UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC 063 715 401,715 402 IMMSHZIMM @ COLLISTAR Drogerijo Šlandrov trg ID. Žalec 063/1IB°0G5 Savinjske ISSN 131 8-68-1 7 771318 681014 Letnik 3, št. 54, 21. 5. 1997 Cena 150 SIT Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Predsednik DARS-a Jože Brodnik na odprtju deviacij v Podlogu obljubil, da bo avtocesta skozi Savinjsko dolino pravočasno dokončana Stran S Tel./fax: 063/ 715 521 Celje V sejemsko mesto OTROCI SO NASE NAJVECJE BOGASTVO, PRIVOŠČIMO JIM ŽE EN POŠTEN SEJEM! 21. SEJEM VSE ZA OTROKA # m NAJVEČJA RAZSTAVA IGRAČ IN IGRAL I 1 200.000 KOCK V DEŽELI LEGOLAND i CELJSKI SEJEM, | 21 .-25. MAJ 1997 cm sejem Politika je kot mlad kužek. Neprestano se nam mota pod nogami in zahteva našo pozornost. No, dokler so kužki pridni, nam pač ne gredo na živce. Huje je, ko nam začnejo gristi copate in trgati zavese. Se huje pa se doma stvari zaostrijo takrat, ko se moramo dogovoriti o tem, čemu vse se bomo morali odpovedati, saj je v našo skupnost prišel nov član. S slovensko politiko je podobno. V resnici je še mlada, vprašanja, s katerimi se srečuje, pa so za nas vse krepko pomembna. Slovenija je nedvoumno izrazila željo, da bi se vključila v Evropsko unijo, pa tudi po Natu se nam cedijo sline. S polnopravnim članstvom v EU in Natu, bi se stvari za Slovenijo precej spremenile. V pivi vrsti bi si s tem utrli pot med ustoličene evropske države in na Slovenijo tuja diplomacija ne bi več mogla gledati kot na bivšo balkansko komunistično državico, ki je ni resno jemati. Iluzije o tem, da nas bo Evropska unija sprejela pod svoje okrilje z odpriimi rokami, so se razblinile. Za članstvo se mora Slovenija potruditi in predvsem nekatere svoje notranjepolitične ureditve prilagoditi evropskim. To je za Slovenijo očitno boleč postopek, saj se je v trenutku pokazalo, da Slovenci začnemo cincati, čim se je treba kakšni stvari odpovedati. Ko bi parlament moral ratificirati evropski sporazum, se je takoj odprlo vprašanje, če je zakon o ratifikaciji evropskega sporazuma sploh v skladu z ustavo. Iz neba se je vzelo Gibanje 23. december, ki želi, da bi se na referendumu odločalo o sprejetju ali nesprejetju celotnega zakona o ratifikaciji evropskega sporazuma. No, najprej se bo o ustavnosti zakona o ratifikaciji izreklo ustavno sodišče, ki ga je premier zaprosil za mnenje. Od slovenskih politikov je slišati, da si Slovenija želi stopiti v EU. Odločitev ustavnega sodišča bo pomenila samo to, kdaj in kako bomo spreminjali zloglasni 68. člen ustave. Možnosti sta dve. Prva možnost je v skladu s španskim kompromisom, ki daje Sloveniji možnost, da svojo ustavo postopno prilagodi evropskim zahtevam, druga, ki bi prišla v poštev, če ustavno sodišče razglasi protiustavnost zakona o ratifikaciji, je, da 68. člen ustave spremenimo takoj. Kot na dlani je, da bomo ta člen ustave tako ali tako morali spreminjati in s tem odpreti slovenski nepremičninski trg tujemu kapitalu, če bomo hoteli stopiti v EU. V parlamentu se stvari zapletajo zaradi sicer popolnoma legitimnih vprašanj in legitimnih pobud civilnih iniciativ, a taki zapleti v resnici ne rešujejo ničesar. Če se Slovenija želi vključiti v EU - in očitno je to večinska volja predstavnikov slovenskih volilcev - bo morala svoje nepremičnine dovoliti kupovati tudi tujcem. Gibanje 23. december se temu upira. Kot pravijo, se upirajo možnosti razprodaje slovenske zemlje. Strah, da bi tujci prihrumeli v Slovenijo s svojim kapitalom in pokupili vse, kar bi se pokupiti dalo, je neutemeljen. Nekaj “trgovcev z novci” bo v Slovenijo gotovo prišlo, a menim, da do razprodaje premoženja le ne bo prišlo. Konec koncev je pri prometu z nepremičninami na stotine zakonov, ki so nediskriminatomi, in urejajo promet z nepremičninami. Govorjenje o tem, da bodo tujci pokupili vse, kar se bo kupiti dalo, je v resnici odveč. Slovenci se moramo samo odločiti, če v Evropsko unijo v resnici želimo. Vid Burnik mm 3 IZ VSEBINE e * VAŠE MNENJE Peticija akademske mladine Stran 4 DOGODKI Dokončanih 11 deviacij Stran 5 GOSPODARSTVO Z ministrom o ekološki problematiki Stran 6 Sejem Vse za otroka Stran 7 IZ NAŠIH KRAJEV Okleščeno drevje na Vranskem Stran 8 AKTUALNO Kvalifikacije za svetovno rokometno prvenstvo junija v Žalcu Stran 10 KULTURA V Lučah bodo prepevali Stran 11 INTERVJU Gregor Verbuč: Dnevi Savinje so čas ugodnih nakupov Stran 12 - 13 TURIZEM Katalog turističnih informacij Spodnje Savinjske doline Stran 15 Hotel Štorman - Ranč Veniše slovesno odprl svoja vrata Stran 16 AVTOMOBILIZEM BMW roadsterji Stran 20 ZA DAME Valeta in prva ljubezen Stran 25 GLASBA Čuli prebuja žalsko sceno Stran 28 MALI O Največja ponudba rabljenih vozil na celjskem Stran 30 - 31 GLAS Savinjske izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Velenjska cesta 12, 3310 Žalec, telefon: 0631 715 011, telefca: 0631 715 011. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurhar; tehnični urednik: Uroš Aristovnik; grafična obdelava: Metod Marolt, Jure Miser, Saša Vučina; lektor: Vid Burnik; novinarji: Dominika Sambolič; stalni zunanji sodelavci: Gregor Čulk, Franc Furland, Maja Jerič, Ivan Jurhar, Alenka Turnšek, Vasja Volavšek. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4192) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 413-12-381195-23175 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Oblikovanje in grafična obdelava: GLAS Savinjske. Vse pravice pridržane! Državljanke in državlaji - podpisniki pozivamo vse pristojne in odgovorne in javno opozarjamo državne in lokalne oblasti, da je nujno za vsa območja zagotoviti sredstva oin poskrbeti za celovit sistem izgradnje stanovanj za mlade družine, zato nanje naslavljamo: PETICIJO ZA pospešeno izgradnjo stanovanj za mlade družine ker se zavedamo, da se sicialni in ekonomski položaj mladih družin zaradi neurejenega financiranja izgradnje stanovanj in zaradi odsotnosti organiziranih ukrepov države in lokalnih skupnosti, nenehno poslabšuje; v prepričanju, da so vsi nosilci javnih funkcij in organi države ter vse lokalne skupnosti dolžni nameniti večjo skrb in pozornost hitrejši izgradnji stanovanj za mlade družine; s ciljem, da država in lokalne skupnosti v prvi vrsti zagotovijo vsaj minimalne stanovanjske pogoje mladim družinam; predlagamo: I. Državnemu zboru in vladi Republike Slovenije: - da z zakonom (ali zakoni) določita in zaotovita nadzor nd uporabo namenskih virov oz. sredstev za izgradnjo stanovanj v višini 10% proračuna vsake posamezne občine sredstev ter od tega zneska predpišeta tudi obvezno polovico sredstev z izgradnjo stanovanj za mlade družine; - da v proračunu Republike Slovenije in z drugimi ukrepi (npr. davčne spodbude) zagotovita večji delež namenskih sredstev za izgradnjo stanovanj za mlade družine; - da zagotovita, da se sredstva, ki so namenjena za izgradnjo stnovanj za mlade družine tudi uporabljajo namensko za stanovanjsko izgradnjo in, da bodo mlade družine tudi dejansko pridobile nova stanovanja za primemo in dostopno ceno. II. Občinskemu svetu in županu Občine Žalec: - da Občinski svet sprejme sklep, da občina kot prva izmed slovenskih občin, nameni višji delež sredstev za izgradnjo stanovanj za mlde družine, - delež sredstev naj bi zanšal 10% Občinskega proračuna, kar pomeni glede na dejstvo, da ima Občina Žalec dve milijardi občinskega proračuna, znesek cca. 200 milijonov za stanovanjsko izgradnjo; - da Občina Žalec spremeni že sprjeti proračun ter s tem da zniža porabo v povprečju za 10% na enega ali kako dmgače zagotovi potrebna sredtva za stanovanjsko izgradnjo. III. Vsem političnim strankam predlagamo: - da ne glede na svojo programsko in idejno usmeritev, podprete to peticijo, tako na nivoju posameznih občin kot tudi na nacionalnem nivoju; - ki imajo svetnike v Svetu Občine Žalec in tudi vse svetnike Občine Žalec, da to peticijo na občinskem nivoju vsestransko podprete in uresničite - v korist mladih družin. v Podpisniki peticije: SVET AKADEMSKE MLADINE ŠTAJERSKE REGIJE IN OSTALI XXXII. MEDNARODNI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL PRED VRATI Tudi letos bo v Celju - mestu ob Savinji že tradicionalni, tokrat že dvaindvajseti mladinski pevski festival. Tokrat bo udeležba še bolj pestra, saj poleg domačih še mnogo tuje mladinske pevske sestave, med njimi celo zbor St. Antony’s Canossian Secondary School Choir iz Singapurja. Zbori bodo tekmovali v štirih kategorijah, in sicer vsak dan v drugi. Tako bo 29. maja v tekmovalni kategoriji A nastopil otroški pevski zbor iz Vavte vasi, OPZ Tišina, OPZ Franja Koruna Velenje, OPZ Murska Sobota, OPZ Fran Venturini - Donjo Trst in OPZ SokoFyata Rybinsk Rusija. V petek, 30. maja, bomo nastopili v skupini B mladinski pevski zbori OS Slovenj Gradec, Juventus iz Zagoija ob Savi, Liszt Ferenc korus Zalaegerseg iz Madžarske, Simon Jenk iz Kranja, Chor dzieciecy Belcato Szerin iz Poljske in Radost iz Prage Češka. Zbori bodo nastopili ob 14.30 uri, druga skupina ob 17.00 uri. V drugi skupini bodo nastopili: Hudinja Celje, Schererik Schulhor Gymnasium am Oelberge, V Konigsvvinter iz Nemčije, Fran Korun Koželjski Velenje, Zymytsya Kijev Ukrajina, Detske zborove studio Brna Češka, Nadežda Novokuznetky Rusija, Childer choir of Lithuanian Radio and TV Vilnius Litva. Zvečer ob 19.30 uri pa bodo nastopili dekliški pevski zbori v (fT) ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Vabi na 8. tradicionalno srečanje socialnih demokratov. Srečanje bo pri Lovski koči na Gozdniku v soboto, 24. maja 1997 ob 12. uri. Imeli bomo srečolov, šaljive igre, vlečenje vrvi, in še. Gostili bomo folklorno skupino, čarovnika Janija in Boruta Pahorja predsednika ZLSD. Vabljeni! Hotko POOBLAŠČENI PRODAJNO SERVISNI CENTER VOJNIK, TEL./FAX: 063/ 772-009 IZJEMNE CENE VOZIL BMW BMW - VESELJE DO VOŽNJE kategoriji D, in sicer Gimnazija Celje, Hor “Obrehovačke djevojke” Obreno-vac Jugoslavija, Dekliški pevski zbor Gimnazija Ljubljana, St. Anthonis Canossian Secon dary Schol Choir Singapur, Dekl. PZ Vzgojiteljske šole Ljubljana Hor Isvet Pazardjik Bolgarija, Kurekell Tartu Estonija, Iventus paedaqiqa Levoča Slovenaška in To-morkeny Gimnazium Leanykara Szeged Madžarska. V soboto, 31. maja, MMPZ Gimnazije Celje, MMPZ KUD lijo Ateski Smok Tetovo Makedonija, Komorni MPZ škofijske klasične gimnazije Ljubljana in Vetesi Albert Gimnazium Vegiyeskara Vesprem Madžarska. Ob 17.00 uri pa še: MMPZ Šolski center Celje, Mješoviti pevski zbor KUD Aspaltos Split Hrvaška, Jungendschor des Goethe Gimnasiums Schvverin Nemčija, MMPZ Veter Ljubljana, Muka-chevo boys and young men choir Mukachevo Ukrajina in Eutherpe Bucharest Romunija. Zvečer ob 19. un bodo nastopili zmagovalni zbori, ko bo podelitev nagrad V nedeljo, 1. junija, pa bo v mestnem parku koncert združenih mladinskih zborov. -nko e Arclin 66, Škofja vas TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO Z ORIGINALNIMI DELI ZA VOZILA OPEL - motorni deli - pločevina - avtomobilska stekla - dodatna oprema SMO MED NAJCENEJŠIMI V SLOVENIJI Pri nakupu nad 30.000 SIT plačilo na dva čeka! Tel.: 772-063 772-946 DOKONČANIH ENAJST DEVIACIJ 16. maja so v Podlogu za promet odprti dograjene deviacije - predstavitve krajevnih in lokalnih cest ter poljskih poti prek bodoče avtoceste Arja vas - Vransko, v skupni dolžini 4,2 kilometra. Na predstavi skupaj 11 krajevnih in lokalnih cest so izvajalci zgradili tudi devet nadvozov prek bodoče avtoceste in dva podvoza pod bodočo avtocesto Arja vas - Vransko. DARS-a. Prireditve pa so se udeležili izvajalci in predstavniki družbeno političnega življenja iz občin in krajevnih skupnosti. Avtocestni odsek Alja vas - Ločica pri Jože Brodnik, predsednik DARS-a Izvajalca del na deviacijah in obeh Podvozih sta bila podjetje Callisto Pontello in Tirrena Scavi s kooperantoma SGP Primorje Ajdovščina in Cestnim podjetjem Celje, izvajalci del na vseh devetih nadvozih pa Italstrade s kooperantoma Gradis in Ingrad. Pogodbena vrednost izvedenih del je 541,6 milijona SIT. Deviacije je odprl gospod Jože Brodnik, predsednik Sloveniji. Odsek je bil pogodbeno oddan v gradnjo jeseni leta 1994. Dela so na mednarodnem javnem razpisu prodobila podjetja Callisto Pontello S.p.A. in Tirrena Scavi S.p.A. (trasa avtoceste in premostitveni objekti dolžine od 5 do 30 metrov) in Italstrade S.pA. (premostitveni objekti dolžine nad 30 m) iz Italije in domači podjetji SCT d.d. (križanje avtoceste z železnico v Šempetru) in GIF Pionir (regulacije vodovodov). V lanskem letu so bila oddana dela pri izvedbi prometne opreme, v letošnjem letu pa so bile oziroma bodo podpisane še pododbe za izvedbo cestninske postaje Vransko, izgradnjo objektov za zaščito voda ter nabavo opreme in mehanizacije za vzdrževanje. Vrednost dosedanjih pod- na gradbišču zagotavljajo dokončanje del in odprtje celotnega odseka avtoceste v jeseni letošnjega leta. Trenutno intenzivno potekajo dela na odvodnjavanju, zgornjem ustroju, zaščiti podtalnice, finalizaciji premostitvenih objektov in izgradnji deviacij. V a teM tefljjluil = sa suslte a (ii)33te!7te57 to ©gl©®) imu mmmm Velika izbira rabljenih vozil Krediti od T+9% na 2 do 5 let PRODAJNI CENTER HUDINJA CELJE 063/432-806, 432-807 finančnem smislu je dosedaj realiziranih približno 2/3 načrtovanih del. Do konca gradnje bo poleg zgoraj navedenega potrebno izvesti še 7 % zemeljskih del ter vsa zaključna dela (prometna oprema, objekti za zaščito voda, humusiranje brežin itd.). S. J. CVETLIČNI SEJEM VELENJE ’97 Promocijski center Velenje se je odločil, da ponovno vzpodbudi vse tiste, ki skrbijo za izgled mesta, zato so pripravili projekt Za lepši in urejen izgled mojega mesta, v katerega sodi tudi 2. cvetlični sejem - Velenje ’97, ki se bo odvijal od 23. do 25. maja. Poleg razstavnega, naj bi imel tudi izobraževalni in informativni značaj, saj bodo v okviru sejemskih dni organizirana svetovanja, demostracije in promocijska prodaja cvetlic ter okrasnega grmičevja. Sejem razstavno-prodajnega značaja se bo odvijal na Cankarjevi ulici v Velenju, med drugim pa bodo na njem sodelovali tudi strokovnjaki, ki bodo odgovarjali na vprašanja obiskovalcev in jim z nasveti pomagali pri izbiri oziroma vzgoji cvetja, okrasnega grmičevja, orodja ter zaščitnih sredstev. V okviru prireditve se bodo pri aranžiran-ju cvetja jromerili cvetličarji, “graščaki” iz velenjskega gradu pa bodo predstavili “Babičin vrt” naravnih zdravilnih zelišč. Sejemske dneve bodo popestrili likovniki in ločarji s slikarsko in lončarsko delavnico, sodelovali pa bodo tudi mladi glasbeniki Glasbene šole Frana Komna Koželjskega iz Velenja. “Velenje je že pred več deset leti bilo znano kot lep in urejen kraj," pravijo predstavniki Promocijskega centra Velenje, ki obenem opažajo, da v zadnjih letih Velenjčani veliko premalo skrbijo za izgled domačega kraja. Da bi Velenje spiet postalo urejeno in prijazno mesto, so predstavniki velenjske Mestne občine, Turističnega društva in PUP-a zasnovali projekt “Za lepši in urejen izgled mojega mesta”, v katerega nameravajo vključiti tudi sta-novanjska-upravljalska podjetja, KS, svete stanovalcev, OŠ, Šolski center Velenje in druge. K projektu so že pristopili Obrtna zbornica Velenje, Gospodarska zbornica Velenje, ERA, Kmetijska zadruga Šaleška dolina in še prenekatero podjetje oz. ustanova. LEP POZDRAV DRAGI BRALCI! Slovenska javnost je napeto pričakovala, kaj se bo zgorilo v Državnem zboru glede ratifikacije Evropskega sporazuma o pridružitvi Tudi poslanci so v sredo, 14. 