pfui Teufel! Strauchill'ova grenčica iz zelenjave povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu neobhodno potrebna. Zato jo je priporočati zlasti za turiste, lovce, vojake, -------romarje itd. ------- «4 |||IB|H in modno blago za gospode in gospe 11II »11 priporoča izvozna hiSa 140 Ulllln ProkuP Skorkovsky in sin T Iluinpulfu M CeSkem. | Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerne cene. Na leljo hočem dati takoj izgotoviti gospodske obleke. Dopisi. Sv. Lenart slov. gor. — Zadnjo nedeljo obdržala je pri nas zadruga »Jungferc" z omejeno zavezo praznik av. Slomšeka. Bilo je naravnost velikansko! Vsi 'gledalci so naravnost ua trebuh popadali, od samega veselja, da imamo v slov. goricah še toliko nedvomljivih devic. A med obhodom postalo je baje neki devici slabo; pozabila je, da sliši že v otročjo postelj. Na slavnostnem prostora hotela Arnnš frfotale so zastave in tam je stala tudi kot govorniški oder okrancana kokošja lojtra. Celo neka Jungfrava" je govorila govor, ki ga ji je napisal neki kaplan in ki si ga je v potu deviškega svojega obraza tekom 4 mesecov naučila. Kakor je znancem povedala, sama ne ve, kaj je govorila. Potem se je »teater špilalo", seveda na srbsko-balkanski način. V gostilni sedela je ljuba duhovščina tesno pri vročih devicah; pa se ne sme nič slabega misliti. Le semtertja je kdo prav globoko vzdihnil. Kratko rečeno, bilo je lepo in vino dobro! A ko so korakali domu, — — radovedna luna jih je gledala, ker je sama stara devica; pa mnogo nam je povedala ta hudomušna luna, mnogo, mnogo; a mi smo kristjani in molčimo raje. . . '' Sv. Lenart Slov. gor. Slovenski učitelji menda ne vedo več, kaj naj dajo šolski deci ob koncu šolskega leta opraviti. Zato porablja nad- 3 zlata pravilaza kupovanje. 1. Zahtevaj .adno najboljše, posebno tedaj, ako je ceneje kot slabše stvari. 2. Pazi pa vedno, da v resnici to dobiš, kar zahtevaš. 3. Kadar kupuješ MAGGI-JEVE kocke za govejo juho, prepričaj se, ako nosi vsaka kocka ime MAGGI in varstveno znamko zvezdo s križcem; kajti MAGGI-JEVE kocke po 5 vin. so najboljše učitelj šolske dečke za »premetavanje ciglov." Kakor znano, kupila je »Glavna posojilnica" za neverjetno visoko svoto hišico na cesti v Mureck. Ta hišica stoji večinoma prazna, ker noče nikdo v mokrih teh prostorih stanovati. Zdaj so streho te bajte nanovo krili. Da bi prav poceni prišlo, poslal je pa nadučitelj, — tu ponižni sluga liberalnega nadpapeža — svoje šolske dečke, da so streho krili. In res je enemu dečku padel cigel tako hudo na glavo, da so morali nesrečnega otroka takoj k zdravniku prinesti, ter je težko ranjen . . . Tako delajo slovenski učitelji z deco slovenskih kmetov! Ali ne ve g. nadučitelj, da se šoli podvrženo deco sploh ne sme pri takemu delu rabiti? Ali ne ve, da to ni samo nečuvana brezvestnost, marveč tudi proti postavnost, za katero se more brigati obrtna oblast ter državno pravdništvo? Ali je deca le orodje v rokah prvakov, ki se sme izrabljati in izkoriščati ? Upamo, da bode oblast svojo dolžnost storila! Hrastnik. Ob priliki 60 letnega prestolnega jubileja našega cesarja ustanovilo se je v Hrastniku 1. 1908 vojaško veteransko društvo, ki si je zamoglo v kratkem času društveno zastavo nabaviti. To zastavo se je pred kratkim blagoslovilo. Zastava, ki jo je izdelala dunajska firma Fellinger & Hassinger, kaže na eni strani av-stro-ogrskega orla v cesarskih barvah, na drngi strani pa štajerski grb v deželnih barvah z besedilom »Mit Gott fiir Kaiser und Vaterland." Na predvečer slavnosti dne 3. t. m. se je priredilo do vile kumice gospe baronice Emma de Seppi bakljado z rudniško godbo. V nedeljo potem se je sprejelo zunanja društva, od katerih so došla: celjsko veteransko društvo pod komando g. Petra Derganz, trboveljsko pod komando g. inženerja Filipa Krassnigg; domačemu društvu pa je zapovedoval g. M. Slokan. Po ra-portu korakali so čez 160 mož močni veteranci pod komando g. Derganza na bogato dekorirani slavnostni prostor, katerega je dala tukajšna kemična tovarna na laapolago. Pridrazila se je tudi še fabriška poearna bramba pod komando g. Johan Killer star. Dehant iz Laškega g. dr. Krulz pod azistenco zanika g. Veternika sta celebrirala sv. mašo. Potem se je blagoslovilo zastavo; kumica baronica de Seppi je darovala krasni trak. Slavnosti so se udeležili m. dr. zastopnik politične oblasti, oficirskega kora inf. polka št. 87 in dež. bramb. batajlona št. 26, direktorji tukajšne industrije gg. Burger, Leiller in Wieltechnigg, uradniki, orožniki itd. G. dehant in g. Derganz sta imela še krasne nagovore. Popoldne se je vršila še krasno" uspela veselica. — Ob tej priložnosti naj še omenimo, da je »Slov. narod" tudi proti veteranskemu društvu na znani lažnjivi način hujskal; opozarjal je celo prebivalstvo, naj se ne udeleži te lepe slavnosti. Roševa in »roševska" »inteligenca" se je seveda temu hujskajočemu povelju uklonila. — Ob priliki cesarjevega rojstnega dneva priredilo je veteransko društvo v Dolu IVova gorska železnica. V par tednih oddalo se bode javnemu prometu nova zanimiva gorska železnica na Tirolskem, ki se jo je zgradilo po milanskem zistemu Che-ratti in Teufand v mestu Lana v bližini kiasnega Merana. Ta železnica na vrvih (Schwebebahn), ki jo kaže naša slika, pričenja v visočini 316 metrov in vodi do gorskega kolodvora, ki je 1446 metrov visoko in najvišji na celem Tirolskem. Železnica obstoji iz dveh sekcij. Dolga je skupno 2200 metrov; dostikrat gre do 100 procentov, to je 45 gradov v breg. Velikanske vrvi, ki nosijo železnico, počivajo na 39 železnih konstrukcijah; te stojijo zopet na betonskih zokelnih, ki gredo do skale in so skozi fundirani; deloma so ti zokelni čez 40 metrov visoki. V vozovih te Vigiljoch-železnice ima poleg voznika še 15 potnikov prostora. Ker je ta železnica poleg tega jako cena, se bode gotovo mnogo rabila in bode vsled tega tudi ena najvažnejših železnic na vrvih v planinskih deželah]) postala, gs m slavnost z božjo službo. V Hrastniku so bile hiše s cesarskimi zastavami okrašene; edino hiša bivšega župana Rosa je bila brez zastave. S tem je pokazala Roševa gospoda zopet svoje sovraštvo. Mi pa kličemo vrlim veterancem krepki: hurrah! Stonjci niže Ptuja. Dne 21. avgusta je bil Franc Vinzek, predstojnik v Stojncih, hudo nesrečen. Peljal se je proti domu od mesta An-kenstein. Splašile