5. 1997, pričakovali, kaj bo. Prekinjena je bila namreč 4. redna seja in za ta dan sklicana izredna seja Državnega zbora, ki naj bi obravnavala to problematiko. Pred sejo je bilo posvetovanje predsednikov pariametnamih političnih strank (prvo je bilo že v ponedeljek). Zaradi negotovosti, ali je Sporazum v skladu z Ustavo Republike Slovenije, so se dogovorili, da naj Sporazum najprej obravnava Ustavno sodišče. Ce bo ugotovilo, da je Sporazum v skladu z Ustavo, ga bo Državni zbor obravnaval čez teden dni, sicer pa bo potrebno spremeniti Ustavo in to 68. člen. Citiram 68. člen (Lastninska pravica tujcev): “Tujci lahko pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon. Na zemljiščih tujci ne morejo pridobiti lastninske pravice, razen z dedovanjem ob pogoju vzajemnosti." V Evropski skupnosti takih omejitev ne poznajo, in če hočemo v Evropo, bomo na to morah pristati tudi pri nas. Državni zbor sprejme akt o spremembi Ustave z dvotretmjsko večino glasov vseh poslancev. Že zadnjič sem poročal, da je Socialdemokratska stranka nezadovoljna, ker niso kandidirali njihovega predsednika za predsednika Odbora za nadzor proračuna in javnih financ in za predsednika Komisije za nadzor varnostno obveščevalnih služb. Volitve so bile opravljene in poslanci te skupine so demonstrativno zapustili sejo. Povedali so, da zaenkrat le do torka, potem pa se bodo odločili, kako bo v naprej. Sicer pa tudi predlogi, ki jih dajejo poslanci te stranke, zadnje čase v Državnem zbom niso sprejeti Ali so predlogi neumestni ah pa slabo pripravljati Naslednja 5. redna seja Državnega zbora se začne 20. maja in ima tudi skoraj 40. točk dnevnega reda, oz ko se bo končala sedanja seja, ki trenutno še traja. Vaš poslanec, Anton Delak D. S. Z MINISTROM O EKOLOŠKI PROBLEMATIKI NA CELJSKEM SREČANJE BRIGADIRJEV VETERANOV V LEVCU V kavarni Celjskega doma v Celju so se 6. maja celjski mestni možje na čelu z županom Jožetom Zimškom sestali z ministrom za okolje in prostor dr. Pavlom Gantarjem, s katerim so ob prisotnosti predstavnikov komunale razpravljali predvsem o ekološki problematiki v Mestni občini Celje. Za začetek srečanja so si ogledali komunalno odlagališče Bukovžlak, kamor poleg občin Celje, Vojnik, Store in Šentjur odvaža smeti tudi žalska občina. Minister zn okolje in prostor, dr. Pavle Gantar, si je v spremstvu gostiteljev ogledal sporno deponijo. Foto: D. S. Direktor celjske Komunalne direkcije Ivan Pfeifer je povedal, da so pri sanaciji celjske deponije najprej 2ačrtali program sanacije, nato pa zaradi potrebe po deponijskem prostoru še program širitve te deponije. “Sanacija se je pričela pred tremi leti, najprej smo se lotili odplinjevanja, nato pa še odvajanja drenažnih voda iz starega odlagališča ter razširitve novega. Ob tej izgradnji smo uredili tudi ravnanje z blati iz greznic, vsa ta invasticija pa je obsegala okoli 5(X) milijonov SIT.” Od tega bodo dobrih 300 milijonov zagotovile občine, ki so uporabnice deponije, delno pa bi naj denar pridobili iz prispevka, ki so ga pred tremi leti uvedli v Celju. Nadalje naj bi desetino sredstev prispevala država v obliki povratnih in nepovratnih sredstev okoli 100 milijonov pa naj bi pridobili kot posojilo ekološkega sklada. Kljub temu pa je razširitev deponije lahko le začasna rešitev, saj bo kljub vsemu nanjo mogoče odlagati odpadke še največ pet let. Prav zato pa v Celju in sosednjih občinah že načrtujejo območno zasnovan Center za ravnanje z odpadki, katerega gradnjo bi skupaj financirale zainteresirane občine s Celjskega, probleme z odpadki pa bi rešil najmanj za nadaljnih 30 let. Župan Mestne občine Celje Jože Zimšek je zatrdil, da nameravajo najprej končati dela na dodatnem deponijskem prostoru, ki so v zaključni fazi. “V nadaljevanju bi želeli narediti sodoben deponijski prostor za ločeno zbiranje oziroma sortiranje odpadkov, tako da bi del odpadkov odlagali, nevarne odpadke bi skladiščili na sami deponiji, organski del odpadkov bi skušali predelati v kompost, del še uporabnih odpadkov pa bi sortirali, kot to počnejo na zahodu in jih vračali v industrijo. Komunalno odlagališče naj postane regijsko in moderno.” Minister Gantar je poudaril, da je ključnega pomena nadaljevati z zelo dobro politiko ravnanja z odpadki, kakršno Celje sicer ima, potrebno pa je pospešiti tudi pridobivanje čistilne naprave. “Celje je ena izmed občin, ki ima izredno dobro strategijo ravnanja s komunalnimi odpadki, in nima problemov z deponijskim prostorom, saj ga ureja tako kot je potrebno ter prehaja celo na višje oblike tega ravnanja, na ločeno zbiranje odpadkov,” je bil zadovoljen dr. Pavle Gantar. “Glede na stanje pred sanacijo je napredek očiten in kvaliteten in Celje ima možnost razvoja te deponije v Center ravnanja z odpadki, ki niti od daleč ne bo več podoben klasičnim deponijam. Osebno sem z napredkom zadovoljen in tudi država, ki je v ta projekt vložila sredstva, je lahko prepričana, da je bil njen denar dobro obrnjen,” je sklenil minister Gantar in za konec dodal še, da ljudje veliko odpadkov odložimo, ne da bi prišlo do nadaljne predelave, kar je napačno -odpadki naj se tretirajo kot gospodarsko blago. Zbrani so spregovorili tudi o bolj kakovostnih rešitvah pri oskrbi s pitno vodo, saj voda iz zajetja v Medlogu še vedno vsebuje določeno količino nitratov; nadalje je beseda tekla o sanacijskem programu za zmanjšanje onesneženosti zraka, ki poteka že od 1993 s ciljem, da bi po letu 2000 Celje iz sedanjega kritičnega četrtega območja prešlo v zadovoljivo drugo območje; dotaknili pa so se tudi prostorskih problemov razpršene gradnje in degradiranih območij ter opuščenih industrijskih objektov v Celju, pri tem pa je minister Gantar opozoril na nov zakon o stavbnih zemljiščih, ki po katerem bodo imele občine predkupno pravico pri nakupu zemljišč. D. SAMBOLIČ Srečanje brigadirjev, ki bo 24. maja, na letališču celjskega Aerokluba v Levcu, bo posvečeno vsem, ki so kjer koli po drugi svetovni vojni pomagali graditi ali obnavljati v vojni porušeno domovino. Po nekaterih krajih, zlasti na obrobju, se je ta oblika dela še vedno obdržala, in marsikatera cesta, vodovod ali kakšen drug infrastrukturni objekt je plod takega dela. Koordinacijski odbor kluba MDB celjske regije si je letos zadal nalogo srečanja brigadirjev veteranov na celjskem letališču v Levcu ob 50. obletnici posodabljanja nekoč “glavne ceste” skozi dolino in dalje preko Trojan tja do Ljubljane. Pred 50 teti je to bila ena največjih akcij na območju Slovenije, saj so večje delovne akcije bile po drugih južnih republikah, največja pa je bila celo 20 let jrozneje, ko so mladinci gradili avtomobilsko cesto Ljubljana-Za-greb in poznejša delovna akcija po kozjanskem potresu. Mladina in tudi starejši so poleg te ceste gradili druge objekte, kot so zadružni domovi ter veliko cest. Pri nas so bile take akcije v Zgornji savinjski dolini - gradnja ceste Luče-Konjski vrh, gradnja OS Solčava, sečnja lesa, obiranje hmelja, kjer so sodelovali celo pionirji in še bi lahko naštevali. Na področju žalske občine je bila še zelo odmevna akcija zabukovške mladine, saj kot piše tedanje NA DELO na 4. strani, so bili zelo aktivni. V zapisu Udamištvo zabukovške mladine pravi: “Zabukovška mladina je v času največjega pomanjkanja delovnih moči očistila vse rudniške travnike, jih pograbila in jih pripravila za košnjo. Za popravilo ceste Žabukovica-Žalec je nabrala iz potoka Artišnica na desetine kubikov kamenja, zelo delovna pa je bila tudi v tednu cest. Na Mrzlici je mladina pomagala pri obnovi požgane planinske koče in gradnji koče same. Pri Poranšku v Grižah (Sv. Pongrac) je pred tednom uničila strela gospodarsko poslopje. Ker je potreba po gospodarskem poslopju spričo spravljanja prvih poljskih pridelkov in krme zelo velika, se je mladina iz Zabukovice odločila, da bo z udarniškim delom pomagala zgraditi novo gospodarsko poslopje. Ko je nedavno izšla okrožnica glede uničevanja škodljivega kompirjevega mršesa, se je zabukovška mladina odločila, da bo sistematično uničevala tega škodljivca po navodilu ljudskih gospodarskih ustanov. Razen tega nna naša mladina v načrtu izvršiti d° začetka jeseni 2000 prostovoljnih delovnih ur za obnovo.” Poleg tega v istem časopisu zasledimo na strani 4 še napise o delu III. celjske brigsde in odhodu IV. celjske brigade na akcijo na reguliranju Pesnice. Mnoge delovne akcije pa so padle v pozabo, saj so razne poplave ter včasih tudi malomarnost uničile dokumente o tedanjih akcijah. Srečanje bivših brigaditjev v Levcu pn bo priložnost, da spomnimo na taka dela, zato tudi vabijo na srečanje ne samo udeležence, temveč tudi njihove svojce, vnuke, ne bi spomini na delovno druženje prehitro šli v pozabo. Srečanje, ki bo v Levcu, bo oh 50. obletnici ob vsakem vremenu, saj bodo na razpolago tudi hangaiji. N!! proslavi bodo sodelovali Godbeniki glasbene šole iz Celja, kulturno umetniške skupine s recitacijami in pn; ložnostnim recitalom, slavnostni govornik bo celjski župan in poslanec Jože Zimšek, po svečanem delu pa bo sledil še zabavni del. Brigadirji se bodo lahko oskrbeli z brigadirskim golažem ter pijačami jao nizkih cenah, saj bodo brigadirji vse financirali iz lastnega žepa. Dostop do prireditvenega prostora bo označen. Poskrbljeno je tudi 21 parkirne prostore. Ob tej priložnosti bo mogoče nabaviti tudi brigadirsko kapo-katera bo imela tudi ustrezen simbol Proslava bo edinstvena priložnost, da se srečajo nekdanji brigadirji, saj jih na delo veže poleg tedaj pridobljenih žuljev tudi marsikateri dogodek, ki je ostal v trajnem spominu. I. Jurhar POLZELA, 5. maj - Savinjska trgovska družba d.d. iz Žalca je pripravila otvoritev tehnološko preurejene Blagovnice Polzela. CELJE, 5. maja - Celjskemu podjetju Vigrad so v Celjanki slovesno podelili certifikat ISO 9001. Pod pokroviteljem celjskega župana Jožeta Zimška in ministra za okolje in prostor dr. Pavleta Gantarja je certifikat jrodelil direktor SIQ Igor Likar. Vigrad, katerega o-srednje dejavnosti so trgovina z vodovodnim materialom in zabojniki za smeti ter servisna dejavnost in izposoja komunalnih naprav, je leta 1990 ustanovil Vinko Gradišnik. Podjetje je znano po svoji okoljevarstveni naravnanosti, v svoj komunalni program pa vključujejo tudi zbiranje in odvoz nevarnih oz. posebnih odpadkov, česar se lotevajo v sodelovanju s podjetjem Saubermacher&Komu- nala iz Murske Sobote. Podjetje z 18 zaposlenimi je lani ustvarilo za več kot 500 milijonov tolarjev prometa. CELJE, 6. maja - Nadzorni svet nemškega matičnega podjetja avstrijskega strateškega partnerja Ogiissa odloča o tem, ali bo odkupil lastniški delež Zlatarne Celje v Aurodentu ali ne. Če se bodo za to odločili, bodo Zlatami za-gotovilidenar za plače in zlato za vsaj trimesečno nemoteno proizvodnjo, saj nameravajo Avstrijci dve tretjini kupnine plačati v zlatu, tretjino pa v gotovini-Predsednica nadzornega sveta Zlatarne Celje Branka Kostič je je opozorila na odnos lastnika, kapitalskega in odškodninskega sklada Nika, ki stoji ob strani in čaka, da bodo delavci kot večinski lastniki prodali delnice poč ceno, namesto, da bi aktivno posegel v sanacijo podjetja. Če sanacija Zlatarne PRIDITE V CELJE PO VESELJE Na prostoru Celjskega sejma bo od 21. - 15. maja potekal ie 21- specializirani sejem Vse za otroka, ki bo letos pripravljen kot samostojna prireditev. Osrednja tema sejma kot državne ‘zobraževalno-sejemske prireditve s področja predšolske vzgoje je letos prostor in ureditev v vrtcih in šolah v novih pogojih Prehoda na 9-letno šolanje. Sejem bo 21. maja ob 10. uri v kongresni dvorani Celjskega sejma slovesno otvorila državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo in šport Republike Slovenije, mag. Teja Valenčič. Mag. Metka Malus iz Ministrstva za šolstvo in šport je povedala, da sejemska prireditev omogoča vsem sodelujočim predstavitev svojih najboljših dosežkov. V zvezi z rdečo nitjo sejma, temo Prostor in oprema v vrtcu, ki jo l^do izvedli Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo ter Področna kurikulama komisija za vrtce, je najprej opozorila na strokovni Posvet, v katerem bo 21 slovenskih 'Ttcev predstavilo izvirne ideje pri oblikovanju prostora s poudarkom na oblikovanju kotičkov za izvedbo različnih dejavnosti. Nadalje bo strokovni del sejemskega programa zaznamovala tudi predstavitev izobraževalnega programa za pomočnice vzgojiteljic in vse gimnazijke, ki bi to rade postale, pa izobraževalni seminar za vzgojno-varstvene in prosvetne delavce Lego dacta ter okrogla miza Svet brez tobaka. Nenazadnje bo v programu sejemskih prireditev zaslediti predstavile novih publikacij s področja predelske in šolske vzgoje, samostojen Projekt pa bo tudi predstavitev 211 glasil sedmih vrtcev, osemdesetih osno-Tnih in enaindvajsetih srednjih šol, ^med katerih bo ocenjevalna komisija z2- maja nagradila najboljše. Kot vsako !eto bodo tudi letos podaijena že tradicionalna sejemska odličja Zlata zibka, ki jih prejmejo trije najboljši Proizvajalci igral oziroma pripomočkov. Prva dva sejemska dneva sta namenjena strokovnim obiskovalcem in proiz-vajalcem, kjer bodo predstavljene Predvsem novosti v skladu z novo zakonodajo, ostali dnevi pa so namenjeni tudi družinam, šolam in vrtcem. V dvorani D bodo svoj prostor dobili Pretežno razstavljale! in proizvajalci, ki 86 bodo predstavili s pohištvom, opremo, učnimi pripomočki, igračkami in pomagali ter knjigami za otroke, v dvorani C1 se bodo z opremo in šolskimi glasili predstavili vrtci, v dvorani C pa bo potekala prodaja artiklov splošne narave. V vsaki dvorani bo tudi kotiček, v katerem bo potekalo živahno dogajanje; tako bo otrokom v hali D na voljo kar pet igralnic z Lego kockami, v hali Čl bo imel svoj prostor risalni kotiček, v hali C pa frizerska delavnica. Judita Kežman iz celjske enote Zavoda za šolstvo RS je menila, da bo letos na sejmu predstavljena zelo kvalitetna ponudba predvsem v zvezi s temo Prostor in oprema v vrtcu, še posebej pa je želela opozoriti na okroglo mizo Nasilje nad otroki, na kateri bo gostja tudi inšpektorica Katja Bašič. Organizatorji sejma Vse za otroka, ki bo odprt vsak dan od 9-ih do 19-ih, ocenjujejo, naj bi sejem obiskalo 10-12 tisoč ljudi. Na skupno 6400 m" razstavnih, prodajnih in zunanjih površin se bo predstavilo 140 neposredno prisotnih ali zastopanih podjetij iz Slovenije, Avstrije, Danske, Francije, Italije, Nizozemske, Švedske, Velike Britanije, Nemčije, Izraela, Švice, Indije, Češke in Hrvaške. Cena vstopnice bo 500 SIT; za dijake, študente in upokojence 350 SIT; dijaki, ki bodo sejme obiskali v okviru šolskih ekskurzij, bodo morali odšteti 200 SIT, možno pa je kupiti tudi družinski paket za 1000 SIT, ki vsebuje vstopnico za enega otroka in oba starša “Pridite v Celje po veselje” je uradni slogan tokratnega sejma, na katerega organizatorji vabijo vse, ki jih zanima razvoj na področju izdelkov in pripomočkov za naše najmlajše. D. SAMBOLIČ Celje ne bo uspela, vidijo delavci edini Kbod v stavki. CELJE, 8. maja - Posebna komisija za oživitev Starega gradu je sprejela odločitev, da poskuša čez poletje najti najemnika grajskih prostorov, ki bi na j£j lokaciji ponujal gostinske storitve. Najprej bo Mestna oMina Celje morala Zagotoviti odvajanje fekalnih voda, najkasneje do konca maja pa naj bi organizirali minimalno gostinsko ponudbo P^ežilnih pijač, sladoledov in prigrizkov, kl bi jo popestrili tudi s prodajo razglednic. CELJE, 9. maja - Če vlada ne bo ngodila zahtevam društva oškodovancev <’b trasi avtoceste Arja vas - Vransko, n°do le-ti 5. junija med 7. in 13. uro 0rganizirali polovično zaporo magistral-ne ceste na relaciji Laikova vas-Sentnr-Pert. CELJE, 10. maja - Prisilno mobilizirani Sklovenci v nemško vojsko so v o-kvim svoje celjske organizacije počastili spomin na padle, pogrešane in umrle člane. V celjski farni cerkvi je bila najprej maša zadušnica, nato pa so se zbrali še ob spominskem znamenju na mestnem pokopališču. CELJE, 13. maja - Celjsko turistično društvo ter KS Cčnter in Dolgo polje bodo v naslednjih treh dneh prebivalcem Celja brezplačno razdelili 4808 sadik pelargonij in 1155 vrečk zemlje za zasaditev rož na oknih in na balkonih. S to akcijo naj bi prebivalcem pomagali olepšati mestno središče, za to je sadike prispevalo Vrtnarstvo, zemljo Cinkarna, oba po znižanih cenah, nekaj bo primaknila celjska občina, v ta namen pa naj bi šel tudi ves izkupiček Valčkovega večera. RAZPISI KREDITOV V HRANILNO KREDITNI SLUŽBI V aprilu in maju je Hranilno kreditna služba KZ Savinjska dolina objavila dva razpisa za kreditiranje kmetijske proizvodnje pod zelo ugodnimi pogoji. ta zadnji kredit dosegel svoj namen, saj je bil razpisan v pravem času (plačilo stroškov spomladanskih del v hmeljiščih) in seveda pod pravimi pogoji. Prvi razpis je bil za kreditiranje investicij - popravila in izgradnje žičnic, obnove in novogradnje hlevov, mehanizacija itd. Razpis za dolgoročne kredite je bil skupen s Skladom za razvoj kmetijstva občine Žalec. Že na prvi razpis je bil velik odziv. Kreditojemalci so dobili dolgoročne kredite povprečno za dobo 5 let po obrestni meri T + 4 %. K nizki obrestni meri je pripomogel depozit Sklada za razvoj kmetijstva občine Žalec, ki ga je Sklad vezal pri HKS. Vsa sredstva so bila tako izkoriščena. Drugi razpis je bil namenjen kreditiranju obratnih sredstev kmečkih gospodinjstev. Krediti so kratkoročni oz. za dobo enega leta po temeljni obrestni meri. Realna obrestna mera je regresirana. Za likvidnostno kreditiranje je bilo namenjenih 40 milijonov tolarjev.Vlog, ki so prispele na razpis, je bito preko 80. Krediti so bili odobreni vsem, ki so izpolnjevali razpisne pogoje. Koriščenje kredita je bilo gotovinsko, saj je namenjeno za kritje likvidnosmih problemov kmečkih gospodinstev. Ocenjujemo, da je ravno Hranilno kreditna služba bo še naprej v zadovoljstvo vseh, ki z njo sodelujejo, iskala razne načine kreditiranja komitentov. mag. Lilijana Ježovnik Jančič PEVCI IZ ZURICHA GOSTOVALI V PETROVČAH V okviru SLOVICE, slovensko-švicarskega sodelovanja, je za letošnje binkoštne praznike gostoval v Petrovčah njihov pevski zbor. V soboto so imeli koncert v cerkvi v Stopniku, v nedeljo pa so nastopili pri svečani sveti maši v Petrovški baziliki skupaj z domačim petrovskim pevskim zborom, zvečer pa so imeli še koncert v cerkvi Sv. Duha v Celju. Gostitelji so bili pevci MPZ Petrovče, pokrovitelj pa Kulturna skupnost Žalec._ ŠkA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA Tj KZ SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC p.o. Tel.: 063/715-211, 715-249 VAM V MAJU PONUJA NAJUGODNEJŠE POGOJE VARČEVANJA 1,00% letno obrestno mero za a vista vloge 8,56% letno obrestno mero za vezave nad 15 dni (T) ali 0,7% mesečno 12,90% letno obrestno mero (ali T+4,0%) za vezane vloge nad 31 dni (1,04% mesečno) 13,45% letno obrestno mero (ali T+4,5%) za vezane vloge nad 90 dni (1,08% mesečno) 13,99% za vezave nad 6 mesecev (T+5%) ali 1,12% mesečno 15,07% za vezave nad 1 leto (T+6%) ali 1,20% mesečno V Hranilno kreditni službi KZ Savinjska dolina vam hitro in enostavno uredimo nakazila vaših odkupov na vaše račune. Ponujamo vam tudi trajnik za prenakazilo na hranilne knjige. OHRANJAMO TRADICIJO - SKRBIMO ZA RAZVOJ ŽALSKI UPOKOJENCI ZBOROVALI V soboto, 10. maja, so imeli člani največjega društva upokojencev v občini svojo delegatsko skupščino. Društvo deluje v petih krajevnih skupnostih. Po KS so t.i. pododbori, ki so že vsi imeli svoje letne konference. Na delegatski skupščini so med ostalimi izvolili tudi novo vodstvo, saj je dosedanjemu potekel mandat, dosedanji predsednik Tone Delak pa je postal poslanec v državnem zbom, zato je zaprosil za razrešitev. Tako bo odslej novi predsednik Ernest Ramšak, njegov podpredsednik Ivan Jurhar, tajnica pa Anica Urbašek. Vsak pododbor pa ima v vodstvu tudi svoje predstavnike, tako da je delitev funkcij po ključu, odvisnem od števila članstva Skupščini so poleg delegatov prisostvovali tudi številni gostje od predsednika mestne skupnosti in drugih mestnih organizacij do delegatov pobratenega društva iz Zagotja, predsednika DU Velenje in Celja ter ZDUS-a. Na konferenci so tudi podelili zaslužnim članom priznanja za dosedanje delo. -nko VESELE POMARANČE IN ČEBELICE ZA OSTARELE Pri Centru za socialno delo Žalec se sestaja in deluje skupina, ki se imenuje VESELE POMARANČE. Člani skupine smo učenke in učenci četrtega, petega in šestega razreda osnovne šole. Dobivamo se v kletnih prostorih Centra za socialno delo. Prostor, kjer se sestajamo, se imenuje PODMORNICA. Ukvarjamo se z različnimi dejavnostmi, veliko se pogovarjamo, včasih tudi kuhamo in likovno ustvarjamo. Vsak prvi četrtek v mesecu pa je za nas posebej zanimiv dan. Takrat se odpravimo v Dom upokojencev na Polzeli, kjer se srečujemo s tamkajšnjimi stanovalci doma - člani skupine starih za samopomoč, ta skupina se imenuje ČEBELICE. Namen skupine je druženje in spoznavanje med stanovalci doma, ki so v dom prišli iz raznih krajev. Skupina se sestaja že sedmo leto. Ob našem prvem srečanju, pred več meseci, smo se med sabo spoznavali. Zelo nas je zanimalo, kako v domu živijo in kakšne sobe imajo. Pokazali so nam svoje sobe, svoje najdragocenješe predmete, slike svojih otrok, vnukov in znancev. Sedaj se že nekoliko bolje poznamo, pa vendar ob vsakem našem obisku izvemo od njih kaj novega in zanimivega. Tako nam je gospa Marija pokazala svoje spričevalo iz prvega razreda osnovne šole. Spričevalo je bilo napisano leta 1907 in je zelo zanimivo. V tistem času so imeli otroci v šolah zelo malo predmetov (lepopisje, materin jezik, računstvo). Pri vseh predmetih je imela gospa Marija oceno 1. To je bila takrat najboljša ocena, kajti v tistem času so odlične ocene označevali z enicami. Še bi lahko naštevala o zanimivostih, s katerimi se srečujemo ob naših obiskih pri stanovalcih Doma upokojencev na Polzeli. Zanimiv je plakat, ki ga izdelujejo člani skupine ČEBELICE. Na tem plakatu se člani predstavljajo s starimi in novejšimi lastnimi fotografijami, mislimi in pesmicami. V nadaljevanju bom opisala, kako jim POMARANČE poizkušamo po svojih močeh popestriti življenje v domu. Na Miklavževo smo pripravili,, miklav-ževanje. Sedem POMARANČ se nas je obleklo v angele, Davor pa je bil parkelj. Tudi Miklavža smo imeli s sabo. Darila za svoje varovance pa so pripravili v domu. Naša skupina z Mi- V PRODAJNEM CENTRU M\!i moderni interieri V LEVCU SMO REKONSTRUIRALI IN POVEČALI PRODAJNI PROSTOR, KJER VAM ODSLEJ NA ENEM MESTU, V NAJVEČJEM SALONU POHIŠTVA NA ŠTAJERSKEM, NA VEČ KOT NUDIMO 100 modelov sedežnih garnitur 100 modelov različnega kosovnega pohištva 80 modelov kuhinj 30 modelov regalov 20 modelov spalnic 20 modelov mladinskih sob 20 modelov pisarniškega pohištva in še mnogo več... PRIČAKUJEMO VAS! VREDNI SMO VAŠEGA OBISKA! klavžem je obiskala in obdarila vse stanovalce. Najbolj so se nas razveselil varovanci na negovalnih oddelkih. Teh ljudi je veliko in so popolnoma odvisni od tuje pomoči. Mnogi so ob našem obisku jokali. Neki gospod je rekel, da smo zares pravi angeli. Seveda smo se v naši PODMORNICI pripravljali tudi na obisk doma v pustnem času. Za babice in dedke v domu smo izdelali pustne maske in očala iz papiija. Bilo je veliko smeha in norčij, ko so se gledali v ogledala in prepoznavali drug drugega. S stanovalci Doma upokojencev v Polzeli, posebej še s skupino CEBELj' CE, smo doživeli že veliko lepega ® nepozabnega. Še več pa je pred nan)1 načrtov in zelja, za katere upam, da j«1 bomov s pomočjo Centra za socialo0 delo Žalec in Doma upokojencev Pd' žela lahko uresničili. NEŽA POGORELČNIK OKLESTENO DREVJE NA VRANSKEM Na Vranskem so imeli 7. maja med 7. in 11. uro pravo pravcato afero. Po naročilu Irene Verbovšek, krajanke Vranskega, je bil posekan nasad vrb ialujk, lipa in ostalo zelenje v in ob potoku Merinščica v centru trga Vransko. Ta nasad so pred približno dvajsetimi leti nasadili člani turističnega društva in je bil kot javno dobro last občine Žalec. Naročnica poseka je ta grobi poseg v okolje dala narediti brez soglasja občine ali krajevne skupnosti Vransko, kot razlog pa je navedla, naj bi drevje metalo senco na njeno hišo. Predsednik KS Vransko, Franc Sušnik, pravi, da je ta razlog očitno neutemeljen, saj je med drevjem in hišo Irene Verbovšek še 12 metrov lokalne ceste. “Sploh pa si gospa očitno prizadeva, da bi kraj slabo izgledal,” meni predsednik KS Vransko. “To je videti tudi iz okolice njenih dveh stanovanjskih objektov, ki je nedopustno zanemarjena. Že ta zanemaije-nost ni po volji krajanov, pika na i pa je posek, ki si ga je dovolila gospa Verbovšek,” se jezi Franc Sušnik. Še istega dne ob 15. uri so ogled izvršili predstavniki KS in občine na čelu z občinsko komunalno inšpektorico, Simono Bolarič, in strokovno sodelavko občinskega oddelka za okolje in prostor, Maijano Kopitar. Prisotni so bili tudi predstavniki Cestnega podjetja* ki so Ireni Verbovšek izdali dovoljenj0 za delo na cesti. Četudi je bil ta postf dreves izveden ob lokalni cesti, ki Je sicer v lasti občine in jo upravlja CeS' tno podjetje, pa tovrstno dovoljenj6 nikakor ne dopušča takšnega posega v okolje. Ker gre za zaščiteno jedro trga, je bila izvedena tudi cenitev škode, ki jo J6 prav tako še isti dan opravil cenile6 Zvone Jezernik, dobro znan tudi oškoj dovancem ob avtocesti. Občina naj b' glede na ocenjeno škodo sprožila privatni sodni postopek za povračil0 škode proti Ireni Verbovšek. “Razumljivo je, da so krajan’ Vranskega zelo zgroženi in od občine zahtevajo, naj v bodoče prepreči takšne posege,” poudari Franc Sušnik' “Napaka je bila že pri Cestnem po°' jetju, da je sploh izdalo dovoljenje 23 delo gospe Verbovškovi, govori pa sf’ da ji je uspelo pridobiti tudi soglasje Nivoja za ureditev krošenj, vendar P9 so oklestena debla, ki so ostala, vj? prej kot to.” D- iwvon n bo Polzela, == /7 ,/ FRANC ROMIH s.p. tel.lfax: 063/720-200 Nudimo vam prenovo vašega doma, poslovnih prostorov ali drugih objektov. Na starih ali novih objektih izvajamo: ' vsa slikopleskarska in pleskarska dela, stenske obloge - strojno kitanje površin z Wagner aparatom, kitanje betonskih elementov - oplesk kovinskih konstrukcij - izdelujemo komplet DEMIT fasadne obloge na opečno ali betonsko podlago - obnavljam stare in pleskamo nove fasade - pisanje in popravila reklamnih in označevalnih napisov delamo hitro, strokovno in po konkurenčnih cenah. PRIPOROČAMO SE IN VAS LEPO POZDRAVLJAMO! POKLIČITE NAS! Tel.: 720-200 )Y OLDV d.o.o. Polzela tel. 720 592 Velenje tel. 863 960 NAJVEČJA IZBIRA SKUTERJEV V DOLINI PETERSON________290.000 SIT PIAGGIO______od 318.000 SIT ITALJET______od 410.000 SIT SUZUKI KATANA___519.000 SIT KREDIT NA 1 LETO T + 2% ■maZDSNAJ BO Pri vašem trgovcu Mariborska 202 CELJE stigma 33 5 •> •) J —j Mazda je trajno znižala cene! 253 rji _______ NAŠIM KUPCEM NOVIH VOZIL NUDIMO: dP UGODNE MAZDINE KREDITE dP LASTEN POOBLAŠČENI SERVIS IN dP ORIGINALNE REZERVNE DELE PR6PRIČAJT6 S€ SAMI, ZAKAJ KUPCI KUPUJEJO PRI NASI S TEM OGLASOM PRIHRANITE OB NAKUPU NOVEGA VOZILA DO 600 DEM Tel.: (063) 4II ESI in 4II ESE AvtoCENTER MARGIT - VELENJE I JANKA VRABIČA 10, PESJE PRI VELENJU - NA GRIČU MITSUBISHI MOTORS dan testnih voženj in predstavitev MITSUBISHI MODELOV NOVI GOLT - NOVI LANCER - NOVA CARISMA Vas vabijo dne: SOBOTA: 24.5.1997 od 8. do 16. ure ZASTONJ NAJLEPŠI TRENUTKI SOBOTE!!! - NOVI COLT - 20.994 DEM ali 37.000 SIT/60 mesecev ' NOVI LANCER - 23.985 DEM ali 43.000 SIT/60 mesecev -NOVA CARISMA 1.6GLXi 30.960 DEM - vsa oprema (4xAIRBAG, ABS, KLIMA) L^o vosilg breg pologa - KREPIT od T+6% * NUDIMO VELIKO PONUDBO RABLJENIH VOZIL * POSREDNIŠKA PRODAJA * PRENOS LASTNIŠTVA BREZ NOTARJA Če iščete ali prodajate svoje vozilo, obiščite AVTOCENTER MARGIT Pesje pri Velenju TEL. in FAK: 063 856 537 MBT: 0609 640 204 GfflMNr pohištvena industrija d.d. polzela INDUSTRIJSKA PRODAJALNA POLZELA TEL.: 063/ 720-020 IZJEMNO UGODNA PONUDBA VSEH VRST POHIŠTVA • dodatno znižanje vseh vrst zakonskih spalnic • omare z drsnimi vrati v barvi: jesen bela, jesen črna in hrast 85 2.D - 23.061,00 SIT, 3.D 29.133,00 SIT • delavniške omare v barvi: bukev, zelena l.D - 10.794,00 SIT NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO • samska spalnica LEA CENA: 47.507,00 SIT, z dodatnim elementom za knjige 65.974,00 SIT barva: jelša, beli jesen • zakonska spalnica V E N E Z I A CENA: 103.459,00 SIT, barva: hrast, bela • regal NIK v dveh barvah - cena samo 46.187,00 SIT • bogata ponudba pohištva za opremo dnevnih sob, otroških sob, predsob, sedežne garniture, jedilnice, pohištvo iz masive, pisarniško pohištvo, vzmetnice vseh dimezij in še in še. • ugodna ponudba kuhinj v izvedbi HRAST. POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM: Tel. 063/720-020 VABLJENI! DELOVNI ČAS: pon.