so se mu kobile in so jako močno letele; pa je bil drugi voz na cesti; ker je bilo na eno stran premalo prostora se ogniti, trešila je žrebica v drugi voz z prsami tako močno, da je bila za pol ure proč; škoda znaša 800 kron. — Druga nesreča v Stonjcih se je zgodila dne 23. avgusta. Ta dan se je pustil Andrej Kreinz, posestnik, eno veliko huto spu-vati in ravno ko so bili tesarji gotovi in še dva najboljša tesarja zraven, se je huta vkup zrušila; ne ve se, kaj je krivo. Škoda se ne da ceniti, ker še ni bilo zavarovano. Kreinz ima ogromne stroške zastonj, ker so tesarji zdaj dragi. -•- Gorica pri Račjem. Redko kedaj je o nas kaj slišati, pa no mislite, dragi bralci »Štajerca", da ne čitamo tudi mi resnicoljubnega »Štajerca." Ker nam zdaj vsaka štev. »Štajerca" prinese novice o grozni toči, katera nas spravlja v nesrečo in bedo, Vam hočemo tudi mi nesrečni Goričani nekaj poročati. Kakor drugod tako je tudi pri nas. Tudi pri' nas čutimo veliko škodo po toči. Sedaj ko smo žmlatili žito in pšenico, zdaj se vidi, kako nas je to grozno letovje spravilo v nesrečo. Dragi bralci! Ako dobro premislimo, se niti delo ni poplačalo; celo sedaj ko se mora zavoljo pomanjkanje delavcev dobro plačati. Res, sila je velika! In — kaj nam je začeti v tej groznej nesreči ? Nikdo nam noče pomagati. Slišati je bilo veliko o podpori, pa je vse zopet utihnilo. Tudi v času državno-zborskih volitev se nam je od strani klerikalnih voditeljev prav mnogo obetalo; a mi nismo vsi krivi, da se je izvolilo Orehovskega Piska, o katerem vemo, kaj zna! Pa res! Kje neki hodijo sedaj ta gospod? Mi jih sedaj ne vidimo in ne slišimo, pridejo le, ko je čas voliti. Takrat nas pač poznajo vsi prvaški dohtarji in farji; ko je pa treba ubogemu kmetu pomagati, pa ni duha in ne sluha o teh poštenjakih. Ako ne bode od strani našega poslanca nobene pomoči v tej nesreči, se mu pač potem ni treba več za kandidata postavit. Pomagali si bodemo sami! — Dragi bralci! Pri vsem tem nismo nesrečni samo mi ubogi izsesani kmetje, temveč tudi naš bogati g. kaplan v Cirkovcih. Rekli so v nedeljo, 18. avgnsta, da ne bodejo šli sedaj po bernji, ker žita itak nič ni, pač pa bodejo prišli v jeseni, če bode obilo ajde. Večni Bog nas torej varuj, da bodemo imeli vsaj dovolj ajde, da lahko obdarujemo našega kaplana vsaj z ajdo, ker žita nič nimamo. In res, vbogi so naš kaplan Melhior Zorko. Pri nas so širijo govorico, da imajo na tisoče kron denarja, katerega jim gotovo ni toča pobila, kakor pa nam kmetom žitno polje. Bog se nas torej usmili v tej hu-dej sili, da nas letos več ta grozna toča ne obišče in nam še to zadnjo upanje ne potolče, ker potem bi bili sami prisiljeni beračit. Nikar pa nam naj g. kaplan Melhior ne zamerijo; ako ne bo ajde, bo pa vsaj mnogo repe. Vas bodemo pa z repo obdarovali. Pridite torej, Vam ne bo žal. Več žalujočih po toči trpečih kmetov. Vojaške olajšave. Nova vojna postava prinesla je razne vojaške olajšave. Tako se zamore gotovim vojaški dolžnosti podvrženim, ki nimajo polne postavne pravice na olajšavo kot vzdrževatelji družine ali kmetovalci, v posebnega obzira vrednih slučajih dovoliti, da se prestavijo v nadomestno rezervo (Ersatzreserve). Taki posebnega obzira vredni slučaji so m dr.: posest kmetijstva, ki se je posestniku oddalo od za delo nezmožnega moškega ascendenta ali ženske-vdove aseendentinje še ob času življenja teh ascendentov in ki bi jim itak potom postavnega podedovanja pripadalo; — ako dohodek iz kmetijstva ni zadostno za popolno vzdržaaje družine 5 oseb ali pa ako prekosi za nekaj štirikratni taki dohodek; — ako ni nobenega druzega za vodstvo kmetijstva primernega moškega Člana družine; — ako se da dokazati, da je vodstvo kmetijstva vklub drugim sinovom (ali vnukom) od reklamirane osebe- odvisno; — ako je bivališče člana družine, ki pride v poštev, že dolga leta neznano, ali pa ako se da smrt takega 1 3 člana dokazati; vzdržanje ločene matere, ako njen ločeni soprog ni za to vzdržanje prisiljen ali pa ako se svojih dolžnosti ne drži; — vzdržanje od soproga zapuščene matere; — ako je en član družine že dalje časa v ječi ali pa ako je toliko moralično manjvreden, da ne more nikogar podpirati; — vzdržanje za delo nezmožnih starišev, ako imajo drugi sinovi lastno družino in ako zamorejo s svojim dohodkom le lastne družine vzdrževati; — vzdržanje za delo nezmožnih starišev, ako imajo sicer še druzega sina, ki pa je vsled svojega poklica za podporo nezmožen ali pa ki je v drugo družino adoptiran; — vziržanje po že v otroški starosti adoptiranem sinu; — ako je bil kak član diužine kot vzdrževatelj svojega za delo nezmožnega tasta (tašče) že v nadomestno rezervo prestavljen; — ako je že 5 ali več sinov v armadi ali mornarici služilo ali pa ako še služijo. Prošnje za prestavljenje v nadomestno rezervo morajo kmetovalec sam, pri vzdrževalcih družin pa podpore potrebni sorodniki (ali svojci) v lastnem interesu v mesecih januar do konca julija leta nabora dotičnika (Stellungsjahr), najkasneje pa do nastopa prezenčne službe (ako nastopijo tozadevne razmere šele pozneje pa po njih nastopu), pri pristojni okrajni oblasti vložiti Razven za take slučaje splošno predpisanih se mora še take dokumente priložiti, s katerimi se dokaže potreba posebnih obzirov. Ako je bil naboru podvrženi v resnici potrjen (asentiran), predloži okrajna oblast prošnjo deželnobrambenemu ministerstvu, v Bozni in Hercegovini pa deželni vladi, ki skupno z vojaško teritorialno oblastjo o prošnji razsoja. Olajšave se dovoli lahko do določene procentne mere brez ozira na vrsto asentiranja ali dan nastopa dotičnih razmer. Pred resnično prestavo v nadomestno rezervo se mora deželnobrambenemu ministerstvu (v Bozni-Hercegovini deželni vladi) dokazati, da dotične razmere še obstojijo. Olajšava se tudi ne dovoli, ako se da dokazati, da bodejo dotične razmere tekom časa od uvrščenja do 1. oktobra tistega leta, v katerem bode službi podvrženi svoje 23. leto dokončal, ponehale. V takfm slučaju se mu dovoli zavlečenje nastopa prezenčne službe do 1. oktobra dotičnega leta, v katerem se bodejo omenjene razmere predrugačile. MOJA STARA izkuSnja me uči, da rabim za negovanje moje koze le Stecken pferd-lilijino-mleeno milo od tvrdke Bergmann 4 Co. Tetechen a/E. Kos za 80 b se dobi povsod 22! Novice. Tajrtostni koš. „tirazer Tagblatt" poroča iz vzhodne Štajerske: Zadnjič enkrat sedelo je v neki gostilni več kmetov pri vinu. Nakrat vstopi s kosom na hrbtu neznanec v sobo in postavi koš na klop. — „Kaj pa imaš v košu?" vpraša eden kmetov tujca, ki si je hotel poži-rek vina privoščiti. — „Zeljnate glave", odgovori tujec. Ko je neznanec ravno na svojem kozarcu potegnil, zakričalo pa je v košu: „Kikeriki!" — „No, ali znajo tvoje zeljnate glave kikirikati?" vpraša eden kmetov tujca. Slučajno vstopi v tem trenutku orožnik v sobo. Ko ga je tujec zagledal, postal je bled, hotel plačati in tiho oditi. Ali kmetje so rekli orožniku: „Ne izpustite ga, ta ima zeljnate glave, ki pojejo kakor petelini." — Orožnik najdel je v košu osem kokoši, ki so bile zadavljene in enega petelina. Vse to je tujec ukradel. Petelina pa ni dovolj zadavil, tako da se je bil v košu prebudil in je tata s svojim kikirikanjem izdal. Bik na automobilu. Na okrajni cesti Gradec-Gleinstatten gnal je neki kmet bika. Ker bik ni bil hude nature, so mu ni oči zavezalo. Ali automobil zmeša tudi najpobožnejšega bikeca. Ko je od zadaj pridrdral tak bencinski vrag, zdivjal je naš bikec. Zaman je kmet mahal, da naj se automobil vstavi; šele čisto pri kmetu se ga je vbogalo in hoteli so z automobilom počasi mimo voziti. Bikec pa je nagnil glavo in zdirjal S roti automobilu. Potniki so vsi prestrašeni na rugi strani vun skočili, pozabili pa voz vstaviti. V tem hipu skočil je bik z velikanskim poskokom na automobil in se je, sam ves začuden, počasi naprej peljal. Kmet in potniki so najprej debelo gledali, potem pa za. njim bežali. Ker pa bik ne zna automobila voditi, zvrnilo se je kmalu vse v cestni jarek. Bikec je zletel na zeleno trato, brez da bi se bil poškodoval; pustil se je takoj od kmeta vjeti. Medtem ko so potniki svoj razbiti automobil gledali, rekel je kmet: „Glej, glej, zdaj hoče še moj bikec per automobil v mesto". . . Napadi na smodišnice. Kakor poročamo, vršila se je v zadnjih časih cela vrsta poskušenih napadov na avstrijske smodnišnice (Pulver-magacine). Vsled tega i spojna uprava tozadevne predpise za stražo poojstrila. Puška straže mora biti odslej nabasana s 5 ojstrimi patronami. Klic: Halt vver da?" pa se bode odslej le enkrat zgodil. Ako bi poklicani takoj na prvi klic ne odgovoril, mora straža takoj ojstro streljati. Koliko 86 sne V ječah? Človeka bi glava zabolela, ko bi tozadevno natančne številke poznal. Le na močaatih izdelkih potrebujejo avstrijske ječe na leto okroglo 14.000 kil grisa in 786 000 kil moke. Ni čuda, da se vedno več takih ljudi oglaša, ki nalašč kaj storijo, da pridejo v ječo; kajti v ječi se jim bolje godi kakor zunaj. Iz Spodnje-Stajerskega. Kje 8te? Poročali smo v zadnjih številkah o grozoviti toči, ki je zadela naše skoraj vsako leto tako težko prizadete Haložane, kakor tudi kmetovalce drugih spodnještajerskih okrajev. Seveda je popolnoma nemogoče, da bi vsa nam došla poročila objavili ali pa na vsako pismo istotako pismeno odgovorili. Povemo torej na tem mestu, da smo vse storili, kar se v tem slučaju in v danih razmerah storiti more. Obrnili smo se zlasti na g. okrajnega načelnika Orniga, ki je sicer že takoj prvi dan po toči odločno za izdatno podporo prizadetemu prebivalstvu nastopil. Kar zamore njegova pridnost in njegov osebni vpliv doseči, to se bode gotovo tudi doseglo. To lahko obljubimo, zlasti ker bodejo ob njegovi strani tudi drugi nemški poslanci stali. Posebno poslanca Wastian in Marckhl bodeta radovoljno v prid vbogemu ljudstvu sodelovala. — Vedno in vedno se nam pa ob tej priložnosti vsiljuje vprašanje: k j e s o pa slovenski poslanci? Prvaški listi ne pišejo skoraj ničesar o toči in njenih posledicah, kakor, da bi bila to malenkost, za katero se živ krst ne zmeni. Psovanje najnižje vrste polni slovenske liste, — revščina nesrečnega ljudstva pa jim je deveta briga. V tem času mora pač tudi najkratkovidnejši kmet uvidevati, kako malenkostno in za ljudstvo ničvredno je to slovensko časopisje, ki se redi zgolj od politične hujskarije in obsebnega natolcevanja. „Narodna stranka" ne stori ničesar; saj stojijo „odlični" njeni ^politiki" na stališču, da jim „gmotno stanje slovenskega ljudstva ni merodajno" In klerikalna stranka prireja zdaj v teh žalostnih časih svoje „Slomškove slavnosti," pri katerih se hujska proti postavi in državi. Vbogi škof Slomšek se mora pač v grobu obrniti, ako opazuje, kakšni ljudje se danes šopirijo v v njegovem znamenju in kakšni politikastri peljejo danes njegovo ime v ustih. Slomšek je imel zlato srce za svojo ljudstvo; v času točine nesreče bi on goto ne prirejal nobenih veselic in bi ne praznil itak revnim ljudem žepov ... Slovenski poslanci pa — to pač popolnoma opravičeno povdarjamo — so v času kmetske nesreče na ljudstvo pozabi li. Zaman torej jih vprašujejo kmetje: Kje ste, slovenski poslanci ? . . . V Sv. Barbari v Halozah so zdaj, kakor znano, brez kaplana. Anton Berk, navdušeni zagovornik klerikalne ideje in strupeni sovražnik hudobnih naprednjakov, ki po njegovem mnenju nimajo „prave vere", jo je v Ameriko popihal. Ves jok barbarskih „Marijinih" devic ni nič pomagal, zaman so tekli celi potoki grenkih solzic — Berk je šel, noč ga je vzela; in dobro je bilo, da ga je noč vzela, kajti drugače bi ga bil vzel državni pravdnik. Pravijo, da je šel Berk v Ameriko k „Mormonom"; za to versko sekto ima zlasti zato veliko veselje, ker se „Mormoni" ne zadovoljijo z eno samo žensko, temveč jih imajo več. Pač pa se Berk moti, ako misli, da je pri „Mormonih" dovoljeno občevanje z šolsko deco. . . No, stvar sama ob sebi ima tudi resno lico. Bork jo naravnost tipičen za one politične duhovnike, ki vidijo sicer pezdir v sosedovem očesu, trama v lastnem očesu pa ne. Čudno se nam pri vsem temu pa le nekaj zdi: Klerikalni listi so vedno grozovito razburjeni, kadar se kak liberalec ali naprednjak v tem ali onem proti postavi zagreši. Takoj vpijejo „križajte ga" in takoj mečejo vso krivdo na liberalno ali napredno stranko samo. Zdaj pa, ko je moral katoliški in politično-klerikalni kaplan Berk zaradi podlega in grdega zločina pobegniti, ker bi se drugače za njim vrata ječe zaprle, zdaj molčijo klerikalni listi kakor grob in ne vedo ničesar o krščanski vzgoji in čednosti in verskem prepričanju in kakor se vse te lepe stvari še imenujejo, povedati. „Straža" in „Šlovenski gospodar" in ,,Slovenec" so tihi, ničesar ne vedo svojim veraim ovčicam o kaplanu Berku povedati, čeprav je bil ta oskrunjevalec dece dopisnik teh listov in je po njih poštene napredne kmetovalce napadal ter sramotil. To je jezuvitezem! Poštene naprednjake blatijo ti jezuvitovski klerikalni listi, — klerikalni lump pa napravi lahko največjo svinjarijo, oni bodejo molčali. Fej čez tako „moralo" ! . . . Seveda molči tudi „knez baložanski", župnik Vogrin. Se čuti pač prizadetega, kajti on bi imel Berke in Rabuze nadzorovati in on je imel nekako odgovornost zanje. Kar se prebivalcev v sv. Barbari tiče, se celi zadevi pravzaprav smejijo, čeravno je kaplan Berk v marsikaterem poštenem kristjanu uničil zaupanje v duhovski stan. Vogrinu privoščijo farani večinoma, da se mu je zgodila Berkova nafera". Zdaj pa se poroča, da bode namesto pobegnelega kaplana Berka prišel v sv. Barbaro politično ednakovredni tiček, namreč — kaplan Baznik iz Hoč. Ta Baznik spada med največje politične peteline in najpredrznejše farške hujskače, kar jih imamo na Spodnjem Štajerskem. Tudi on ne zna ločiti vere od politike, tudi on smatra v hujskariji svoj glavni poklic. Prepričani smo torej, da bode nadaljeval politično delo Rabuzeka in Berka. Vemo, da so vrli naši Hočani iz srca veseli, da se odkrižajo tega kaplanskega „oberčuka," obžalujemo pa obenem Barbarčane, ki jih zadene vedno spet kuga take kaplanske politike. Bazniku že naprej priporočamo, naj nikar ne greši zoper potrpežljivost Haložanov. Vsaka stvar ima svoje meje in tudi ta potrpežljivost. V prvi vrsti pa opozarjamo župnika Vogrina, naj gleda svojemu novemu kaplanu na prsta, naj ga strogo nadzoruje in naj mu ne pusti hujskati. Drugače si bodejo znali Haložani sami pomagati! »Narodna" razburjenost najhujše vrste vlada v ormožkem okraju. Slovensko-zagriženi listi pljujejo ogenj in žveplo in celi kup slovensko-prvaških občinskih predstojnikov je bilo mobiliziranih, kakor da bi šla črna vojska zoper Turke. Kaj pa se je za božjo voljo zgodilo? V Ormožu, ki je vendar nemško mesto, bil je doslej neki Rojs kot orožniški stražmojster. Ta Rojs nam je bil znan že preje kot od prvaških huJ8kačev navdahnjeni možakar. Prav dobro je znan izza časov njegovega „delovanja" v sv. Lovrencu. Mož ima poleg tega še grozno zagrizeno žensko, ki tudi nikdar ne zna svojega jezika držati. Nas bi vse to nič ne brigalo, ako bi ne bil ta Rojs ces. kraljevi orožnik. Kot tak pa mora biti v vsakem oziru nepristranski in niti sum političnega strankarstva ga ne sme zadeti. Orožništvo vživa med ljudstvom ravno zato mnogo zaupanja, ker se ne vtikava v politiko. Taki ljudje kakor je ta Rojs torej ne spadajo med orožništvo, ker izpodbijajo s svojo prvaškozagri-ženostjo splošno zaupanje do žandarmerije. Zato je bil ta Rojs tudi na Zgornje Štajersko prestavljen. In zdaj se jezijo prvaki in vpijejo in nekateri občinski predstojniki so res tako neumni, da jim gredo na lim ter da z njimi vpijejo. Zakaj? Kaj pa briga to te možakarje? Tako daleč menda še nismo, da bodejo prvaški hujskači in od njih zapeljani vaški poglavarji orožniškemu poveljništvu komandirali. Tako dales res še nismo, pa če se vsi prvaški predstojniki v ormožkem okraju na glavo postavijo. Celjska občinska šparkasa darovala je letos iz svojega čistega dobička v splošne in dobrodelne namene okroglo 32.000 kron. Telefonske zadeve. Vlada je dovolila uresničenje intorarbanoga tolcfona od Spiolfolda v Ljutomer, nadalje telefonskih mrež v Murecku, Halbenrainu, Radincih, Križevcih in Ljutomerju ter javnega mesta za telefoniranje v Weiters-feldu. Cesar je potrdil izvolitev g. dr. H. Jabor-negg pl. Altenfels za župana v Celju. Z nožmi napadla in težko ranila sta brata Moder v Spodnji Purkli posestniškega sina Franca Puntigam. Suroveža sta znana kot pretepača in je upati, da ju bode sodnija pošteno kaznovala. — 4 — Automobilska nesreča. V vasi Ceste pri Rogatcn povozil je tovarnar Gerersdorfer iz Zagreba posestnika Jožefa Bukšek, ki je obstal takoj mrtev na lici mesta. Neprevidnega auto-mobilista so aretirali in sodniji oddali, čeprav je ponujal več tisoč kron kavcije. Požigi. Dne 22. p. m. pogorela je v Lasi pri Konjicah Lamprechtova koča. Lamprecht je kupil kočo za 300 K, zavaroval jo je pa za 800 K. Zaprli so ga, ker je kočo sam zažgal, da bi si prisleparil zavarovalnino. — Dne 23. p. m. pa je zažgal krojač Matija Kocuvan v Ve-sovju hišo svoje sosedinje in sorodnice Neže Repec. Hiša z vsem je pogorela. Knčuvan je pijanec; storil je požig iz maščevanja in šel sam k sodniji. Lovski tat. V Mokricah dobil je lovec Re-šetar fanta Škoflavca, ki je brez pravice divjačino streljal. Škoflavesje hotel lovca ustreliti, a ta je bil hitrejši in je fanta obstrelil ter težko ranil. Pod vlak prišel je posestnik Juri Muršec iz Strazgojnc pri Pragerhofu. Našli so ga kot razmesarjenega mrliča. Ne ve se, ali se je zgodil samomor ali nesreča. Pokojnik zapušča vdovo in dvoje nepreskrbljenih otrok. Pobegnil je iz Maribora raznaševalec kruha Martin Pevec. Preje je poneveril svojemu gospodarju 60 K denarja. Istotako je pobegnil iz Maribora kondukter Franc Weiser, ki je oslepa-ril urarja Fehrenbach za okroglo 80 K. Zaprli so v Ceiju agenta Andreja Drevenšek; mož je na sumu, da je vlomil v pisarno jetniš-nice in izvršil razne druge tatvine. Drevenšek sicer taji, preiskava bode že resnico dognala. Zasledujejo s „štekbrifom" v Izvanjce pristojnega pisarja Antona Rakuša, ki je v Mariboru čez 2000 kron poneveril. Priden mož. Strojevodja Franc Nowak vozil je na mašini od Poličan proti Ponikvi, ko je zagledal na progi nekega 3 letnega otroka. Za-bremzal je hitro mašino, skočil iz nje in tekel v lastni smrtni nevarnosti do otroka; dobil ga je pravočasno in mu rešil s tem življenje. Pred kratkim rešil je Nowak tudi nekemu železniškemu čuvaju življenje. Vsa čast vrlemu možu! Ustrelil se je v Mariboru branjevec Miha Kramer; baje ga je to tako razburilo, da mu nekateri dolžniki niso hoteli dolga poplačati. Nezgode. Pri nalaganju telegrafnih štang v Konjicah pobilo je delavca Štefana Krepi. Nesrečnež je težko ranjen. — V Bukovju je padel 6 letni sin posestnika Tepeza iz podstrešja; otrok si je pridobil smrtnonevarne notranje poškodbe. Nesreča. V Mariboru ponesrečil se je Franc Zweifler v svoji sobi s plinom. Plin je namreč iz cevi izstopil. K sreči je učitelj Bruders prišel k