-pet.: 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 -12.00 KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO V ROKOMETU JUNIJA V ŽALCU V prostorih Občine Žalec je bila 9. maja tiskovna konferenca o kvalifikacijskem turnirju za svetovno mlfldinsko rokometno prvenstvo, ki se bo od 6. do 8. junija odvijal v Žalcu. Tiskovne konference so se udeležili župan Milan Dobnik, ki je obenem tudi predsednik častnega odbora kvalifikacij, direktor Juteksa Milan Dolar kot podpredsednik častnega odbora in predsednik organizacijskega odbora, vodja slovenske reprezentance Marjan Golob in podpredsednik organizacijskega odbora Roman Brglez. Kvalifikacijskega turnirja se bodo udeležile ekipe iz Cipra, Madžarske, Nizozemske in Slovenije, to pa bo po besedah župana Dobnika tudi prvovrstna priložnost za popularizacijo rokometa in promocijo Savinjske doline. Pravi pristop k organizaciji in promociji Za pripravo kvalifikacij sta bila sklicana organizacijski in častni odbor, v zadnjem pa je morda potrebno izpostaviti predsednika Rokometne zveze Slovenije Zorana Jankoviča in direktorja ženskih _ rokometnih reprezentanc Janeza Štruklja. Milan Dobnik je povedal, da je Žalec že organiziral nekaj takšnih srečanj in vedno so se potrudili, da so jih organizirali na ustreznem nivoju. Ža primer je navedel, da je bila tudi ekipa izraelskih rokometašic, ki je lani gostovala v Žalcu, zelo zadovoljna z organizacijo, všeč pa so jim bile tudi naravne lepote Savinjske doline, ki jim jih organizatorji niso pozabili razkazati. Takšen odziv je bil za žalske organizatorje dokaz, da je s primernim pristopom vendarle mogoče popularizirati kraj in državo, zato je žalski župan izrazil upanje, da bodo tudi tokrat izpolnili pričakovanja. Tudi predsednik organizacijskega odbora kvalifikacijskega turnirja Milan Dolar je poudaril, da znata biti občina Žalec in Savinjska dolina nasploh dobra gostitelja, saj so mednarodne prireditve v Žalcu vselej prinesle tudi pohvalo organizatorjem. Zato so se priprav tudi tokrat lotili resno in že imenovali delovno skupino, ki je izdelala načrt poteka turnirja, v katerega je vključen tako sprejem in namestitev gostov kot tudi tekmovanja in treniranje ekip. “Tekme morajo biti na nivoju,” je poudaril Milan Dolar, “torej s svečanimi otvoritvami, dvigom zastav in himnami, pa tudi s kar najkvalitetnejšim sojenjem ter popolno medicinsko oziroma fizioterapevtsko oskrbo.” Organizacije tokratnega turnirja se Zalčani še posebej z veseljem lotevajo, saj bodo na turnirju prisotne tudi slovenske barve in potihem si želijo, da bi si mladinke z dobro uvrstitvijo prislužile udeležbo na svetovnem mladinskem prvenstvu, ki bo od 29. julija do 10 avgusta potekalo na afriški Slonokoščeni obali. Lahko slovenskim mladinkam uspe? Vodja slovenske reprezentance Marjan Golob je povedal, da bo slavnostna otvoritev turnirja v Žalcu 6. junija ob 17-ih. Razveseljivo je, da jedro slovenske mladinske rokometne ekipe sestavljajo kar 4 domačinke, Žalčanke, v njej pa so tudi 4 tekmovalke iz bližnje Šaleške doline. Na svetovno prvenstvo bosta odšli dve prvouvrščeni ekipi in vsi, ki poznajo žalske mladinke, stavijo, da jun bo to uspelo, celo na prvo mesto upajo. I-ani so dekleta na Evropskem prvenstu na Poljskem dosegla 12. mesto, letos pa želrjo to uvrstitev popraviti, saj ocenjujejo, da sodijo vsaj med osem najboljših v Evropi. Ker je zelo malo igralk rojstnega letnika 1977, ki sestavljajo ekipo mladink, je bilo moštvo precej težko sestaviti, zato so si morali pomagati tudi s kadetinjami. Zaključne priprave na turnir bodo potekale v luškem ali v Slovenskih Konjicah zadnji teden pred tekmovanjem, torej od 2. do 6. junija, če pa bi se dekletom uspelo uvrstiti na svetovno prvenstvo, načrtujejo julija še tri petdnevne cikluse priprav. Po besedah Marjana Goloba rokometašice namreč igrajo skupaj že dve leti in se dobro poznajo, zato potrebujejo manj skupnrh priprav. Razpored tekmovanja na kvalifikacijskem tumiiju za svetovno prvenstvo mladinskih rokometnih ekip, Žalec 6. -8. junij: 6.6.1997 - 18.00 Slovenija : Ciper 20.00 Nizozemska : Madžarska 7.6.1997 -18.00 Madžarska : Slovenija 20.00 Ciper : Nizozemska 8.6. 1997 - 10.00 Slovenija : Nizozemska 1200 Ciper : Madžarska Podpredsednik orgranizacijskega odbora je povedal, da je bil klub ustanovljen pred desetimi leti in je glede na tako kratek čas doživel zares hiter vzpon. Ves čas zanj trenira okoli sto deklet, pokrivajo pa vse selekcije. V prvi ekipi so tudr tri tujke, dve Rusinji in eno dekle iz Hrvaške, več pa jim trenutne propozicije ne dovoljujejo. Letos so mladinke izkusile Evropo, premagale ekipo iz Izraela, žal pa so rmele smolo pri žrebu, ki jim je določil msko ekipo, proti kateri niso bile uspešne. Vendar pa so si zagotovile nastop v Evropi, v konkurenci z ekipami Krima, Olimpije in Mlinotesta pa bodo igrale v zaključnici državnega pokala, kjer se bodo potegovale za "3. mesto. “Prizadevamo si predvsem za pot navzgor, saj je v športu konec koncev važen le rezultat,” je poudaril Roman Brglez. “Žalska ekipa bo drago leto prav gotovo v boju za naslov prvaka Slovenije. Naj se tudi ženski rokomet kroji zunaj Ljubljane,” je menil tudi Milan Dolar. Problematična finančna plat organizacije “Vendar pa se organizacije takšnega tumiija ne da lotiti brez zadostnih finančnih sredstev,” je predsednik organizacijskega odbora Dolar še povedal in obenem dodal, da se bodo organizatorji pač obrnili na vse športne mecene in tudi na tiste podjetnike iz gospodarstva, ki dosedaj niso izkazovali posebnega zanimanja za šport, saj je čas, da se vsi izkažejo pri tej enkratni priložnosti za promocijo Savinjske doline. “V časih naše mlade države, ko gospodarska situacija ni posebej rožnata, je prav, da mlade na vse mogoče načine spodbujamo k ukvaijanju s korismimi dejavnostmi v prostem času, kakršna sta šport in kultura, ne pa da jih pustimo, da zabredejo,” je na vse potencialne sponzorje in mecene apeliral Milan Dolar. 75. SREČANJE MLADIH TEHNIKOV Na Osnovni šoli Braslovče je 8. maja potekalo že 15. srečanje mladih tehnikov Občine Žalec, ki se ga je udeležilo 129 učencev pod vodstvom kar 29-ih mentorjev, učiteljev tehničnega pouka. Srečanje, ki je bilo razdeljeno kar na 13 tekmovalnih panog. Na OŠ Braslovče so pripravili tekmovanje avtomobilov na električni pogon in tekmovanje z modelarskimi zmaji (škatlasti in ploščati); mladi so se pomerili v ekologiji, po ogledu proizvodnega procesa v tovarni Garant pa še v sestavljanju konstrukcij; lotili so se konstruiranja z elektronsko zbirko, izdelave tehnične in tehološke dokumentacije s programom CADY junior, izdelave izdelka iz lesa z uporabo električnega orodja pa tudi izdelave makete z gradniki LEGO DACTA. V bazenu Hale Golovec so mladi tehniki tekmovali z ladijskimi modeli MČ-1, zaradi slabega vremena pa je bilo prestavljeno tekmovanje na letališču T evec kjer so se v tekmovanju z modeli raket s padalom, z raketoplani in s, prostoletečimi jadralnimi modeli mladi tekmovalci lahko pomerili šele 12-maja. Po dva prvouvrščena tekmovalca v vsaki od naštetih kategorij se bosta udeležila regijskega tekmovanja, ki t*J 15. maja v Slovenskih Konjicah. Največ tekmovalcev, kar 26, je bilo letos iz OS Griže, tekmovanje pa je od mladih tehnikov zahtevalo poznavanje elektronike, elektrotehnike, dela z računalnikom, znanje s področja obdelave lesa, poznavanje zaščite pri delu, uporabe stroja in orodja ter tehničnega risanja. V pravilih tekmovanja je zapi; sano, da morajo biti vsi izdelki novi, učenci pa so jih naredili v sklopi Najboljši v posameznih kategorijah: Ekologija - raziskovalna naloga 1. Tamara Potočnik (Braslovče) in Darja Derča (Prebold) Sestavljanje konstrukcij z zbirko Fischer Technik - reševanje problema 1. Dejan Jurač (Žalec) 2. Branko Jelen (Polzela) 3. Jure Zupanc (Žalec) Konstruiranje z elektronsko zbirko - reševanje problema 1. Urh Artelj (Griže) 2. Joži Haladeja (Prebold) 3. Mitja Klinc (Griže) Izdelava tehnične in tehnološke dokumentacije s programom CADY Junior 1. Urban Jeriha (Polzela) 2. Kristina Melanšek (Braslovče) 3. Tomaž Drobne (Griže) Izdelava izdelka iz lesa z uporabo električnega omdja 1. Uroš Pirnat (Polzela) 2. Tomaž Šuster (Polzela) 3. Gašper Strahovnik (Žalec) Izdelava makete z gradniki LEGO Dacta - za 3. in 4. razred OS 1. Žiga Domjanič (Žalec) 2. Alen Grum (Žalec) Tekmovanje avtomobilov na električni pogon - prosta vožnja v cilj \. Goran Škarlin (Griže) 2. Bojar; Bogdanič (Griže) 3. Niko Rajsar (Vransko) Tekmovanje^ ladijskimi modeli MČ 1 - v prosti vož/iji v cilj (Golovec) 1. Simon Špajzer (Žalec H) 2. Aleš Plohl in Danijel Markovič (oba Žalec) 3. Robi Hrovat (Žalec II) Tekmovanje z raketoplani 1. Miha Kolar (Griže) 2. Renato Špom (Braslovče) 3. Blaž Štrožer (Braslovče) Tekmovanje z modeli raket s padalom 1. Vid Podpečan (Braslovče) 2. Boštjan Salamon (Braslovče) 3. Dejan Farčnik (Vransko) Tekmovanje z modelarskimi zmaji - škatlasti 1. Niko Smrke (Prebold) Tekmovanje Z modelarskimi zmaji - ploščati 1. Denis Tamše (Polzela) Z Peter Cafuta (Vransko) 3. Rok Ledinšek (Braslovče) Tekmovanje s prostoletečimi jadralnimi modeli (A-l) 1. Žiga Gričnik (Griže) 2. Gregor Pečovnik (Vransko) 3. Jernej Kneževič (Griže) Razstava tehničnih izdelkov - 16 izdelkov se je uvrstilo na regijsko tekmovanje: 1 izdelek iz OS Griže,, 3 izdelki iz OŠ Prebold, po 4 izdelki iz OŠ Polzela, OŠ Braslovče in OŠ Šempeter.____________________ Stroški prireditve naj bi znašali 35-40 tisoč nemških mark, saj morajo organizatoiji pokriti stroške bivanja in oskrbe ekip, vseh delegatov in sodnikov že od trenutka, ko prestopijo slovensko mejo. Če bi se slovenska ekipa uvrstila na svetovno prvenstvo, bi stroške udeležbe prevzela Rokometna zveza Slovenije, saj bi bili le-ti za Žalčane prevelik zalogaj. Pravila na svetovnem prvenstvu so namreč drugačna: vse svoje stroške, ki znašajo približno 120 švicarskih frankov na člana, nosijo ekipe udeleženke in blagajna rokometne zveze bo precej obremenjena še jxisebej, če se bosta na svetovno prvenstvo uvrstili tudi kadetska in članska reprezentanca. D. SAMBOLIČ tehničnega pouka in interesnih dejavnosti. Zal so na tovrstnih tekmovanjih še vedno zastopani predvsem fantje, deklet je le malo. Na braslovški osnovni šoli so mlade tehnike že gostili pred osmimi leti, vendar je bila tokrat udeležba precej večja. Pri njih je zanimanje veliko predvsem za modelarstvo, dokaj uspešno pa se vsako leto udeležujejo tudi republiškega tekmovanja. Namen tekmovanja je spodbuditi pri otrocih zanimanje za tehniko, za zdravo upo-rabo prostega časa, kar jim bo prišlo prav tudi kasneje v življenju. Vodilo tekmovanja “Ustvarjajmo, raziskujmo, tekmujmo” pove, da so se zbrali zato, da pokažejo, kaj so naredili in česa so se naučili. D. S. V LUČAH BODO PREPEVALI V osnovni šoli Luče bo 23. maja ob 17-ih revija otroških in mladinskih pevskih zborov, ki jo pripravljajo Zveza kulturnih organizacij Zgornja Savinjska dolina, Kulturno društvo Mozirje in Osnovna šola Luče. Natopajo: 1- Mladisnki pevski zbor OŠ Luče; zborovodja Mitja Venišnik 2- Otroški pevski zbor Glasbene šole Nazarje; zborovodja Olga Klemše 2- Otroški pevski zbor OŠ Gornji grad; zborovodja Martina Štiftar 4. Mladinski pevski zbor OŠ Ljubno; zborovodja Lenka Kralj 5- Otroški pevski zbor OŠ Gornji Grad - podružnica Nova Štifta; zborovodja Marija Pustoslemšek 6- Otroški pevski zbor OŠ Mozirje - podružnica Rečica; zborovodja Manica Hudales 2- Mladinski pevski zbor OŠ Mozirje; zborovodja lijana Blagovič 8- Otroški pevski zbor OŠ Ljubno; zborovodja Lenka Kralj 9- Otroški pevski zbor OŠ Mozirje - podružnica Nazarje; zborovodja Manica Hudales 10. Mladisnki zbor OŠ Gornji Grad; zborovodja Martina Štiftar 11- Otroški pevski zbor OŠ Mozirje; zborovodja Lijana Blagovič 12. Otroški pevski zbor OŠ Luče; zborovodja Mitja Venišnik POTttMvm 'K&mszn V petek 16. maja 1997 sta ZKO Žalec in OŠ Šempeter priredila nastop otroških in mladinskih pevskih zborov občine Žalec. _V popoldanskem koncertu so nastopili pevci e šol: Vransko, Prebold, Petrovče, Žalec. V večernem koncertu pa pevci iz šol: Žalec, Griže, Braslovče, Polzela, Šempeter. Želimo si, da bi takšnih prireditev bilo še več SJ. OBVESTILA •KUD Zgaga iz Litije v sodelovanju z Radiom Študent letos 27. in 28. junija pripravlja dvodnevni Zgaga Rock Festival ’97, na katerega se lahko do 25. maja prijavijo še neuveljavljeni rock bandi. Posnetke, podatke o skupini in kontaktne naslove naj pošljejo na naslov: KUD Zgaga, p.p. 24, Litija •Na razstavnem prostoru Celjskega sejma bo od 21. do 25. maja sejem Vse za otroka, na katerem naj bi neposredno sodelovalo 75 neposrednih razstavljalcev, pa tudi 42 stovenskih vrtcev in šol. Za otroke no v veliki Lego igralnici na voljo 200 tisoč lego kock. •V Galeriji Keleia v celjskem Muzeju novejše zgodovine je na ogled zanimiva razstava slik armenskega umetnika Ashoda Bayandouija. * V občinski matični knjižnici Žalec bo v četrtek 22.5.1997 ob 19. uri večer z mlado literarno skupino Knjižne zbirke Beletrina. t ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC Vas vabi v Savinov salon na odprtje razstave likovnih del Adolfa Mljača, v petek 23. maja i"97, ob 19. uri. Razstava bo odprta do 9. junija. CELJSKI DOM VABI V prostorih Celjskega doma se bodo v mesecu maju spet zvrstile številne kulturne prireditve. 21. maja ob 19. uri vabi Društvo popotnikov Vagant v kavarno Celjskega doma, kjer bo brezplačno moč prisluhniti predavanju z diapozitivi “Indija med mitom in realnostjo”. 22. maja ob 20-ih bo v veliki dvorani Celjskega doma koncert Adija Smolarja, 24. maj ob 10.30 v celjski matineji učenci OŠ Fran Roš pripravljajo gledališko predstavo Frana Roša “Čarobna piščalka” - cena vstopnice je 500 SIT. V kavami Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva Celje skupaj z celjsko območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije 26. maja pripravlja odprtje razstave likovnih del otrok na temo “Bogastvo gozdov je v pestrosti”, ki bo na ogled brezplačno do 30. maja. 27. maja ob 9. uri isti organizatorji v veliki dvorani pripravljajo posvet z nazivom “Gozd, drevo in mesto... Celje” prireditev se bo zaključil 31. maja ob 1030 z gledališko predstavo “Meh za smeh”, ki jo v okviru celjske matineje pripravlja gledališka skupina Unikat iz Ljubljane za vstopnino 500 SIT. RISBE šaleških likovnikov Društvo šaleških likovnikov je 15. maja v Majerjevi vili v Šoštanju Pripravilo razstavo Likovnih del - risb pod budnim očesom mentorja Roberta Klančnika. Razstavljena likovna dela - risbe - pred-f^rijajo izbor iz množice likovnih zapisov, ■u so nastajali ob naših sobotnih srečanjih v tem šolskem letu,” pove Robert Klančnik in doda, da se jim je ob ustvarjalnih delavnicah, namenjenih ra-askovanju izraznih možnosti različnih sukarskih materialov, orodij in risarskih tehnik, porodila ideja, da bi ustanovili 'Kovno skupino. Po besedah mentorja skupine, le-ta še nima imena, sestavlja-J° jo pa ustvarjalke in ustvarjalci razjičnih poklicev in starosti, z JTgličnim likovnim predznanjem in izkušnjami, skratka - vsi, ki jih ustvarjanje osebnostno izpopolnjuje. Likovnost je samo eden izmed načinov izražanja naših misli in čustev, vendar ni le obrt oziroma tehnična sposobnost, čeprav je to najti v osnovi likovnega dela, opozori Robert Klančnik in razloži: “Vendar je pomembno zavedanje, da govorimo o obrti takrat, ko se hotenje prilagaja tehniki. Ko pa se tehnika prilagaja hotenju, govorimo o ustvarjalnosti.” D.S. “KONJ” SKOZI OCI OTROŠKIH LIKOVNIKOV Mednarodni likovni informator in Občina Slovenske Konjice sta 10. maja v Kulturnem domu v Slovenskih Konjicah pripravila odprtje Mednarodne razstave otroških likovnih del na temo “Konj”. Razstava je nastala na osnovi izbora komisije, ki se je morala odločati med 2784 prispelimi deli iz 115 osnovnih šol ^Slovenije, Hrvaške, Makedonije, Jugoslavije, Bolgarije, Madžarske, Slovaške, Češke, Italije, Belorusije, Rusije, Indije m Poljske. V galeriji Riemer, v Kulturnem domu in v osnovni šoli Ob Dravinji bo razstavljenih 290 likovnih del različnih tehnik: od grafike, suhega pastela in lavriranega tuša, pa vse do risbe, tempere in akvarela Prvi štirje nagrajeni učenci in učenke, za katere so nagrade prispevali UNICEF, Likovni svet in Občina Slovenske Konjice, so se od 9. do 11. maja skupaj s svojimi likovnimi pedagogi udeležili likovne kolonije, ki je potekala v okolici Slovenskih Konjic. Likovna dela, ki so nastala v sklopu te kolonije, bodo razstavljena ob proglasitvi nagrajencev razpisa prihodnjega leta, na koloniji pa so sodelovali tudi nagrajenci rz Subotice, Komende in JeseniaV Kulturnem programu otvoritve razstave so sodelovali učenci osnovne šole Pod goro in Plesni teater Igen Studia za ples Celje. ZLATA ZNAČKA ZA PRIDNE V ponedeljek, 12. maja, smo se zbrali v kulturnem domu na Polzeli učenci predmetne stopnje osnovne šole Polzela. Ogledali smo si zaključno prireditev tekmovanja za bralno značko. Ob 17. uri se je začel kulturni program z naslovom S SRCEM ZA SONCEM. Gost letošnje bralne značke je bil Tone PARTLJIČ, programa pa so se lahko udeležili tudi starši osmošolcev, saj so ti prejeli za osem let branja zlato bralno značko. Učenci so uprizorili odlomek - črtico Pogled z domačega praga - iz Partljičeve knjige Slišal sem, kako trava raste. Sledil je še Pogled v naš svet situacijo iz Partljičevih mladostnih, socialističnih let so pretopili v današnji čas, ko mlade prevzemajo demokracija, hujšanje, matenalizem in še kaj. Prijetno popoldne nam je popestril še pevski zbor. Z našim gostom gospodom Partljičem smo imeli intervju. Poglabljali smo se v najrazličnejše teme njegovega življenja, gost pa nam je na šaljiv način odgovatjal. Za konec je ostalo še eno prijetno delo - podelitev bralnih značk, knjig, map in priznanj. Osmošolci smo za pridno in zvesto (osem in več let dolgo) branje knjig prejeli zlato značko, priznanje in knjigo. Posneli smo še skupno fotografijo s pisateljem ter polni dobre volje in z nasmeškom na obrazu odšli domov. S srcem smo se dotaknili sonca! nov. Monika VAČUN, 8.c Osnovna šola Polzela Podjetje za trgovino, turizem in proizvodjo Savinja Mozirje pripravlja od 31. maja do 21. junija že tradicionalno akcijo Dnevi Savinje. V tem času bodo kupcem nekateri izdelki v njihovih poslovalnicah na voljo po ugodnejših cenah, ob koncu akcije pa bo Savinja Mozirje podelila tudi nekaj nagrad. Ker podjetje letos pripravlja tudi nekaj razprodaj, nam je direktor Gregor Verbuč povedal, zakaj so se letos odločili zanje in kako bodo letos potekali Dnevi Savinje. “Dnevi Savinje so torej že tradicionalni... ” “Da, to je tradicionalna prireditev že vrsto let. V bistvu gre za dneve ugodnih nakupov, ki bodo letos trajali od 31. maja do 21. junija. Poleg redne ponudbe takrat popestrimo ponudbo tudi z marsikaterim dodatnim izdelkom, predvsem pa znižamo cene. Pri tem sodelujejo tudi naši dobavitelji, zato je akcija zelo široka. V teh akcijah po ugodnejših cenah ponujamo celo paleto izdelkov: od živil, pohištva, tekstila, porcelana, posode, tehničnega blaga, gradbenega materiala, skratka vse, kar na tem prostoru ponujamo. Lahko rečem, da Savinja Moziije nudi prebivalstvu te doline pravzaprav skorajda vse izdelke za vsakodnevne potrebe, pa seveda tudi ostalo blago, ki se kupuje le občasno. Popusti so različni, največ jih je med 10 in 20 odstotkov, so pa tudi takšni 'udarni’ izdelki, pri katerih so popusti še večji.” “Ste poleg cenovnih ugodnosti za kupce, ki vas bodo obiskali v tem času, pripravili še kaj posebnega?” “Seveda. Ob zaključku Dnevov Savinje, ki se iztečejo 21. junija, bo pred našo blagovnico v Moziiju nagradno žrebanje, kjer bomo nekatere srečne izžrebance obdarili z nagradami. Najvišja nagrada bo znašala 40 tisoč SIT, potem imamo pripravljeni še nagradi za 30 tisoč SIT in 20 tisoč SIT in kar 50 nagrad manjših vrednosti. Večje nagrade bodo prevzeli izžrebanci osebno, manjše pa bomo poslali na dom. Poleg tega velja omeniti, da ves čas trajanje akcije Dnevi Savinje v živilsldh oddelkih pripravljamo tudi degustacije, kjer sodelujejo naši dobavitelji. Vedno nudimo raznovrstne izdelke na pokušino, tako da v Moziiju, kjer je največja trgovina, včasih predstavlja svoje izdelke tudi do sedem dobaviteljev. Te pokušine, ki jih imamo navadno ob sobotah ali petkih, organiziramo skozi celo leto, vendar jih je v času trajanja akcije še več. Obenem poskušamo v Dnevih Savinje vsako leto pripraviti določene predstavitve tudi v ostalih, neživilskih oddelkih naših trgovin. Dobaviteljem tako ponudimo možnost, da svoje izdelke tudi podrobneje predstavijo in tako na nek način izobražujejo kupce in ne nazadnje tudi naše trgovce. Skratka, trudimo se kupce tudi do določene mere osvestiti, kakšno je blago, ki ga kupujejo, tako da se potem lažje odločijo za nakup. Poleg tega so potrošnikom v naših poslovalnicah na voljo še nekatere druge usluge, kot je brezplačno razvijanje filmov, brušenje in graviranje stekla oziroma kristala in podobno. Seveda ne smem pozabiti omeniti, da bo žrebanje 21. junija spremljal tudi zabavno kulturni program." “Bo ta akcija potekala v vseh vaših poslovalnicah?” “Kot vsako leto bo ta akcija potekala v vseh naših dvanajstih poslovalnicah, ki jih imamo pretežno v spodnjem delu Zgornje Savinjske doline. Največ jih je v Moziiju, pa še v Nazaijah, Rečici, v Gornjem Gradu in tudi na Ljubnem.” “Zakaj se vsako leto ponovno odločite za to akcijo, kakšne so vaše izkušnje z njo?” “Mislimo, da je prav, da našim stalnim kupcem nudimo vsake toliko časa tudi neke ugodnosti, kot nekakšno zahvalo za zvestobo. Z akcijo imamo zelo dobre izkušnje, saj smo bili doslej še vsako leto zadovoljni z rezultati. Je pa tudi res, da vložimo v pripravo te akcije zelo veliko časa, truda in tudi denaija. Lansko leto je nas vse skupaj stalo okrog 2,5 milijona tolaijev, kljub temu, da smo precej sodelovali z našimi dobavitelji, ki so v tej akciji prispevali velik delež v obliki nagrad ali pokrivanja stroškov propagande. Vendar pa se akcija kljub temu splača, saj naši dobavitelji radi pristopijo k sodelovanju. Seveda je namen te akcije tudi povečanje prodaje in v teh dnevih je prodaja dejansko precej večja.” “Čemu pa ste se letos odločili da pričnete z razprodajami?” “V trgovskih podjetjih se vse bolj zavedamo, da je potrebno trgovino sproti 'čistiti', kot radi rečemo, torej iznebiti sev blaga, ki ne gre takoj v prodajo. Če se to blago predolgo nabira, je ponudba trgovine videti nezanimiva in zavedamo se, da se mora vedno nekaj spreminjati, dodajati. Zato smo se odločili, da bomo v bodoče vsaj dvakrat na leto pripravljali močnejše prodajne akcije, predvsem za razprodajo sezonskega blaga. Povedati moram, da bo šlo za klasično razprodajo le pri nekaj izdelkih, pri večini blaga pa bo šlo samo za znižanje, ki pri nekaterih izdelkih tudi presega 50 odstotkov. Razlika med razprodajo in znižanjem je v tem, da pri razprodaji izdelek poj»lnoma ukinemo iz prodaje. Kot že rečeno, teh izdelkov ne bo zelo veliko, več bo znižanja tako imenovanega sezonskega blaga.” “Ste s takšnimi akcijami množičnih znižanj in razprodajanj že kdaj poskusili?” “Znižanja imamo že ves čas, predvsem pri tekstilu in obutvi. Vendar pa država predpisuje točna pravila glede poteka takšnih akcij, pa tudi kakšen delež blaga mora imeti znižane cene. Ta pravila seveda spoštujemo. Na področju tekstila so takšne akcije v poletni in zimski sezoni pri nas že tradicionalne, ker pa smo se v našem {xxljelju odločili, da bomo v vseh naših trgovinah dvakrat letno naredili neko inventuro stanja, smo sklenili, da ob teh sezonskih popustih organiziramo še tako imenovano 'vsesavinjsko' akcijo popustov in razprodaj. Zdaj smo jo prvič pripravili v takšnem obsegu, ® istočasno poteka v vseh naših tigovinah. Sicer smo razmišljali, da bi razprodaje in znižanja organizirali le na enem mestu, vendar menimo, da lahko v posameznih trgovinah takšna ugodna ponudba traja dalj časa, če pa bi j° skoncentrirali na enem samem mestu, bi jo verjetno morali omejiti le na nekaj dni. Moram reči, da smo v nekaterih trgovinah s to akcijo znižanj in razprodaje že kar pohiteli. Tako/ marketu v Nazaijah ta akcija že poteka, glavnina pa se bo odvijala med 23. in 31. majem.” “Kakšne pa so pri nas nasploh izkušnje z razprodajami? ” “Predvsem na področju tekstila so te akcije pravzaprav že skoraj pravilo tako pri nas kot tudi v tujini, vendar pa je odziv nanje vselej zelo različen, ne glede na velikost popustov. Vsekakor prodaja vedno nekoliko naraste in včasih uspemo to sezonsko blago v veliki meri razprodati. Ker so popust' precejšnji, lahko ljudje izven sezone blago dobijo po res ugodni ceni-Večina izdelkov je ustrezne kvalitete, na znižanje cene vpliva le 'neprava sezona. Se pa zavedamo, da je v teh časih vse težje preživeti in morda se ljudje za nakup odločajo takrat, ko lahko kupijo blago tudi za polovico ceneje.” “Konkurenca postaja tudi v slovenskem prostoru vse večja. So tudi zato potrebne tovrstne akcije?” “Seveda tudi v Sloveniji prihaja do tega, da so akcije zdaj bolj pogoste oziroma skorajda strnjene skozi leto. Je pa v Savinjski dolini vse težje preživeti, saj je kupna moč prebivalstv3 precej padla. Vse pomembnejše tovarne, kot je npr. Glin Nazarje, precej omejile število zaposlenih, hi ocenjujem, da je brezposelnost v Zgornji Savinjski dolini okrog odstotna. Prav gotovo pri tem 111 nepomemben upad jugoslovanskega trga, saj je trgovanje z njim prinašalo pomemben priliv denaija, ki ga zdaj n' več oziroma je minimalen.” “Kako je torej mogoče preživeti?” “V Savinji Moziije smo drastično znižali stroške, racionalizirali število zaposlenih, bdimo nad vsakim, tud' najmanjšim stroškom. Lani nam je tako uspelo zaključiti z dobičkom, na katerega seveda računamo tudi napfOJ' Je pa pri tem treba paziti, da ob vsem racionaliziranju ne pade kvaliteta ponudbe. Pri nas že vsa leta poudaijamo, da mora biti kvaliteta blaga in storitev na kar najvišjem nivoju, za kar skrbimo že v sam' upravi. Vodilni se zavedamo, da v ponudbo prihajajo vedno nove in nov? stvari, zato občasno organiziramo tnd1 izobraževanje, kjer zajamemo vse naše zaposlene, še posebej pa tiste, ki ifflaJ? direkten stik s kupcem, tako da je tud' sama postrežba cim kvalitetnejša. K£r so pri nas večje trgovine, se blago hitreje obrača, tako da v živilskih oddelkih naših trgovin ni nevarnosti, da P' prodajali izdelke po izteku roka. Pri ■zdelkih sveže prehrane posvečamo V£liko pozornost nabavi in brez oklevanja zamenjamo dobavitelja, ki nam postreže s slabšim blagom. Predvsem je pomembno področje sadja in zelenjave, kjer je res potrebna vsakodnevna skrb, da je blago kar najboljše in po ugodnih cenah. Predvsem na tem področju si pomagamo tudi z dobavitelji iz Savinjske doline, na pakiranem mesu pa imamo označeno, katero meso je od živine, vzrejene v Savinjski dolini -menili smo, da je to potrebno zaradi bolezni norih krav, ki se je tako razpasla po svetu. Vsekakor pa bi želel povabiti kupce, da nas obiščejo, še posebej v Dnevih Savinje, in se prepričajo o kvaliteti naših strotev oziroma izdelkov, na razprodajah pa poiščejo kaj zase po ugodnih cenah. Seveda pa bomo njihovega obiska veseli skozi vse leto.” DOMINIKA SAMBOLIČ po vsej ploskvi, kadar pa želi poudariti dramatimost naslikanega prizora pa se razlije v pasovih in vsebinsko dopolnju j motiv. “Formalna . ije vsebinska GORAN HORVAT RAZSTAVLJA k razstavnem salonu Celjskega doma je bila 9. maja otvoritev razstave umetniških del Gorana Horvata. 43-letni umetnik je leta 1978 diplomiral na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani in tri leta kasneje prejel 3. nagrado strokovne žirije na 7. Ex tempore-Bewerb tur bildende kunst v Celovcu. Leta 1986 je postal član društva samostojnih kulturnih delavcev in leto kasneje še član društva slovenskih likovnih umetnikov. Goran Horvat, ki živi in dela v Rečici ob Savinji, se je od leta 1973 s svojimi deli predstavljal kar na 66 razstavah po Sloveniji in v tujini. ^ kulturnem prognmiu otvoritve v Celju sta »delovala hornist Justin Felicijan in Pianist Hinko Haas, razstavo pa je odprl oljski župan Jože Zimšek. Po besedah Pr°f. dr. Mirka Juterška, ki je umetnika Predstavil, je figurativno slikarstvo Vorana Horvata v slovenskem proštom zelo opaženo, tudi tokratna kolekcija njegovih slik iz zadnjega obdobja pa je ^radi samosvoje slikarjeve izpovedi na 'zzivajoče velikih formatih zopet Presenečenje. Horvatovo slikarstvo tudi tokrat likovno izpoveduje osebni pogled nft ^et, v primerjavi s prejšnjim, zelo obsežnim in raznolikim opusom, pa zdaj tažje sledimo slikarskemu hotenju v Prihodnje. Slikarjeva ustvarjalna nuja je utemeljena predvsem na sposobnostrh andenja in dramatizacije, pove dr. »k in doda, da je dosledno vsaka slikarjeva izpoved prežeta s fantastiko, s samovoljnim fantazijskim Preoblikovanjem, ki pa je pogosto povsno od trenumega razpoloženjti, kar Je značilno za današnje slikarstvo. P? besedah kritika je figuralno slikarstvo Horvata tesno povezano z risbo, pri čemer pa je - tako kot pri grafiki - glede Ppinjenja površine bolj skop, saj je isfoeni sestavni del kompozicije tudi vključenost v čas je prepričljiva,” je svojo oceno umetniških del Gorana Horvata zaključil dr. Mirko Juteršek. Razstava bo na ogled do konca meseca maja D. S. , z.-'-*** acsiavm uei Kuinpo: °eima praznega prostora. Pri ije 'ri slikah te Praznine ni, saj se barva pri tonsko bolj irurienih delih razporedi enakomerno Pomembnejša dela Goram Horvata: 1986 - predstavi ciklus “Strah pred nuklearno vojno” 1988 - zaključi maratonski ciklus “Biblija v 300 slikah” pripravi grajično mapo 14 jedkanic “Križev pot” 1989 - pripravi ciklus Dante “Božanska komedija” pripravi ciklus W. Shakespeare “As you like it” pripravi gmjično mapo 10 jedkanic “As you like it” pripravi ciklus “Mrtva priroda” 1990 - pripravi ciklus “Plahta večjih dimenzij” 1991 - izide knjiga “Sveto pismo - Stara zaveza” PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE Na trgu 14, 3330 Mozirje, tel.: 063/ 832 840, fax.: 063/ 832 621 POPUSTOV IN RAZPRODAJ do , (Tekstil, galanterija, obutev in tehnični izdelki) Kupuim v Savinji, to je naša trgovina! IZ POLICIJSKE BELEŽKE IZSILIL PREDNOST. 5. mala ob 18.45 uri je 33-letni Janko S. iz Žalca vozil osebni avto po lokalni cesti iz smeri Trnave proti Šentrupertu. Na magistralno cesto je zapeljal v„trenutku, ko je po njej iz smeri Šempetra pripeljal voznik osebnega vozila, 30-fetni Milivoj V. iz Čakovca. Vozili sta trčili. Voznik Janko se je hudo telesno oškodoval. Z reševalnim vozilom je il odpeljan v celjsko bolnišnico. NESREČA TERJALA DVE ŽRTVI. 8. maja ob 1250 uri je 32-letni Aleš B. iz Izole vozil osebni avto iz smeri Čmove proti Veliki Pirešici. Ko je pripeljal v Studence, je na slabo preglednem delu ceste pričel prehitevati osebni avto, ki ga je v isti smeri vozil 23-letni Rok K. iz Ljubljane. Ko je bil Aleš s svojim vozilom na levem voznem pasu, je iz nasprotne strani pripeljal voznik osebnega avta, 66-letni Florjan U. iz Velenja. Med vozilo je prišlo do čelnega trčenja. V trčenju sta se sopotnici v vozilu Florjana, 78-letna Elizabeta K. in 73-letna Margareta Z., obe iz Velenja, tako hudo poškodovali, da sta na kraju nesreče umrli. Voznik Florjan je v nesreči utrpel hude, voznik Aleš pa lahke telesne poškodbe. Za Florjanom je vozi osebni avto tudi 21-letni Alojša A. iz Ljubečne, ki je, da bi se izognil trčenju močno zaviral in zapeljal v levo. Pri tem pa je z vozilom trčil v pobočje ob levi strani vozišča. Zaradi nesreče je bila cesta popolnoma zaprta za ves promet do 16. ure. NEPRAVILNO PREHITEVANJE. 9. maja ob 5.09 uri je iz smeri Alja vas proti Šempetru vozil osebni avto Darko T. iz Gotovelj. Na ravnem delu ceste je zapeljal v levo v trenutku, ko mu je nasproti pripeljal voznik tovornega vozila, 25-retni Milan G. iz Dobrovelj. Med vozili je najprej prišlo do oplaženja, nato pa še do trčenja. Po trčenju je tovorno vozilo začelo zaradi hitrega manevriranja bočno drseti po vozišču, nakar je zapeljalo levo izven vozišča, kjer se je skupaj s priklopnim vozilom prevrnilo na bok. V prometni nesreči se je voznik Darko T. hudo telesno poškodoval in je bil z reševalnim vozilom pripeljal v celjsko bolnišnico. ZBIL KOLESARKO. 9. maja ob 21.15 uri je 27-letni Bernard Š. iz Tera pri Mozirju vozil osebni avtomobil iz smeri Ljubnega proti Radmirju. Ko je pripeljal v desni pregledni ovinek, je zapeljal na levo stran ceste, kjer je trčil v 52-letno voznico kolesa z motorjem, Antonijo S. iz Radmirja, ki mu je pripeljala nasproti. V nesreči se je Antonija hudo telesno poškodovala in je bila pripeljaan v celjsko bolnišnico. MED PREHITEVANJEM V DRUG AVTOMOBIL. 