Zweiflerju in rešil smrtnonevarno ranjenemu življenje. V mlatilni Stroj prišel je v Slabotincih posestnik J. Wager; stroj mu je obe roki razme-saril, tako da mu jih je moral zdravnik takoj odrezati, ker bi nesrečnež drugače tudi življenje izgubil. V spanju ukradel je nekdo zidarskemu mojstru Gregorati pri Brežicah 440 K. Sumijo nekega Madjaka tatvine, ki pa jo taji. Ne trpinčite živali! V Slivnici mučil je na paši deček Miha Brečko krave; bodil jih je s Šivanko. Končno je ena krava zdivjala in sunila dečka z rogom tako močno v oko, da je oko izgubljeno in so morali dečka smrtnonevarno ranjenega v bolnišnico odpeljati. Iz Strehe padel je pri delu v sv. Urbanu pri Ptuju posestnik Franc Hameršak. Nesrečnež je čez par ur na prizadetih ranah umrl. Konja ukradel je v bližini Laškega hlapec Rudolf Venišnik. Na Bregu pri Celju pa so ga orožniki že vjeli in sodniji oddali. VroČO ..ljubezen" ima Franc Sattler v Lan-covcih pri Ptuju. Ker mu Požunova dekla ni hotela odpreti, razbil je s kamenji vsa okna in strešno opeko. V zaporu se mu bode že kri ohladila. Velika tatvina se je zgodila v Mariboru v stanovanju odvetnika dr. Mravlag. Medtem ko se je dr. Mravlag. Medtem ko se je dr. Mravlag z družino nahajal na počitnicah, vlomil je neznani tat v njegovo stanovanje in ukradel srebrnine za okroglo 3000 kron vrednosti. Ukradeni srebrni predmeti so gravirani s črkami A. M., J. P. in J. F. — G. dr. Mravlag je proti vlomu zavarovan, tako da sam ne trpi nobene škode. Vlom se je zgodil ponoči. Vlomi. V Sevnici so neznani tatovi vlomili pri gostilničarju Lamperju in ukradli 200 kron denarja. Isto noč so vlomili še pri trgovca Se-nica, kjer jim je padlo 700 kron v roke. Biti mora to cela tatinska družba, ki razmere prav dobro pozna. Pobil je zahrbtno s polenom Franc Kre-menšek v okolici Gornigrada tovariša Matija Pojinc. Ranil ga je težko. Jezen je bil na Po-jinca, ker je ta veljal za najmočnejšega fanta. Surovost. V Oplotnici vrgel je hlapec Anton Zabernik na 12 letnega dečka Antona Lata velik kamen, ki je dečku eno oko izbil in ga hudo na nogi ranil. Surovega hlapca se je sodniji naznanilo. Zaprli so zadnjič nekega vinskega trgovca iz Cakaturna, ki je prodajal ponarejeno vino in je s tem ljudi sleparil. Izvrševal je to lumparijo že dalje časa, a zdaj šele se je posrečilo, da se ga zasači na avstrijskih tleh. Oddali so ga sodniji. Požar vsled neprevidnosti. V okolici Brežic prišel je neki tajec k posestniku Vucaujk in ga za prenočišče prosil, kar mu je posestnik tudi dovolil. Tujec pa je bil tako nepreviden, da je v gospodarskem poslopju kadil. Tako je nastal ogenj, ki je poslopje z vso krmo vpepelil in nesrečnemu posestniku za 2200 K škode napravil. Proti četrti zapovedi božji se največ greši v skozinskoz klerikalnem kozjanskem okraju. Seveda, kjer imajo duhovniki preveč s politiko opraviti, tam ne moreje deci spoštovanja do starišev učiti. Tako je pred kratkim posestnik Franc Korenine v sv. Petru na Kraljevi gori svojo mati hudo pretepel ter težko ranil. Sadovi klerikalne vzgoje I Iz Koroškega. Zmaga. Dne 19. p. m. vršile se se v Gutensteinu občinske volitve, ki so končale v vseh treh razredih z lepo napredno zmago. Izvoljeni so sami vrli, splošno priljubljeni in spoštovani naši pristaši. Čestitamo volil-cem in izvoljencem iz srca! Izvoljeni pa so gg.: V 3. razredu Filip Kraiger, Rudolf Brunndula, G. Schaffer in H. Michelitsch; v 2. razredu Joh. Husar, H. Schmautzer, G. Rix in M. Korat; v 1. razredu F. Gohry, F. Aschenbrenner, M. Cas in Rudolf Muller. Zopet zmaga. Pri zopetnem zborovanju županov v Eberndorfu izvolilo se je g. državnega poslanca Nagele iz Velikovca kot občinskega zastopnika pri c. k. okrajnemu šolskemu svetu v Velikovcu. G. Nagele dobil je 15 glasov, kandidat prvaških rogoviležev fajmošter Treiber pa le 14 glasov. Upati je, da se bode to izvolitev kmalu potrdilo in s tem neznosni na-sprotniški gonji konec napravilo. Cast grč vrlim naprednim možem, ki so to zopetno lepo zmago a svojim nevstrašenim nastopom omogočili. Prvaški hujskači naj nikar ne mislijo, da je velikovški okraj že v njih krempljah. Hvala Bogu imamo še dovolj koroških src, ki se nikogar ne vstrašijo! Kanaltal. Piše se nam: Že več časa sem čita se v času kislih kumaric v prvaškem BŠmiru" iz naše doline razne novice. Naša dolina je revna in bi bilo že zaradi tujskega prometa treba o nje mnogo pisati. A „Šmirovi" članki ne obsegajo drnzega nego podlo hujska-rijo, skovano z najgršimi lažmi in sumnicenji. „Nemce požreti", to je princip naših prvakov, čeprav imajo od Nemcev, le veliki dobiček. V zadnjem Času se je hujskalo naravnost zistema-tično proti splošno spoštovanemu in priljubljenemu g. Dreyhorst. Napada se ga nesramno in dela odgovornega za stvari, ki jih seveda ni sam zakrivil. Seveda mu prvaki s tem ne bodejo dobrega imena ukradli, kajti vsi domačini ga zdaj še bolj kakor preje spoštujejo. — Tudi tako mirnega g. nadučitelju Millonigg v Wolfs-bachu napadajo prvaki. Mi pa vemo, da ta vrli mož svojo dolžnost v polni meri stori in da sme vsled tega tudi svoje pravice izvrševati. — Nadalje se je napadalo izvrstnega župana v Uggowitzu. Zakaj? Zato, ker noče na trebuhu ležati pred kakim privandranim farjem. — Ako treba, bodemo pa mi sulico obrnili in pričeli naše prvaške hujskače javnosti predstavljati, kakoršni so v resnici. Vemo prav dobro, da je glavni krivec vse te hujskarije v deželi itak predobro znani dr. Lambert Ehrlich. Ta možakar porablja svoje počitnice v ta namen, da širi tokaj pri nas pvraško- klerikalno hujskarijo. Sebe in svojce pa zna v deveta nebesa kovati. Nemška imena so mu vedno na potn; zakaj neki ni svojega lastnega nemškega imena poslovenil? zakaj se ne imenuje „Poštenjakovič" ali kaj ednacega ? Dr. Ehrlich ima gotovo sam dovolj putra na glavi, tako da nima pravice, se v druge zadeve vmešavati. Saj še vemo, kako vlogo je dr. Ehrlich začasa velikega klerikalnega poloma na Koroškem igral. Z enim rokavom se je takrat že zadel zapora, ker je brez vednosti prejšnega knezoškofa prav čudne denarne manipulacije izvrševal. Ljudje so izgubili več tisoč kron zaradi tega — »Ehrlicha". In ta človek hoče poštene koroške kmete napadati ? Lansko leto napravil je veliko romanje iz spodnje Koroške na sv. Višarje. Uredil pa je stvar tako, da se je največ pilo in jedlo v gostilni njegovega očeta. Torej se mu je