14. maja ob 17.20 uri je 33-letni Davorin B. iz Maribora vozil osebni avtomobil jz smeri Vranskega proti Celju. V Šempetru je pričel prehitevati pred seboj vozeči osebni avtomobil v času, ko je iz smeri Celja z osebnim avtom pripeljala 25-letna Špela J. iz Polzele. Med vozili je prišlo do trčenja. Vozilo Špele je zaneslo z vozišča, kjer je trčila v parkiran osebni avto, last Franca M. iz Šempetra. Vozilo Davorina pa je trčilo še v nasprotni vozeči tovorni avto, ki ga je vozil 31-letni Branko B. iz Radomelj. V nesreči se je voznik Davorin hudo telesno poškodoval, sopotnik v njegovem vozilu, 35-letni Marko K iz Selnice pa lažje. ČUDNO CVETJE Na območju Zgornje Savinjske doline je bil neki 19-letni mladenič ves zavzet z vzgojo okrasnega cvetja. V lončkih je namreč kot okrasno cvetje gojil indijsko konopljo. Škoda edino, da mozirski jrolicisti nimajo razumevanja za tovrstno cvetje, zato so mu ga zasegli in uničili, zoper njega pa napisali ovadbo. Na žalost nismo izvedeli, v katerem kraju in kdo je bil ta velik ljubitelj cvetja. -nko VOZNIK MOTORJA MRTEV. 15. maja je 28-letni državljan ZRJ Safet B., ki začasno stanuje v Kamniku, z osebnim avtomobilom pripeljal iz smeri Nazaija v Moziije. Pri avtobusnem postajališču je pričel polkrožno obračati. V tem času je iz smeri Nazaija pripeljal 30-letni voznik motornega kolesa Srečko T. iz Mozirja. Srečko je med močnim zaviranjem z motorjem padel, nakar sta skupaj z motoijem silovito trčila v vozilo Safeta. V nesreči je motorist utrpel tako hude telesene jroškodbe, da je med prevozom z reševalnim vozilom v celjsko bolnišnico umrl. TATVINA DENARJA. V noči na 2 maj je neznanec iz odklenjenega osebnega vozila Branka P., ki je bil parkiran pred stanovanjsko hišo v Orli vasi, ukradel 40.000. 00 SIT. VLOM V OŠ. Neznanec je v času od 1. do 2. maja vlomil v prostore OŠ Ljube Mikaš v Žalcu. Iz prostorov šole je odtujil fotoaparat znamke Conny, črne barve z avtomatsko nastavitvijo in 2.400.000. 00 SIT. Ker je bil s plenom nezadovoljen, je v prostorih razbil več stekel in tako šoli povzročil za okoli 150.000. 00 SIT škode. TATVINA AVTOMOBILA. Preko noči na 4. maja je neznanec odtujil osebni avtomobil znamke Nissan Terano 3.0 V6, črne barve, reg. št. CE 70-70A, ki je bil parkiran pred nenaseljeno stanovanjsko hišo v Grušovljah. Lastnik, Jože G. iz Žalca, je oškodovan za okoli 2.400.000,00 SIT. POŽAR NA AVTOMOBILU. 6. maja okoli 9.00 ure je med vožnjo na Polzeli izbruhnil požar na 13 let starem osebnem avtomobilu znamke VUGO, s katerim se je iz smeri lx>čice pri Polzeli proti Parižljam peljal lastnik Franc G. Ogenj so pogasih gasilci iz Polzele, Ločice m Žalca. Pri požaru je nastalo za 45.000,00 SIT materialne škode. Policisti so ugotovili, da je prišlo do jrožara zaradi dotrajane električne napeljave in cevk dovoda goriva. VLOM V SKLADIŠČE. V času od 3. do 5. maja je neznani storilec vlomil v skladišče v lx>čici pri Savinji in iz njega odtujil 15 električnih stikal znamke Semikron. Z dejanjem je podjetje Kočevar in Thermoton oškodovana za 160.000. 00 SIT. VLOM V AVTOMOBIL. V noči na 10. maj je neznanec vlomil v osebni avtomobil znamke Renault 19, ki je bil parkiran pred stanovanjsko hišo v Dobrteši vasi. Iz avtomobila je odnesel nekaj deset tisoč tolaijev in mark ter hranilno knjižico. Z dejanjem je lastnik Jernej Z. oškodovan za 55.000,00 SIT. VLOM V DELOVNI STROJ. 10. maja ponoči je neznanec vna gradbišču avtoceste v Ločici pri Žalcu vlomil v delovni stroj - valjar in delovni stroj za polaganje asfalta. Iz njiju je odtujil hidravlična sedeža, zunanje ogledalo in sprednjo luč. Z dejanjem je Cestno podjetje Celje oškodovano za 220.000. 00 SIT. TATVINA TOVORNEGA VOZILA. 8. maja je med 12.00 in 12.30 uro neznanec s parkirnega prostora pri GLIN Nazaije odtujil nezaklenjen, neregistriran tovorni avtomobil znamke FIAT 619, rdeče barve, letnik 1973. Na vozilu bi bila lahko nameščena reg. tablica U 34-86N, ki je bila takrat ukradena v Nazaiju. Z dejanjem je lastnik Vojteh N. oškodovan za 300.000. 00 SIT. VLOM V POSLOVNE PROSTORE. Od 9. do 10. maja je neznanec vlomil v jMslovne prostore Hranilno kreditne službe KZ Savinjska v Braslovčah. Našel in odnesel je več kot 270.000,00 SIT. VLOM V STANOVANJE. 12. maja je med 11.00 in 22.30 uro neznanec vlomil v stanovanje Nevenke M. v ulici Heroja Staneta v Žalcu. Lastnica pogreša denarnico z manjšo vsoto denarja in osebnimi dokumenti. ODNESEL NAKIT. 14. maja med 7.00 in 8.40 uro je neznanec vlomil v dve stanovanji v stanovanjskem bloku na Bevkovi ulici v Žalcu. Iz stanovanja Bojana H. je ukradel zlati in srebrni nakit in lastnika oškodoval za okoli 25.000. 00 SIT. Kaj vse je odnesel in za koliko je oškodoval Jožeta P., pa zaradi njegove odsotnosti še ni ugotovljeno. ROJSTVA Katica LUSKAR iz Žalca - deklico Ida LAZAR iz Žalca - deklico Irena ŠTRUKELJ iz Šmartnega ob Dreti - deklico Frančiška RIBIČ iz Žalca - deklici, dvojčici Ksenija ARTIČ iz Žalca - fantka Tatjana KRIŽNIK iz Žalca - deklico Helena KODRE iz Polzele - fantka Nada LAZAR iz Vranskega - deklico Karmen TRŽAN iz Prebolda - deklico Smilja VOZLIČ iz Žalca - deklico SMRTI Albina GRM iz Pongraca, 80 let Anton DROLC iz Ojstriške vasi, 61 let Alojzij ŠKRUBELJ iz Dolenje vasi, 86 let Marija TRUPEJ iz Šešč, 67 let Nikolaj KARČIČ iz Žalca, 70 let Ivanka POTOČNIK iz Latkove vasi, 94 let Mirko KUŠIČ iz Drešinje vasi, 40 let Janez GROBELJNIK iz Zabukovice, 88 let Angela JEZERNIK iz Ponikve, 88 let Hilda URH iz Vranskega, 80 let Alojz OMLADIČ iz Šmartnega ob Paki, 69 let Marija ZUPANČIČ iz Bočne, 76 let Karolina TOPOLŠEK iz Pernovega, 75 let Uroš PEER iz Žalca, 42 let Tomaž VUČER iz Žalca, 29 let Ana ŠKET iz Kasaz, 86 let Iztok KAMPUŠ iz Sv. Lovrenca, 25 let Angela KOLENC iz Gornjega grada, 80 let Matevž TURNŠEK iz Založ, 85 let Ljudmila KOT iz Sv. Lovrenca, 72 let Stanko MARKOVIČ iz Ločice ob Sav., 74 let. ŠUSŽ&M + Vtečarjeila 2, Tel.:063/716-S10,715-605 W omm™ pnSjičos inRMittCii SfidoHf SAadSi« d®ne fred kratkim je izšel katalog Turistične ^formacije Spodnje Savinjske doline, w ga je izdala Upravna enota Žalec. Projekt je bil v celoti izdelan na Upravni enoti, finančno je pri izdelavi jiataloga priskočila na pomoč Občina Žalec, Turistična zveza Spodnje savinjske doline pa je sodelovala pri Preskrbi z ustreznim slikovnim ntaterialom. Projekt naj bi predvsem Pripomogel k turistični promociji območja Spodnje Savinjske doline in olajšal delo vsem turističnim delavcem oziroma ponudnikom s tega področja. ^ katalogu so najprej predstavljeni Pomembnejši kraji Spodnje Savinjske doline, kot so Žalec, Braslovče, Polzela, Prebold, Šempeter in Vransko. Katalog POROKE ftavid OBLAK iz Velenja in Karmen MNOŽINA iz Ločice Emil DEŽMARIČ in Dragica pULjEK, oba iz Prebolda 2regor VOVK in Tanja PETROVSKI, oba iz Gotovelj ,iorts PODBREGAR jz Celja ln Diana RIBIČ iz Šempetra Gašan KONDA iz Žalca in Jelena GOLOB iz Celja Penato KAJBA iz Sv. Lovrenca in Mojca BIZJAK iz Polzele Gaa STERNAD in Mateja KOKOVNIK, oba iz Podvrha ^•non KOLENC iz Polzele in Renata KARNOVŠEK iz Šempetra v Sav. dol. Martin PIKE in Darja ^jETKO, oba iz Polzele. obiskovalca spozna z osnovnimi naravnimi, zgodovinskimi, prostorskimi in družbeno-kultumimi obeležji teh krajev, pri čemer so posebej izpostavljene nekatere naravne in zgodovinsko-kultume znamenitosti, ki jih je najti v posameznem kraju in okolici. Katalog nadalje navaja pomembnejše kulturne ustanove, pa naslov in čas, ko so obiskovalcem na voljo; zatem so predstavljeni kulturni in zgodovinski spomeniki, naravne znamenitosti ter turistične točke; športno-rekreacijski in nastanitveni objekti ter restavracije, gostilne, pizzerije in slaščičarne, na katerih je osnovana gostinska ponudba Spodnje Savinjske doline. Katalog je opremljen tudi z zemljevidom, na katerem so s simboli označene zvrsti turistične ponudbe, navaja pa še naslove planinskih domov, turističnih agencij in društev, medijev, bank in menjalnic ter zavarovalnic m pošt. Obenem opozarja na tradicionalne prireditve v Spodnji Savinjski dolini in prinaša naslove nekaterih pomembnejših storitev, kot so taksiji, rent-a-car, avtovleka-pomoč na cesti in pooblaščeni avtoservisi. Za konec je v katalogu mogoče najti tudi ustanove, ki izvajajo zdravstveno in lekarniško dejavnost, policijske postaje, bencinske servise in nekatere naslove pomembnejših v občinskih oziroma javnih služb v Žalcu, kot so upravna enota, občina, davčni urad, sodnik za prekrške, Agencija za plačilni promet, Zbornica zasebnega gospodarstva, Zavod za zdravstveno zavarovanje, Zavod za zaposlovanje, okrajno sodišče, ljudska univerza, železniška, avtobusna in veterinarska postaja ter gasilci. Katalog bo turistom na voljo v vseh turističnih agencijah in društvih, v Hotelu Žalec, v bankah, na bencinskih servisih, v gostinskih lokalih, krajevnih skupnostih in sploh na vseh tjirističnih točkah, na Upravni enoti Žalec pa upajo, da bodo lahko predstavili še več projektov, ki bodo prijromogli k širši turistični in gospodarski promociji Sj»dnje Savinjske doline. D. S. Bližajo se topli j»letni dnevi, čas jročitnic in letnih dopustov. Prav gotovo je to tisto obdobje v letu, ko oživi tudi turistična ponudba. Turistične agencije, ki so v letih od osamosvojitve zrasle kot gobe po dežju, ponujajo idete in počitnikovanje v bolj ali manj eksotičnih in bolj kot ne dragih krajih. Tako je ze marsikdo s praznim žejrom kislo piomislil, da bo to leto pač moral ostati doma, vendar pa - nilger ne piše, da mu mora biti dolg čas. Turistični delavci žalske občine so namreč naposled le združili moči in sklenili predstaviti turistično ponudbo, ki jo lahko Savinjska dolina ponudi tujim in domačim gostom. Veselo nas je pred dnevi presenetila že zloženka, v kateri se ob krajevnem prazniku predstavila Krajevna skupnost Tabor in pri tem ojrozorila na prenekatero naravno in kultumo-zgodovinsko lepoto, ki se skriva po samotnih kotičkih doline zelenega zlata. Kakor bi to dodobra predramilo vse, ki jim v tem delu spodnje Štajerske ni vseeno za turizem (pa so vendarle nekoliko zaspani, ko je potrebno predstaviti domačo turistično ponudbo), so se na Upravni enoti Žalec odločili izdati katalog turističnih informacij sj»dnje Savinjske doline. Kmečki turizem v Savinjski dolini ni prav živ, nedvomno pa imajo kaj (»nuditi savinjska gostišča, ki kar drug za dmgim prenavljajo svoje objekte, odpirajo nove in vabijo z vse kvalitetnejšo jronudbo. V Savinjski dolini se res nimamo ničesar sramovati - no ja, morda naše sramežljivosti pri predstavljanju tistega, kar imamo ponuditi. Vse, ki jim obmorska vročina morda niti ne diši, zlahka {»vabimo v naročje zeleneče narave in svežih gozdov, skrivnostnih gorskih poti in prijaznih kmetij. im gutae gmot Na Vranskem je svoja vrata spet odprlo gostišče Slovan, ki je bilo kraju nekoč v ponos, zadnjih nekaj let pa je bilo zaprto. Prevzel ga je Jakob Filač, sicer lastnik gostišča Trohej v Gornjem gradu in ga povsem preuredil. Ker oživitev gostišča sovpada tudi s krajevnim praznikom, ki ga na Vranskem praznujejo 14. maja, se je na slovesni otvoritvi v prostorih gostišča Slovan - Filač ta dan zbralo veliko uglednih gostov, svet KS Vransko pa je imel tudi svojo slavnostno sejo. g. Jakob Filač Foto: D. S. V goste Jakobu Filaču in gostišču Slovan so prišli predsednik Krajevne skupnosti Vransko Franc Sušnik, pa tudi župani občin Nazaije, Žalec in Gornji Grad, žalski občinski veljaki, vodja žalske Upravne enote Marjan Žohar, predstavniki Družbe za državne ceste in Pivovarne Laško, pa OŠ Vransko, DeSUS-a, turističnih društev, KS Tabor in tudi župnik Vranskega Jože Turinek. Za kulturni program so poskrbeli člani Pevskega okteta kulturnega društva Vransko in učenci OŠ Vransko. Zgradba sedanje gostilne je stara 129 let, njen jrrvotni lastnik pa je bil premožni Sentak. Od leta 1952-86, ko je bila zlata doba gostišča Slovan, je leto znalo privabiti številne popotnike, ki so potovali preko tega dela Slovenije. Po tistem pa, ko je bilo leta 1986 gostišče pod pritiskom priključeno h Gostinstvu Hmezad, je pričelo počasi zamirati. Ko je bilo gostišče v novi državi denacionalizirano, so ga lastniki prodali Jakobu Filaču, ki ga je z veliko truda in vloženih sredstev spravil v tek. Sedanji lastnik Jakob Filač pravi, da so s preureditvijo gostišča pričeli pred dvema letoma in pol. Gostišče samo, brez opreme, je bilo ocenjeno na 800 tisoč DEM, njegov lastnik pa pravi, da jim ga je uspelo urediti že s pomočjo 300 tisoč DEM kredita, ki so ga dobili za dobo petih let. V prenovo so vgradili obilico svojega dela in izkušenj, ki so jih pridobili z gostiščem Trobej v Gornjem Gradu, zapovrh pa je cela družina Filač zaposlena v gostinstvu. Jakob Filač je izrazil željo, da bi v toku enega leta kvaliteto gostišča, v katerem so v veliki meri zaposlili prebivalce Vranskega in okolice, dvignili na čim višji nivo. Predsednik KS Vransko Franc Sušnik je povedal, da je 14. maja 1868 deželno-knežji trg Vransko dobil vse svoje trške pravice, zato ta dan še danes praznujejo kot krajevni praznik. V letih 1952-86 je bilo gostišče Slovan po besedah predsednika KS duša dogajanja v kraju in ko je leta 1992 zaprlo vrata, je skupaj z njim počasi zamrl tudi utrip kraja. Z novim gostiščem bo celotna KS veliko pridobila, je poudaril Franc Sušnik in nadaljeval, da so člani KS Vransko nasploh lahko ponosni na svojo smelost. Tako so leta 1996 skupaj z Občino Žalec 30 milijonov SIT komunalnega denarja namenili za OŠ Vransko in tako ustvarili pogoje za nemoteno delovanje šole, ki veliko prispeva k utripu kraja. Letos bodo vsa svoja prizadevanja usmerili v izdelavo ureditvenega načrta kraja, kar jih bo j» ocenah stalo 2,8 milijona SIT. Rdeča nit delovanja v kraju so aktivnosti povezane z gradnjo avtoceste, pri tem pa je potrebno povedati, da se je investitor odločil _za izgradnjo vzdrževalne baze pri Čepljah, s čimer bo Vransko pridobilo okoli 50-70 delovnih mest, blizu t.i. Prekopskih šum pa naj bi bilo urejeno počivališče. Svet KS je podelil tudi nazive častni krajan Vranskega, ki so jih prejeli Jakob in Stanislava Filač ter lastnika pekarne ter bistroja Roman in Anica Brglez. Za zaključek so spregovorili tudi) župani občin Nazarje, Gornji Grad in Žalec, KS Vransko čestitali za njen praznik, gostišču Filač pa zaželeli obilo sreče pri j»slovanju. D. S. um km • mi mšsimm mm sTfi mu Dobro znani gostinec Zvone Štorman je 14. maja slavnostno odprl Že sedmo v verigi svojih gostišč. Tokrat gre prvič za hotel, ki bo gostom z odlično kuhinjo in nočitvenimi kapacitetami na voljo v prelepem okolju Ranča Burger Veniše, ki se skriva v naročju gozdov in savinjskih gora nazarske občine. Hotel Štorman - Ranč Veniše, ki med drugim ponuja tudi ježo plemenitih konj in vožnjo s kočijami, je bil odprt v velikem slogu. Gostov se je kar trlo, hrane in pijače je bilo obilo, pa še zastonj je bilo vse, za zabavo pa so skrbeli ansambel Roberta Zupana, Šaleški odmev in kvartet Svit. Prireditev je povezovala moderatorka Ida Baš. Otvoritev je s slavnostnim nagovorom pričel Zvone Štorman, ki se je najprej zahvalil vsem sodelavcem in gostom otvoritve, da so se v tako velikem številu odzvali vabilu kolektiva Štorman. Povedal je, da ta kolektiv šteje sedaj 145 redno zaposlenih delavcev in preko 60 učencev, ki v veliki večini obiskujejo celjsko srednjo gostinjsko šolo. “Vse to smo zmogli z veliko trdega, vestnega in poštenega dela vseh nas,” je poudaril lastnik Hotela Štorman in nadaljeval: TURISTIČNA AGENCIJA "SVIT' Vransko 59, 3305 Vransko (v prostorih Hmezada na Vranskem 59) Tel: 063 725-008, Fax: 063 725-145 BLATNO JEZERO Madžarska 7 dni, polpenzion RIMINI Italija 7 dni, MALI LOŠINJ Hrvaška KRIŽARJENJE PO 7 dni, polpenzion JAORANO 7 dni, polpenzion “Veliko odrekanj je v tem, pa tudi marsikatera želja, kam iti in kje biti, ni bila izpolnjena. Prijetno pa je živeti z občutkom, da se lepo sprejeti in postreženi gostje radi vračajo. Delo je potrebno opravljati z dušo in dobro voljo do poklica, smatram pa, da naša družba še vedno ne zna ceniti kvalitetnega dela. Tako nam, gostincem, nemalokrat pobere voljo in moč za še uspešnejše ter prodornejše napredovanje v panogah gostinstva in turizma, s tem pa slabi tudi promocijo Slovenije v svetu. Nikjer ne piše, da so naše sosednje države lepše, zanimivejše in privlačnejše za turiste, le drugačen odnos imajo do poti razvoja. Nemalokrat imam občutek, da se stvari v novi državi spreminjajo celo najslabše,” je izrazil svoje mnenje Zvone Štorman in za zaključek povabil goste, naj se na prireditvi dodobra poveselijo. Spregovoril je tudi lastnik Ranča Veniše, Franc Burger, ki je tudi v imenu svoje družine zbranim izrekel iskreno dobrodošlico. “Srečni smo, da se smemo skupaj z vami veseliti uspehov našega polletnega dela,” je povedal Franc Burger in se iskreno zahvalil vsem, ki so pri nastajanju hotela kakor kvalitetno in prijaznovposkrbeti z goste-Ob tej priliki se g. Štormanu kar najlepše zahvaljujem za zaupanje, ki naffl ga je izrazil s tem, ko se je odločil, d? v svoj krog delovanja vključi tudi nas hotel. Prepričan sem, da bomo dobro sodelovali in da bodo iz hotela Štorman odhajali zadovoljni gostje,” je za' ključil Franc Burger. Tudi nazarski župan Ivan Pumat je bjl navdušen nad novopridobljeno turistično po- nudbo občine Nazatje. “Menim, da to pomeni mnogo tako za občino Nazarje kot za celotno Zgornjo Savinjsko dolino, saj bo s pridobitvijo tega objekta tudi raven turistične in gostinske ponudbe v Zgornji Savinjski dolini na višji stopnji. Prav gotovo ime Štorman veliko p0-meni v gostinstvu v Sloveniji, in ko smo izvedeli, da bo objekt prevzel gospod Štorman, smo bili gotovi, da bo ta vedno poln. Veliko sreče mu želim-Prireditev je s svojimi govori obleležilo še kar nekaj uglednih gostov, novi hotel pa je posvetil tudi dominikanec pater Manez, rektor bazilike v Petrovčah-Čast uradne otvoritve hotela Štoirntm z rezanjem traka je pripadla Bogomir1 Gostje so se v velikem številu odzvali vabilu priznanega gostinca Zvoneta Štormana. Foto: S. ]■ koli pomagali. “Vsi smo se trudili, da bi v tem lepem kotičku Zgornje Savinjske doline ustvarili nekaj naravi prijaznega in upajmo, da nam je to vsaj do neke mere uspelo. Sicer pa bp za to prav gotovo poskrbel gospod Štorman kot eden najboljših slovenskih gostincev, ki zna s svojim osebjem Škerjanc, ravnateljici srednje gostinske šole,, ki jo je nekoč obiskoval tudi Zvone Štorman. V popoldanskih urah so se v konjski paradi predstavili kočije s Frizijci, Hailingetji, Hanoveranci in Lipicanci. D. S. POČITNICE DA TE KAP MEDITERAN CLUB - PAKOŠTANE <$/ (vse vključeno) KARLOVV VARY - najlepše Češke terme TUNIS - vroče ajriško sonce IZLETI PO VAŠI ŽELU ZA POSAMEZNIKE IN SKUPINE TEB ŠE VRSTA PRESENEČENI! __________________Informacije na telefon 715-460j Gosušče Vm fau na novi lokaciji Gostišče Don Juan, ki obstaja že od leta 1991, se je preselilo na novo lokacijo v Rečico pri Šmartnem ob Paki. Vrata novega gostišča s° se odprla 17. aprila 1997. .Gostišče Don Juan leži na stičišču poti, Id vodijo iz koroške, celjske 1,1 zasavske smeri proti Logarski dolini. S svojo ponudbo bodo znali Zadovoljiti še tako zahtevnega domačega in tujega gosta. Foto: S. J. Otvoritev novozgrajenih prosto-r°v je bila pravcati medijski dogodek, saj je trak prerezala zvezda slovenske estrade Helena Blagne, odprtja pa so se udeležili tudi drugi, dobro znani pred-stavniki slovenske glasbene scene, kot so Irena Vrčkovnik, Čudežna Polja, Don Juan in ostali. fOTO KAJA Karmen Janc S.P. Vrbje 88 F, 3310 Žalec Vjel. & fax: 063/716-020 Lastnik Jože Krajnc je povedal, da ima novo gostišče kar 170 sedežev, za obiskovalce pa je po želji na voljo tudi zunanja terasa. Gostje lahko izbirajo med širokim asortimanom jedi, saj jim v Don Juanu ponujajo malone vse ribje jedi, pa zrezke, bifteke in tudi pizze, skozi ves dan pa si lahko RADIO CEUE Zvezda slovenske zabavne glasbe Helena Blagne Zaman je s svojo prisotnostjo in rezanjem traku prispevala svoj delež k svečanosti otvoritve gostišča. privoščijo tudi kosila in malice, prizadevali, da bi obdržali isti Se posebej veselo je ob petkih nivo, saj se gostje vselej radi zvečer, ko obiskovalce gostišča z vračajo. živo glasbo razveseljuje tudi gost Gostišče Don Juan je za svoje večera. Soste odprto vsak dan od 8. do Ker je v gostišču Don Juan 23■ ure, pri njih pa so vselej poudarek predvsem na dobri dobrodošle tudi zaključene kuhinji, kvalitetni postrežbi in družbe. Vabljeni k obisku! ustrezni čistoči, si bodo še naprej D. S. RELAX *OLt3*, (' Agencija ŽALEC (v Hotelu Žalec) 063/715-616 399^ DALMACIJA Od 'Efit X l Avtobusni prevoz do letališča v Zagrebu in nazaj, letalski prevoz, transfer do hotela in nazaj, 7x polpenzion, turistična taksa. DUBROVNIK že od 399 DEM CAVTAT (hotel De Luxe) že od 559 DEM OREBIČ že od 459 DEM Zahtevajte katalog na svoj naslov! *eo«r 3®9 OEM DALMACIJA Avtobusni prevoz do Reke in nazaj, ladijski prevoz v obe smeri, transfer do hotela in nazaj. 7x polpenzion, turistična taksa. GRČIJA Prevoz z ladjo iz Reke do Igoumenitse in do Krfa ter nazaj, transfer z avtobusom iz pristanišča do hotela in nazaj, I 7x nočitev z zajtrkom v 1/2 sobi s TWC B, turistična taksa. HVAR - Hvar že od 299 DEM HVAR - Jelša že od 319 DEM KORČULA - Korčula že od 339 DEM PELJEŠAC - Orebič že od 339 DEM UGODNI PLAČILNI POGOJI! Plačilo na več čekov. KRF - hotel Pirgy ali Platan us že od 359 DEM Dopust na kredit T + 0% RELAX ŽALEC 063 715-616 POPOTOVANJA Sredi Sredozemskega morja leži Malta. Že samo ime skriva v sebi nekaj romantičnega. Vročina, morje, sonce in prijazni ljudje znajo res ustvariti vtis domačnosti in zaielenosti. Sama država zavzema tri otoke: Malto, ki meri 246 km2, Gozo 67 km2 in Comino 2,8 km2; torej vsega skupaj približno 316 km2. V okolici je še nekaj majhnih otočkov. Vse to je ostanek najvišjega dela zemeljskega pasu, s katerim sta bili nekoč povezani Afrika in Sicilija. Templji HAGAR Q1M Glavno mesto tega “sredozemskega bisera” je Valletta. Sestavljena je iz treh delov - “polotočkov”. Veliko je bilo cerkva, najbolj pa mi je v spominu ostalo obzidje, ki so zgradili pred vpadi Turkov. Sicer pa že kar nekoliko spominja na sodobno evropsko mesto. Tu smo si morali najti še nekaj za pod zob, saj smo imeli polpenzion. Celodnevni izlet po Malti je nekako najboljša možnost, da to deželo dodobra spoznaš. Vozili smo se z avtobusom in se ustavljali ob raznih znamenitostih. Kljub 40 stopinj Celzija zunaj nam ni bilo pretirano vroče, saj imajo Mal-težani vse klimatizirano. Prvi pogled na “kraljico Sredozemskega morja” zbuja občutek revščine in dolgoročnosti. Zelenja praktično ni, stavbe pa so peščene barve. To se je precej razlikovalo od mojih pričakovanj. S tem ogledom smo dobili pregled nad dolgo in razburljivo potjo samostojnosti in neodvisnosti Malte. Vedno je namreč bila tarča osvajalcev zaradi strateške lege - preko nje je potekala večina trgovskih poti. Sicer pa smo izvedeli še mnoge zanimive stvari. Ob sprehodih smo ugotovili, da imajo vsi čolni narisane oči in so pisani. Vraževemeži verjamejo, da to odganja nevarnosti na morju. Veliko je cerkva, ki smo jih obiskali. Vsaka ima dve uri. Ena kaže pravilen, druga pa napačen čas. Po legendi gre za to, da s tem odganjajo hudiča, da ne pride ponje, saj ne ve, kateri čas je pravi. Zaradi vseh teh zanimivosti smo še nadalje z navdušenjem raziskovale to, za nas še neznano deželo. Mdina je majhno mestece sredi otoka. Tu smo šli skozi Mdinska vrata (Mdina Gate) in Grška vrata (Greek’s Gate). Zgodovinsko zanimivi so templji Hagar Qim in Mnajdra. To so žive Šport Center Prodnik - kajak - rafting - kanu - fitness - otroško igrišče - športni dnevi - zaključni izleti - piknik prostor - skupinska ležišča - restavracija s prenočišči INFORMACIJE obvezne rezervacije Juvanje 1,3333 Ljubno ob Savinji Tel.: 063 841-317, 841-511 - nedeljska kosila - večerje - domača hrana poroke obletnice priče, da je bila Malta naseljena že zelo zgodaj. Postavljeni naj bi bili že 3500 do 3000 1. pr. n. št Svojevrstna posebnost je Modra jama (The Blue Grot-to). Nismo se mogle upreti skušnjavi in podale smo se v roke vodiča, ki nas je varno popeljal skozi vse luknje in tu-Voda je na določenih delih mo- nele. Vo dro - zelena. Celo namočiti smo se smele v tem skritem raju. V Mosti je glavna atrakcija cerkev na katero so v drugi svetovni vojni Nemci vrgli bombo. Cerkev je bila polna vernikov, a bomba k sreči ni eksplodirala. Le v stropu je bila luknja, streho pa so seveda kmalu popravili. Ob vožnji nam je vodička rekla, da naj pogledamo kamnolom. Iskala sem hribe, Iger naj bi s streljanjem pridobivali pesek. Mal-težani imajo svoje pojmovanje za kamnolome. Najvišji vrh so namreč vzpetine Bingemme, ki so visoke 253 m. Torej je bila tu velika luknja v zemlji, od koder so pridobivali pesek. Tla so dokaj apnenčasta, zato dajejo stavbe, ki so večinoma zgrajene iz njega, “dolgočasen” videz. Med tem celodnevnim potepanjem sem večkrat Pod pokroviteljstvom tudi Glasa Savinjske so se ga udeležili planinci PD Liboje in PD Polzela. Kaj več o XVn. mednarodnem maratonu treh src več v prihodnji številki. -nko ■ azzur wmx)w zgrešila vrata avtobusa, saj imajo angleški sistem vožnje - vozijo po levi (Azzur Window) ti daje občutek, da res gledaš skozi okno ne pa skozi skale v moije. Jama Kalipso (Calypso's Cave) skriva v sebi že velikokrat obdelano zgodbo. Tu je namreč Kalipso zadrževala Odiseja, da ga Sirene niso zvabile v smrt. Comino odlikuje turkizno modra barva vode v zalivčku. Nekako se staplja z nebom. Nekja ma- Jega trave pa je tudi vse, kar daje ženke ' strani - čemur je vse ostalo prirejeno. Veijamem pa, da nisem bila edina, ki se ji je to dogajalo. Včasih sem že vsa prestrašena iskala šoferja, saj ga ni bilo tam, kjer sem ga pričakovala, ampak na drugi strani. Sčasoma se navadiš. Z velikim veseljem sem se podala na precej bolj zelen otok Gozo. Glavno mesto je Victorija. Zelo je podobno mestom na Malti z visokimi peščenimi hišami in značilnimi balončki. Tu so zanimive stvari na kupu. Ažurno okno lene odtenke barve. Kopanje v takem morju je resnično užitek. Plaža je peščena. Kot v pravlici! Naslednja zanimivost Malte je safari. Njihovo pojmovanje le-tega se močno razlikuje od našega. Nikjer namreč ne vidiš živali, ampak gre za terenska vozila, ki jih vozijo udeleženci sami. Le prvega, srednjega in zadnjega imajo v rokah vodiči. Po vokitokijih udeleženci komunicirajo v svojih jezikih. To je res zanimivo poslušati. Čeprav ne razumeš ničesar, se ti le dozdeva, o čem teče debata in se smejiš zraven. Maltežam so zanimiv narod. Njihovi predniki so bili razni osvajalci. Temu primemo je tudi jezik prava mešanica. Uporabljajo besede arabskega, italijanskega in grškega izvora. Uradna jezika sta angleščina in malteščina. Da pa so zelo verni, se vidi na vsakem koraku. Na takšni mali površini je ogromno cerkva. Kar 98% je katolikov. Malta pa je tudi ena najgosteje naseljenih dežel. Ima ..........dio ’ umr predel sveta, nikar ne pozabite na kre- eljemh dežel, ung 355.000 prebivalcev, ki živijo na borih n2. Če se bo: 316 km2 boste odpravili v ta mo za sončenje. Voda je sicer hladna, sonce pa pripeka. Ne manjka romantičnih kotičkov in glasnih diskotek-Tako pridejo na svoj račun skoraj vsi- Urška Trotovšek J^.vtoeLektrika in trgovina z rezervnimi deli gOJLIČ Kaplja vas 16, tel.: 724-198 ^ hflnlty CA/t AUDtO w COR4L ELECTRONK PHILIPS KENVOOD Električarska popravila na vseh vrstah motornih vozil! TlfllSTIŠNI AVTCflALLV “TfiEH OCLIN” Žalcu in okolici je 10. maja potekal Turistični avto-rally Treh ‘‘olin za pokal “Bemi-Avtour I”, ki ga je organizirala Turistična agencija Bemi iz Žalca. organizaciji prireditve agencija °erni sodeluje še z organizacijami in Podjetji AMTK iz Velenja, AMD iz ^aven na Koroškem, Avto KBM iz ^agoija, pivnica Sahara iz Vira pri j^stih, ki se bodo še zvrstili to leto. V jern obsegu se prireditev odvija že Petje leto, iz leta v leto pa udeležba narašča, saj je zanimanje za prireditev vse večje - letos je nastopilo kar 41 Posadk. Avtorally Treh dolin je Prireditev, ki združuje turizem in šport-rekreacijo z zabavo kar pomeni, da sPoznavanje krajev in njihovih zanimi-v°sti lepo sovpada s preizkušanjem ^jjetnosti in iznajdljivosti v obvlado- tjonizalah, in Avto Kovačič iz J rbovelj, zato je ta rally šele prvi v nizu vanju vozila, najboljši pa ob koncu tekmovanja na večerni zabavi prejmejo tudi pokale in priznanja. Letošnji avtorally v Žalcu se je pričel ob 11. uri, dolžina proge pa je znašala 67 km, kar je 12 km več kot lani. Jekmovalci, ki so prišli iz Koroške, Šaleške doline, ljubljanske regije. Primorske, širšega celjskega območja in Zasavja, so sjartali s parkirišča pred Hotelom Žalec, pa se odpravili naprej proti Ložnici, Veliki Pirešici in Ponikvi, pa po začrtani progi skozi Zalog, Polzelo, Braslovče, ^Gomilsko, Laikovo vas, Matke in Šešče, ter mimo Vrbja in Gotovelj vodila na cilj: avtopoligon Ločice ob Savinji. Prijave so organizatoiji sprejemali uro pred Letošnja podelitev nagrad najboljšim je bila v Leni v Levcu, najbolj pa so se izkazale naslednje ekipe: Razred L - do 1000 ccml. Strožič Bojan in Špeh Janko2. Razboršek Tomaž in Gorišek Boštjani. Kveder Marjan in MarkoRazred II. - od 1000 do 1500 ccml. Kostanjšek Primož in Kostanjšek Alenka!. Cepec Viktor in Gosnik Darko!. Zorman Milan in Rek VanjaRazred III. - nad 1500 ccml. Kersnik Griša in Ramovž Silvo!. Turk Boštjan in Čoh Robil. Žunko Brane in MarjanaRazred TV. -Ženskel. Žnidar Nataša in Mateja!. Knavs Marjeta in Urškal. Merkač Nevenka in Mravljak RenataEkipe: 1. Žunko - Ravne na Koroškem!. Sahara - Lukovica!. Avtouri -Žalec pričetkom tekmovanja, turističnega avto-rallyja pa se je lahko udeležil vsakdo, ne glede na starost in spol, da je le imel veljavno vozniško dovoljenje in izpravno vozilo. Seveda so morali vsi sodelujoči upoštevati tudi cestnoprometne predpise ter spoštovati pravila organizatorja. Prijavnina za dva tekmovalca, voznika in sovoznika, je bila 3000 SIT, v to vsoto pa je bila všeta tudi malica. Sicer pa takšno tekmovanje ni dobičkanosno, saj stroški organizacije znesejo okoli 3000 DEM, ve povedati lastnica Turistične agencije Bemi Mija Berglez. Po njenih besedah na pripravi avtorallyja dela 50 ljudi V LIBOJAH JE BILO VELIKO SPONZORJEV Od Planinskega društva Liboje smo prejeli pojasnilo glede na naš prispevek o pohodu Po mejah krajevne skupnosti. Naš dopisnik je v svojem peispevku navedel podjetje Frece, bilo pa jih je veliko več. Med njimi tudi KILI d.o.o. Liboje, ki je vsem pohodnikom poklonilo posodo, v kateri je bil serviran golaž in je vsakemu ostala kot trajen spomin. Ker tega nismo navedli v našem peispevku, velja ta prispevek kot opravičilo in zahvala za velikodušen prispevek, ki je ostal v trajnem spominu