šlo zopet za lastni žep, kakor vsem tem klerikalcem. Pred vratmi gostilne se je pustilo sveti križ; notri pa so pi-jančevali. Z od vina mokrimi ustami so potem molili, tako da se človeku tako tercijalstvo le studi. Vera in kšeft, to sta pri klerikalcih eno in isto . . . Upamo, da nam ne bode treba porabiti še ojstrejše krtače za naše prvaške hujskače. Mi v tej lepi koroški dolini se ne pustimo od nikogar komandirati! Podpeca pri Črni. Piše se nam: Dragi „Štajercu! Moramo ti poročati, da se kaplan Vinko Razgoršek v Črni zelo veseli, ko je čul, da se bojo naš gospod učitelj v Podpeci preselili. Celo šolarjem je že rekel: „Ah kaj, tega učitelja imate tako koj več nekatere dneve, potem pride v------------------—--------— — in na njegovo mesto prideta dva druga." On že natančno ve, kam bojo prišli noš gospod učitelj, če ravno oni sami še ničesar ne vejo. Morda si kaplan misli: „ Potem bom mogel v Podpeci lažje agitirati za mojo komaj ustanovljeno drn-štvo „zrelih devic" in tudi za „izobraževalno društvo" z sedežem pri „Drofelniku". Kaplan misli, mi Podpečani pa delamo in bomo skrbeli, da iz Podpeče še ene duše več ne dobi. BCe bi res nas gospod učitelj zapustili, Ne misli Vink, da bi mi v tvoj brlog stopili! Vedi, da seme, ki oni so ga tu sadili, Bomo skrbno ga naprej gojili; Iz njega močno zraste naj drevo, Ki tebeVinko, strašno v oči bodlo bo." Več Podpečanov. Toča. Iz Marija-Rojah se poroča: Dne 14. p. m. prišla je od zahoda huda nevihta. Grozni vihar zmetal je sadje iz drevja. Polomil je največje veje in iztrgal cela sadna drevesa iz zemlje. Poškodoval je tudi mnogo dimnikov in streh. Komaj pa je vihar ponehal, začela je toča, ki je napravila na kulturah grozno škodo. Ajda bila je v mnogih krajih polnoma uničena. V nekaterih krajih, zlasti pri Eisdorfu, izgledajo ajdina polja, kakor da bi bila pokošena. Istotako hudo poškodovane so koruzne in zeljnate kulture. Umrl je v Foderlachu g. M. Kulnik. Bodi vrlemu mlademu možu žemljica lahka, častni spomin v vseh naprednih srcih mu je gotov! Ukradel je neznani predrzni tat natakarici Ceciliji Pivk v Portachachu 280 K denarja. Svinj ar. V Wolku zaprli so 16 letnega hlapca Miho E., kčr ae je zagrešil nad neko 2'A letno telico. Napadel je neznani ropar hlapca Juri v Sv. Jurju in ga ranil z nožem. Hlapcu se je posrečilo pred roparjem pobegniti. Ustrelil se je v Kerschdorfu posestnik Trippler. Nesrečnežu se je zaradi hudih skrbi zmešalo. Sodniji naznanili so v Magdalensbergu nekega kočarja, ker se je baje nad malimi deklicami zagrešil. Iz skale padel in ubil se je na Sonnenbergu pri Stallu posestnik Joh. Zirknitzer. Požar. V Tolstem vrhu pri Mislinju gorelo je pri posestniku J. Schurz. Vsled hudega vetra in suše se ni dalo mnogo pomagati. Zgorela je hiša s hlevom in gospodarskim poslopjem. Obenem je pogorela vsa letošnja žetev, tri krave in vse svinje. Enega otroka so z veliko težavo iz plamen rešili. Škoda je velika. — 5 — Požig. V Dreilachu pri sv. Jakobu v Rožni •dolini pogorelo je gospodarsko poslopje posestnika Antona Kunčič z vsem žitjem in vso krmo. Le živino in nekaj pohištva se je zamoglo rešiti. Škode je za 7000 kron. Splošno se sodi, da je nekdo nalašč zažgal. Rop. V Celovcu pijančeval je posestnik Lovrenc Petrič iz sv. Petra ter je pri tem v neprevidnosti svojo debelo denarnico kazal. Pozneje pridružila sta se mu en vojak in en civilist, ki sta ga naposled zvabila na neki travnik, ga tam ob tla vrgla in mu 420 kron oropala. Roparja sta infanterist Jos. Leutschacher in frizer Leopold Rauter, ki ju je policija še isto noč vjela in zaprla. Bila sta si že denar razdelila. Vlak povozil je pri Zollfeldu čuvaja Franca Štefančič. Drugo jutro so našli nesrečneža mrtvega. Tatovi so obkradli pri Sachsenburgu posestnika Lieba, ko je na polju delal. Orožniki so dva sumljiva »vandrovca'' zaprli. Umor. V Maltabergu ustrelil je hlapec pri posestniku Gorln neko 14'A letno deklo, ki ni hotela vslišati njegovih ljubezenskih ponudb. Hlapec baje v glavi ni popolnoma zdrav. Smrtna nesreča. Pri Pollingu zagrabila je železniška lokomotiva nekega delavca in ga je grozovito razmesarila. Bil je takoj mrtev. Utonil je v potoku Salzach pek Jos. Sabi-duzi. Par tovarišev, ki ga je spremljalo, mu vsled pijanosti ni moglo pomagati. Izgubila je v Mollbruckenu gospa pl. Rast-burg denarnico z več kot 1000 kron vsebine. Mogoče je tudi, da jo je kdo obkradel. Obesila se je v Droscbitzu vžitkarica Neža Schwarz, baje zaradi neke nevzdravljive bolezni. Požar. V občini Klaussen nastal je pri posestniku Jakob Nageler požar, ki je vpepelil hišo, gospodarsko poslopje, vso pohištvo, krmo in žitje. Le živino so rešili. Škode je za 10.000 K, medtem ko znaša zavarovalnina le 4000 K. Baje je neki potovalec iz neprevidnosti zažgal. Pod glavo imel je pri spanju v postelji Anton Ciglon v Zedlitzdorfa mnogo denarja shranjenega. A nekdo mu je vkljub temu izpod glave 370 K ukradel. Bled kradel je pri posestniku Pirker v Schaumbodenu neznani tat. Hotel je čebele z žveplom pregnati. A domači pes ga je premotil in je moral zbežati. Medtem pa se je čebeljnak vnel in je zgorel. Posestnik ima za 250 K škode. Srečni OČel Neki železničar v sv. Rupertu pri Celovcu jezadnjič izvedel, da mu je njegova ženka ravnokar dvojčke porodila. Ker ima mož zdaj že 8 otrok, ga je to menda tako razveselilo, da je celo noč pijančeval. Naposled je bil v gostilni tepen, na očesu ranjen in za uro ter 20 kron denarja obkraden. Pač veliko sreče naenkrat! Svojo ženo pretepel in težko ranil je v Celovcu klepar Šašteršič. Ženo so odpeljali v bolnišnico, ljubeznjivi mož pa se bode moral pred sodnijo zagovarjati. Smrt. Kakor smo poročali, bil je v Krems-briickenu krčmar Dullnig na lovu vsled neprevidnosti svojega svaka obstreljen. Nesrečnež je zdaj na prizadeti rani umrl. Poneveril je v občini Winklern pek B. Rečnik svojemu tovarišu Maksu Gotlizer srebrno uro ter je z njo pobegnil. Eako kaže letošnja trgatev v Avstriji? Iz poročila, ki ga je sestavil K. Portele na podlagi do 30. julija t. 1. od raznih strani mu došlih poročil in ki ga je priobčila „Allgemeine Wein-Zeitung" v 32. številki, smo posneli naslednje: Ceni se, da pridela Niže .Avstrijsko letos kakih 733.000 hI, namreč približno toliko kolikor je pridelalo leta 1911 ali s/i one množine, ki jo pridela v normalnih letinah. Ceni se, da pridela Štajerska, če peronospora in grozdna plesen grozdja ne pokvarita, seveda če bo tudi vreme ugodno, približno 550.000 hI, kar bi odgovarjalo % normalne letine. Na Kranjskem bo približno 150.000 M, torej 2/s lanske trgatve. Pervnospora jn grozdna plesen sta nastopili v juliju precej močno, posebno pa po nižavah. V vipavski dolini so trte precej lepe, na Dolenskem pa so precej lepe le v nekaterih pokrajinah. Poročila iz Tirolskega se glase prav ugodno, dasiravno je loča posamezne kraje precej poškodovala. Grozdje je prav lepo in zdravo in še tam, kjer se ga je polotila grozdna plesen, so jo vinogradniki še pravočasno ustavili v razvoju. Ceni se, da se pridela letos v nemškem delu Tirolske, za 400000 hI, a v italijanskem delu pa 800000 hI zdrozgavice, kar odgovarja približno 840.000 hI vina ali normalni vinski letini. Ceni se, da se pridela letos na Goriško-Gradiščanskem približno 390000 hI, torej kakih 125000 hI več nego v lanskem letu. Z ozirom na stanje vinogradov koncem julija, se ceni, da se pridela letos v Istri toliko, kolikor se pridela v normalnih letinah t. j. približno 470.000 hI. V Dalmaciji so trte prav lepe in bogato obložene. Ceni se, da bo znašal letošnji pridelek najmenj 1,400.000 hI, to je skoraj polovico več kakor povprečni pridelek iz let 1901 do vštevši 1911. Neugodna poročila so došla iz Moravskega. Ceni se, da se pridela tam samo 58.000 hI, dasiravno se je pridelalo 1. 1911 hI 147.668 in v enajstih letih poprečno vsako lelo 184.246 hI. Na Češkem obeta biti letošnja vinska letina približno srednje dobra t. j. da se pridela kakih 8000 hI. Po stanju vinogradov s koncem julija se da sodili, da se pridela letos v Avstriji, seveda pa le če ostane v južnih vinorodnih krajih pri tem, kakor kaže doslej, približno 4,597000 hI. („Prim. Gosp.") Booth f. Umrl je v 84. letu svoje starosti ustanovitelj in voditelj t. zv. „Heilsarmee" general Booth. Pokojnik bil je prav zanimivi človekoljub, ki je hotel z velikansko organizacijo rane na človeški družbi odpraviti. Bil je naj-prve metodistični župnik v Londonu. Potem pa je izstopil iz metodistične vere in je postal samostojni pridigar (ali evangelist) za tiste, ki sploh ne potrebujejo za svoje verske potrebščine ctrkev. Tako je ustanovil organizacijo „Heilsarmee", ki se danes po celem svetu širi in katere „general" je postal. Družba ima za modernega človeka nekaj smešnega, v splošnem pa je njen cilj — pomoč bednemu človeštvu v krščanskem zmislu — prav plemenit. Novi general za „Heils-armee." V drugi današnji sliki prinašamo podobo generala Bootha, ki je ustanovil Človekoljubno organizacijo „Heilsarmee" in ki je pred kratkim umrl. Njegov naslednik postal je najstarejši njegov sin Mr. Brauvvell Booth. Dvomljivo je, ali hode tudi on tisto priljubljenost dobil, kakor njegov pokojni oče. Kajti treba je mnogo dela in trdne volje za vodstvo tako velikanske dražbe. ..Heilsarmee" živi danes namreč po celem svetu in v 58 državah frfota njena rdeče-plava zastava z rumeno zvezdo. Ob priliki bodemo o tej človekoljubni družbi še kaj več poročali. Gnojite detelji in krmi! Znano je, da so polja s krmo in deteljo vsled lanske suše in vsled suhega vreniega letošnje spomladi hudo trpela, tatto, da se jih ;e moralo mnogokrat zorati. Tikalo se je to zemljidč, ki so se nahajala v slabem gnojnem stanju. * Prav dobro pa so se držala polja krme in detelje, ki so bila redno s Tomaževo moko gnojena, ki je najiedatnejše in priznanejše s fosforijevo kislino. Kmetovalci naj si torej kmalu Tomaževe moke naroČijo, kajti v jeseni je naročba prav velika. Pazite Da Vase zdravje I Bodite previdni in ne prenapen-jajte svojih živcev! Ako pa čutite, da Vaša telesna in duševna moč ponehava, dvignite stanje moči s kreptilno hrano. V ta namen pomaga izborno svetovno znano redilno sredstvo Nutrigen, ki združnje v sebi najplemenitejše redilne snovi in kri sestavljajoče soli. To redilno sredstvo se lahko zastonj poskusi, kir dobi vsakdo zastonj poizkušnjo in zanimivo podučno knjižico od Nulrlgen-podjetja, Budapest, VI., Hajos-u. 3, odd. 176. Krapiiske Toplice. Do 22. avgusta doSlo je v zdravljenje 2101 strank z 3895 osebami. Loterijske številke. Gradec, dne 17. avgusta: 88, 62, 69, 90, 82. Trst, dne 24. avgusta: 6, 37. 11, 8, 55. Sadna in vinska preša (od Mayfarth) z železnim špindeljnom, v dobrem stanju, se po jako znižani ceni proda pri F. C. Schwab, Ptuj. 728 Veliko presenečenje! Nikdar v življenju to presenečenje! OT^ B00 kosov za samo 3 K 80 h. "VI Ena krasna pozlaC. prec. anker-ura z verižico, gre natanko, za kar se 3 leta garantira, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 k. najfin. žepnih robcev, 1 nežni prstan za gospode z imit. Žlahtnim kamenjem, ena nežna eleg. garnitura damskega kinča, obstoji iz krasnega koljerja iz orient, biserov, mod. damski kine' s patent-zaklepom, 2 eleg. daraska armbanda, 1 par uhanov s patent-kaveljem, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjata denarnica, 1 par gumbov za manšete 3 gradov duble-zlato s patent-zaklepom, 1 veleeleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 jux-pred-raeti, velika veselost za mlade in stare, 1 jako praktični seznamek ljubavnih pisem, za gospode in dame, 20 korespondenenih predmetov in Se 500 drugih rabnih predmetov, neobhodnih v vsaki hiši. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, stane samo 3 K 80 h. Pošlje po povzetju centralna razpoS. hiša Ch. Jungwirth, Krakova štev. 63. NB. Pri naročbi 2 paketov se doda zastonj 1 prima angleško britev. Za kar ne dopade, denar nazaj. 732 Brata Slawitsch DOrkopp Zentralbobbin mit versenkbarem Oberteil, Liutusausstattung..............K160'—180'— Durkopp-Zvlinder-Elastik za čevljarje......K160—180 — Minerva A..................K 120-— Minerva C za krojače in čevljarje........K160-— Howe C za krojače in čevljarje.........K 90 — Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. — Najipe cene so nižje kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker solidnost je le tistim znana, kateri imajo MaSine od nas. Cenik brezplačno. 6 ftB~ Po zelo znižanih, cenah! ~Vt Iran Berna v Celju, Herrengasse štev. 6 lilijala Grazeigasse flev. IS. in telefon štev. 87/ VIII.. telefon HemnjasseSfev. 94/11 priporoča svojo bogato nalogo .bival na pomladansko letno in rimsko sezijo, vse vrste moških, damskih m otroških čevljr-v lastnega in tujega izdelka, finali ca pete, vrvice, zaponke, vedno v naj-večji izberi. Priporočam tudi specialistom prave gorske in lsvske čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila. Psttreika Učna, en« stlhU«. I.—njl naroČila proti pmt* 617 Posledice pre hlajenj a se lažje prestane, ako se nekaj časa Scottovo emulzijo jemlje in s tem truplu nove moči dovaža. Vpliv Scottove emulzije je tako priznan in preiskušen, da jo mnogi odrašeni in otroci, v časih vremena za pre-hlajenje ali pred nastopom mrzlejšega vremena redno jemljejo, da preprečijo s tem prehlajenje. Krepkost trupla se s tem izdatno poveča, kar je zlasti za sla-botnejše osebe zaželjeni vpliv, katere imajo drugače pri vsakem menjanju vremena s težavami prehlajenja opraviti. Iz najčistejših in najvplivnejših snovi sestavljena in vsled posebnega Scottovega ravnanja dobra ter okusno napravljena je Scottova emulzija zanesljivo, primerno sredstvo, utrditi hitro in stalno zdravje. Cena originalne steklenice 2 K 60 b. Se kupi v vseh apotekah. Proti vpoSiljatvi 60 h v znamkah na Scott & Bowne, z. z o. z., Dunaj VII, in s sklicavanjem na ta časopis se vrši enkratna pošiljatev poizkusa po apoteki. 28 G — Karl Kasper trgovin« x mešani« blagom in zaloga smodnika ------PTUJ = priporooa svoje kogato zaloga 236 špecerijskega blaga, nadalje smodnika m lov iu razstrelbe, cindžnore ter predmete mnnicije za lov kakor patrone, kapseljne, Šrot itd., nadalje glavno svojo zalogo v umetnem gnoju za travnike, njive in vinograde i. s Tomažova moka, kajnit itd nadalje raffia-bast in bakreni vitrijol itd. po najnižjih cenah. (■JT" Lepa hiša *^P1 novo in močno zidana, z opeko krita, ima 3 sobe, 2 šparherd-knhinji, eno nadhišo, veliko klet, perilno kuhinjo, vodnjak, lep vrt, v lepi ravnini, blizu Sole in velike ceste, il% nre od Maribora in cerkve, se takoj po zelo nizki ceni in z lahkimi plačilnimi pogoji proda. Več o tem pove lastnik Franz Podlipnik, Maribor, Thesen _____________________Nr. 37. ______________to* Pozor posestniki, za stavbo hiš! Zagorsko lepo apno, Portland- in Romancement, traverze in stare „Eisenbahnšine", opeka za streho in vse železne potrebščine se kupi po fabriŠki ceni in najceneje samo pri 863 Hans Andraschitz tovarniška zaloga železa, cementa in apna V Mariboru, _________ Schmldplatz Nr. 4.____________ Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenic« 2 K. — Tekočina za prša in pljuce, steld 1-20 K proti kaliju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gihtu k 80 vin. — Balzam h giht, ode in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki »4-Hrani bolečine. — Bleiburiki živinski prašek i 120 K. Praiek proti odvajenju krvi v živalski vodi a 1-60. — Icvrstoi strup za podgane, miši, ščurke a K 1'—. Raa-paittjater L. Horbst, apoteka, Bleiburt; aa Koroško*. 2 vinicarja vsak s 4 do 5 delavskimi močmi se sprejmeta. Vprašati je pri upravi „Annenhof'S Fraiiheim- Račje. 677 w pozoei im Zagorjansko belo apnu, Portland- in Roman-erment, traverze, šlisen-žflezo, železo za obkovanje vozov, štedilniki (suarherd); deli šparherda za prizidanje, kot I j i, vliti in bakreni, stavbeno obkovanje, vse vrste barv, Tomaževa žlindra, kovaški koks, vse droge vrste železnega blaga, najceneje pri Alois Matschek, Maribor, TiStenteB 25, polep bolnišnice. 3il Veda* Udi velika zaloga najcenejših lesenih dil, lat stafelnov itd. Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi ta*koj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. Priznano solidna stara flrna orodja Franz S o d i a t.brika puik v BOROVLJAH na Koroškem razpošilja na zahtevo svoj cenik vsakemu zastonj in fianko. Vi dobite tu iz prve roke izborne ročne izdelke. Največja gotovost strela, brez konkurence, najnižje cene. PoJiljatev na vpogled radovoljno brez kupne obveznosti. Lastni uspeh s streljanjem s krogljo: avstrijsko zvezino mojster-stvo in razna društvena mojsterstva. 709 150 novih sodov686 iz hrastovega lesa od 150 do 1000 litrov vsebine, se poceni proda pri g. Franz Soree, so-darski mojster Spodnji Breg pri Ptnjn. 686 Pekovski učenec 715 se takoj sprejme pri Antona Opransch, pekovski mojster, _________Pragerhof. Hiša 712 se proda v mestu Beljaku na Koroškem, novo zidana, 6 let davka prosta, z opeko krit«, i sobe. 2 kuhinji, pod celo hišo kleti, hlev za 3 govede, lepi veliki vrt za zelenjavo in v vrtu ter na dvorišču dobra voda; pase za vsakega pen-zionista. Naslov pove M. Am* »roseb, Tafernerstrasse Nr. 11 Villaoh (Karnten) Prave kranjske klobase 695 velike, par po 40 v razpošilja od 6 kg naprej po povzetju K. .Novak, Sp. Šiška pri I.jnh- ljani. Jako redki priložnostni nakup I Jako dobra puška za le 12 kron! S78 PoSiljam Werndl infanterie pu-Ske model 67/77 prenarejene za Lankaster-šrot-patrono, najfin. kal. 28, z zavojem za le 12 kron. Te cene puške so izredno priljubljene. Garant izborni strel. Vsak dan pohvalna priznanja. Naročite takoj pri Friedr. Ogris, puškar St Margareten, Rosental, Koroško. Cenik o modernih puškah zastonj. Učenec iz dobre hiše se sprejme trgovini z meSanim blagom g. Adolf de Cesta, Brežice Savi. 726 oh Pekovski učenec 729 s 8 letno izučbo in vsaki mesec 10 kron plače, se pod ugodnimi pogoji sprejme. Na-' slor pove nprava ..Štajerca.1''' Vinogradniški ali vini-čarski šolar 723 se sprejme. — Vprašanja na Mlad, solidni 726 komi se sprejme pri g. Hans Baldin, trgovina z meSanim blagom v sv. Lovrenca pri Mariboru. IŠČe 726 se pridna služkinja za domače in kmetijsko delo v dobro družino. Plača po delu in sporazumu. Edward Sehench. (lams pri Mariboru, „Gamser-graben.-1 !!! 500 kron!!! Vam plačam, ako moja Wur-zelvertilger „Riasalbe" ne odpravi tekom 3 dnij in brez bolečim Vaših kurjih očes, bradavice, rogove koze. Cena 1 posodice z garancijskim pismom 1 krono. Kfmenv, Kaschau, I Poslfadi 12/234, Ogrsko. 693 Viničar, 71i priden, trezen, z 2—3 delavskimi močmi, se sprejme. — Vprašanja na M. JošfovU, Fran (Fraiheim) Več sto hekto dolenskega vina 716 lastnega pridelka se proda pri oskrbništvu Nemška vas, P. Krško (Kranjsko). Zanesljivi 702 mlinarski pomočnik ki zna samostojno delati in se razume dobro na ,Plan-sichter", se takoj sprejme. Ponudbe s plačilnimi pogoji pod „A. B. 1»" na npravo ..Štajerca." Rokodelci pozor !oio Krojači, čevljarji, slikarji, mizarji itd.', kateri si iščejo prostor za novo ustanovitev njihovega rok