vsakemu pohodniku. Enaka zahvala pa velja s strani PD Liboje tudi vsem, ki so kar koli prispevali in pripomogli, da je ta enkratna manifestacija PD Liboje tako lepo uspela. S tem se Planinsko društvo zahvaljuje prav vsem dobrotnikom in se priporoča tudi v bodoče. IJu. praktično brezplačno, pa vendar se vsako leto znova odločijo, da ga bodo organizirali. Nekaj ima s tem opraviti dejstvo, da ima tudi Bemi svojo tekmovalno ekipo, predvsem pa je posredi njihova dobra volja. Organizatorji so se za pomoč pri organizaciji obrnili na številne posameznike in delovne organizacije, ki so jim priskočile na pomoč, Mija Berglez, pa pravi, da ne bi bilo slabo, če bi se v bodoče malce angažirale tudi krajevne skupnosti, saj ima prireditev tudi značaj turistične prireditve. D. SAMBOLIČ KVAUTsfcN SERVIS IM UGODEM MAKU? PRI AVTOHITU Trgovina in avtoservis Avtohit obstaja že od leta 1991, lani pa so sv°je poslovanje iz Laikove vasi prenesli v lastne prostore v Orli vosi. Lastnik Ivan Amon, po poklicu avtomehanik, ve povedati, da Je bila prvotna dejavnost podjetja zgolj trgovina, zaradi potreb, ki So jih izražale stranke, pa so nedavno sklenili pričeti tudi s ^rvisiranjem vozil. Sedež trgovine in avtoservisa Avtohit v Orli vasi 1'hova posebnost so hitra drobna HTnaila vozil, ko je treba kar v aJkrajšem času odpraviti majhne apake na avtomobilu, zamenjati olje, PUsne cevi, jermene ali Pjoscice. jermene ali zavorne , — Prav tako lahko manjše ^are na avtomobilu Dooraviio že v — avtomobilu popravijo že . dnevu, seveda pa se lotijo tudi j^htevnejših, generalnih popravil ''tenih konjičkov. Po želji strank Foto: S. J. urejajo vozila pred tehničnim pregledom in jih na pregled tudi odpeljejo, vselej pa so pripravljeni priskočiti na pomoč, če pride do okvare na cesti. V tem primeru poskrbijo za odvoz vozila, dobavijo potrebne dele za avtomobil in se potrudijo priskrbeti čimprejšnje avtokleparske usluge, da človek ne ostane sam v nesreči. Njihovni delovni čas je ob delavnikih od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 9-ih do 12-ih, vendar pa so v nujnih primerih strankam na razpolago tudi izven delovnega časa. V trgovini podjetja Avtohit kupcem nudijo rezervne dele za vozila Renault, Golf, Opel, Škoda, Lada in Zastava, po naročilu pa tudi za vsa druga vozila. Poleg tega so kupcu na voljo se izpušni sistemi, zavorne ploščice ATE za več tipov vozil, olja, filtri, svečke, akumulatoiji, brisalci stekel, kar se tiče dodatne opreme pa lahko stranke na policah njihove bogato založene trgovine dobijo sedežne prevleke, vse za avtokozmetiko in še marsikaj za avtomobil. Sedaj pa, ko se bližajo topli dnevi, pa bi še posebej veljalo izpostaviti njihovo ponudbo avtomobilskih sončnih streh znamk Webasto in Vallko že od 20 tisoč SIT dalje, po naročilu pa v podjetju Avtohit dobite tudi sončne strehe Farmont z 10-Ietno garancijo. VAl^KO Podjetje Avtohit torej nudi pestro ponudbo v svoji trgovini in kvalitetne usluge servisa. D.S. BMW ROADSTERJI - MAGNETI ZA OCI IN DUŠO Le kdo se na cesti ne bi ozrl za njimi? V mislih imam BMW-jeva roadsteija Z3 in M, prava magneta za oči, še bolj pa za dušo. Oba poleg zmogljivega motoija, klasične opreme in neustavljive elegance ponujata še napredno tehnologijo in maksimalno varnost da o užitku med vožnjo sploh ne govorimo. BMW Z3 je produkt znanja, ki so si ga pri BMW-ju nabirali skozi desetletja izdelovanja slavnih predhodnikov Z3 roadsteija. Med te vsekakor sodijo: legendami BMW 328, slavni BlVfW 507 in športni BMW Zl. BMW Z3 je mogoče dobiti v dveh motarskih različicah: 85 kW 1,8-litrski in 103 kW 1,9-litrski. Maksimalna hitrost, ki jo tako opremljeni Z3 roadster doseže, je 194 oz. 205 km/h, s pospeškom od 0 do 100 km/h 10,5 sek. oz. 9,5 sek. pri 1,9 1 različici. To so sicer zelo prepričljivi podatki, vendar kar nekako zbledijo ob tehničnih podatkih dmgega BMW - jevega road-sterja. M roadster se že na zunaj razlikuje od Z3-ja: zadek je bolj napihnjen, zadnje pnevmatike širše, prednji blatniki robustnejši. Maksimalna hitrost ki jo BMW M doseže, je zavidljivih 250 km/h. Pod sprednjim pokrovom avtomobila se skriva 3,2-litrski motor s 300 KM, ki poskrbi, da M roadster pospeši od 0 do 100 km/h v manj kot šestih sekundah! Torej, ko boste naslednjič hoteli šokirati sosede... VOLVO - SERIJA S JE TO ŠKODA? ŠKODA OCTAVIA Kupci Volva imajo na voljo tri modeme variante klasične štiri-vratne limuzine iz serije S: kompakten Volvo S40, novi Volvo S70 in prestižni Volvo S90. S40 je bil prvi predstavnik nove oblikovalske linije pri Volvu, ki se je nadaljevala z modeli S70, V70 in C70 Coupe. Volvo S70 je naslednik zelo priljubljenega Volva 850. Moderno oblikovanje in popolnoma prenovljena notranjost obetajo nadaljevanje uspešnosti. Volvo S90 pa je gotovo najprestižnejši v seriji S. Na voljo je tudi v izvedbi Royal in Executive, ampak za te modele potrebujete že lastnega šoferja. Kot primer avtomobila serije S si oglejte Volvo S70. Zakaj imajo škode brisalec na zadnjem steklu? Za odstranitev mrčesa, ki se je zaletel vanje. Kako podvojiš vrednost škode? Napolniš rezeivoar. Takšni in podobni vici krožijo med ljudmi že leta. Vendar pa kaže, da bodo kmalu samo še preteklost, saj eden najstarejših avtomobilskih izdelovalcev v Evropi, Škoda, svoje drugo stoletje začenja s temeljitimi spremembami. Tovarno, znano po robustnih avtomobilih nižjega cenovnega razreda, je pod svoje okrilje vzela skupina Volksvvagen in rezultati so že znani. Začelo se je s Škodo Felicio, ki dosega imenitne prodajne uspehe, nadaljuje se s Škodo Octavio. OPEL.-©- NAŠA PONUDBA: - prodaja novih vozil iz celotnega programa OPEL - sistem staro za novo, staro za staro - pooblaščen servis, garancijska popravila - kleparstvo, ličarstvo - prodaja originalnih rezervnih delov in - možnost hipotekarnih kreditov in odplačila na čeke - preizkusne vožnje z vozili OPEL -CORSA že od 15.700 DEM - ASTRA že od 21.400 DEM - VECTRA že od 30.500 DEM - FRONTERA že od 40.785 DEM - SINTRA že od 49.990 DEM AVTOHIŠA JAKOPEC HJiilMO TOMiTlT] dl® lol©@ ©IM Prepričajte se © naši p@raydb!, 2 veseljem vam bom© svetovali. Velenje, Kosovelova 16, tel. 063/855-975, 864-380 Del. čas: pon-pet: 7.30 do 12. in 13. do 16. ure, sob: 8. do 12. ure. Celje, Mariborska 93, tel. 063/411-909 Del. čas: pon-pet: 9.30 do 13. in 13.30 do 17. ure, sob: 9. do 13. ure. KREDIT, LEASING DO 5 LET Če ne bi bilo znaka Škoda na zadku, bi Octavio zlahka zamenjali z modelorn kakšne nemške tovarne. Škoda Octavia je prostorna, pet-vratna družinska limuzina z vsemi dodatki, ki sodijo k dobremu avtomobilu: udobno obliko-vani sedeži, zmogljiva gretje in ventilacija, deljiva zadnja klop, obarvana stekla, po višini nastavljivi varnostni pasovi in še bi lahko naštevali. O prostornosti Octavie priča tudi velikost prtljažnega prostora, ki znaša kar 528 1, če zložimo zadnjo klop pa celo 1328 1. Seveda niso pozabili na varnost (ABS, zračne blazine...) in zaščito pred rjavenjem. Octavio poganja eden od treh motoijev: 1.6-litrski,1.8-litrski motor z napredno 20-valjno tehnologijo ali 1.9-litrski turbodizelski motor. V vsakem primeru gre za udoben in prepričljiv avtomobil in ob takšnem boste hitro pozabili na stare šale o škodah. S. I J; DOEVVOO VAŠ AVTO d.o.o., Mariborska 23, Celje Tel.: 063/441-160, 441-609 POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVISER ZA CELJSKO PODROČJE .vo 15.990,00 dem Ugodni krediti do 5 let - T+5% M ESPEEi© 1.8 že od 23.690,00 DEM NOVO- NOVO - NOVO - NOVO LAIM®© SPREJEMAMO PREDNAROČILA! POOBLAŠČENI PRODAJALCI: VAŠ AVTO d.o.o. Slov. Konjice AVTO BRANCE AVTO FINEX AVTO WIKRA AVTO MAURER VESNA d.o.o. BOTY d.o.o. Laško Celje Škofja vas Šmartno ob Paki Velenje Rogaška Slatina 754-212, int. 137 730-009 482-011 411-515 853-730 856-286 814-643 Uradni prodajalec in serviser vozil Zadobrova 69, Škofja vas pri Celju Tel.: 063 461-150 NOVO: ALFA ROMEO modela 145 in 146 z novimi 16V motorji -1.4 103 KM -1.6 120 KM -1.8 140 KM CENA ŽE OD 24*490 DEM UGODNI KREDITI DO 5 LET Velika izbira modelov /K I Al. Ogled v salonu AVTO ŠKORJANEC. 1 I SEPHIA 1,5 81 KM OD 18.990 DEM I I | g- DOSTAVNI KOMBI 2,2 diesel za 10.890 DS£WI I 4x4 S PO RTAG E p I E S E p PRIDE 1,3 ZE OD JEM BAN DAG, FULDA, in druge, i AVTo1'T---irl ž J ŠENTJUR, C na kmetijsko šolo 14 Tel./fax: 063 741-008 PE CELJE 063 38-811,412-245 ___________________________1 063412-240 S A CITROEN Avto hiša KOS Ločica pri Polzeli 063 702 230 063 702 660 NISSAN AVTOHISA KOS, POOBLAŠČENI PRODAJALEC VOZIL NISSAN, VAM S PONOSOM PREDSTAVLJA NOVO NISSAN PRIMERO Z VSEMI NOVOSTMI! CENA VOZILA ŽE OD 29.400 DEM. Nemški inštitut TUV je Primero testiral in postavil na prvo mesto med konkurenti! NISSAN ALMERA že od 22.990 DEM (l. 96 1000 DEM POPUSTA) NAJUGODNEJŠE CENE VOZIL CITROEN CITROEN AX 1.0i 3 vrata 11.990 DEM 5 vrat 12.500 DEM IZJEMNO UGODNE CENE CITROEN XANTIA 96 ŽE OD 26.689 DEM (AB, AC...) OBRTNIKI - PODJETNIKI Ponujamo vam CITROEN BERLINGO dostavno vozilo leta 1997 že od 17.920 DEM POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJALEC Avtohiša KOS SE VAM Z 28 LETNO TRADICIJO ZAHVALJUJE ZA ZAUPANJE IN PRIPOROČA ZA OBISK! AVTOHISA KOS JE VSEMU KOS! BINKOŠTI: CAS SV. DUHA IN COPRNIC Slovenski naziv binkošti izvira iz staronemškega fimfliustim, krščanska Cerkev pa imenuje ta praznik pentakost, kar pomeni 50. dan. Binkoštna nedelja namreč nastopi vedno 50. dan po veliki nedelji. Takrat belo bogoslužno barvo zamenja rdeča, saj ta pomeni svetega duha, ki se je po pričevanju apostolov v obliki gorečih jezikov spustil na zbrane učence. Govorili so v drugih jezikih in vsak tujec naj bi jih slišal govoriti v svojem jeziku, s čimer so lahko širili besedo Jezusovo. Binkoštni praznik izvira že iz stare zaveze in je bil prvotno kmečki praznik v času žetve, za katerega je bil značilen obred ^darovanja dveh kvašenih kruhov. Židje so sinagogo simbolično okrasili z zelenjem in jedli posebne mlečne jedi. Izraelski Judje so v ta praznik vpeljali tudi birmo za dečke in deklice kot dopolnilo za Bar Mitzvah. Kristjani so praznovali binkošti vsaj v 1. polovici 3. stoletja, cerkveni zbor pa je okrog leta 306 določil, da se praznuje 50. in ne 40. dan po veliki noči. Prihod svetega Duha je Cerkev rada prikazovala vernikom v nazorni obliki, navadno v podobi goloba, ki ga je Carigrajski koncil leta 536 uradno priznal kot podobo svetega Duha. Že od nekdaj so na binkoštni praznik po cerkvah prikazovali njegov prihod s pomočjo goloba, gorečih povesem preje in vode. Udaijali so po kovinskih posodah, s čimer so posnemali grom, s pihalniki, piščalkami, otepanjem oblačil in stresanjem klopi so delali vihar, goreča povesma preje so ponazarjala ognjene jezike, dež pisanih cvetlic naj bi pomenil različne jezike, s curki vode pa so pogasili gorečo prejo. Tako so bili ljudje na ta dan krščeni izpod neba z ognjem in vodo. Sledil je glavni prizor 'vihtenje svetega Duha’, ki ga je predstavljalo pozlačeno kolo, na spodnji strani pa je stal pritrjen lesen golob. Če je lesenega zamenjal živi golob, so ga spustili v cerkev skozi lino. Pri nas na Notranjskem so lesenega golobčka, svetega Duha, obesili nad skledo na mizi m ga z nitjo zvezali z vrati. Ko so se vrata odprla, se je spustil nad mizo, ko pa so se zaprla, se je dvignil pod strop. Binkošti so k sebi pritegnile tudi vrsto starih poganskih indoevropkih slavij, zato so na splošno majniški praznik. V Beli krajini nosijo binkošti ime trjaki, kar naj bi izviralo iz staroslovanskega tura, čeprav je pri nas to govedo že davno izumrlo. Pri nekih spomladanskih slavnostih so v sprevodu nosili turovo (bikovo) glavo, kar priča, da se je neka poganska šega stopila z binkoštmi. Podobno velja za rimsko obredje rozalij, praznik rož, ki so ga v starem Rimu najbrž obhajali 29. maja. To veselje ob prazniku pomladi se je prenašalo na rajnike, zato so rozalije združili s parentalijami, ko so slavili mrtve. V Prekmuiju rečejo binkoštim risali, risalski svetki. Naziv majnica, ki ga najdemo pri Beneških Slovencih, opozarja, da so naši predniki v binkoštnem času praznovali pomlad. Spomin na to, so za pomladni čas značilne šege. Za binkošti so pri nas ozaljšali hišo z zelenjem ali cvetjem, v Prekmuiju so na risalsko soboto obesili na hlevska vrata šipkove veje. da ne bi mogle coprnice do živine. Čarovnice so imele v tem času posebno moč, še zlasti v noči s sobote na nedeljo, ki je imenovana pri Nemcih Walpurgina noč, noč coprnic. Posebno moč ima blagoslovljena voda, imenovana binkoštna kretnica, za katero so okoli Metlike govorili, da oblake razganja. Ponekod so v tej noči goreli kresovi, posebno frozomost pa zbujajo pastirska tekmovanja, kot je npr. v Zilji binkoštni tek k drevesu, ko so zmagovalca oklicali za binkoštnega kralja. Vraže obdajajo tudi čarodejno moč binkoštne rose, priložnost je bila za vedeževanje. Z binkoštmi je že od nekdaj povezana tudi birma (lat. firmare, confirmare -utrditi, potrditi), ki pri kristjanih pomeni sprejem mladih v občestvo vernikov. Za birmo so tipična spominska darila, ki jih boter podari birmancu - včasih sta to bila lect ali križavec (srebrn tolar), danes je to ura ali kaj podobnega. Nedelja po binkoštih se imenuje 'trojička nedelja’, ko cerkev obhaja spomin na sv. trojico. Zaprem alkimista, odzvanja naslednje sporočilo: ČE SI NEKAJ RESNIČNO ŽELIŠ, TEŽI CELO STVARSTVO K TEMU, DA SE TI TE SANJE URESNIČIJO. Osebna legenda je vse, kar si že od nekdaj želiš uresničiti. V mladosti vsak od nas natanko ve, kaj je njegova osebna legenda. Ko smo mladi, se nam zdi vse preprosto, vse uresničljivo, ni nas strah sanjati in si želeti tisto, kar bi radi v svojem življenju uresničili. Kasneje nam neka skrivnostna sila hoče dokazati, da je osebno legendo nemogoče uresničiti. Tvoja želja, kdor koli že si, kar koli počneš, in česar koli si zares želiš, se porodi v duši stvarstva. Tvoja želja je tvoje poslanstvo na tem svetu. Uresničitev osebne legende je človekova edina dolžnost, magičnost za njeno uresničitev, za življenje svojih sanj, pa je v nas samih; če si le znamo prisluhniti in se {»trudimo prepoznati znamenja, ki nam jih pošilja življenje. In nenavsezadnje: če smo tem znamenjem pripravljeni slediti. Zakaj jim večina ne? Ker je veliko laže opravljati reči, ki jih dobro poznamo in smo jih navajeni. Raje samo sanjarimo o željenem, hkrati pa nas je strah, da bi se uresničilo, ker mogoče ne bi bilo tako dobro, kot smo si zamislili. “Nikoli se ne odpovej svojim sanjam,” mu je govoril stari kralj. Mladenič stoji pred puščavo. Dve uri nazaj je življenje, ki ga pozna in obvlada. Tisoč kilometrov stran, na drugi strani puščave, so njegove sanje. Porodi se mu misel. Na svet in na dogodke lahko gleda kot nesrečna žrtev ali kot pustolovec, ki išče svoj zaklad. Lahko gleda na stvar tudi tako, da je dve uri bliže svojemu zakladu, in to kljub temu da je porabil leto dni, da je prehodil ti dve uri poti. Začuti, da bi bil lahko svoboden kakor veter. Nič mu ne stoji na poti, da bi to storil -samo on sam. Svet je tak, kakršnega hočemo videti, in ne tak, kakršen v resnici je. V stvareh, ki se nam dogajajo, lahko vedno iščemo le slabe strani, lahko pa poskusimo nanje gledati tako kot tisti, ki poznajo govorico sveta, ki prepoznavajo znamenja. Zakaj je bilo to dobro? Kaj mi hoče življenje s tem povedati? Zakaj mi je postavilo pred nos tega človeka? Vsi ljudje, ki jih srečamo, so naši učitelji. Kaj se lahko iz tega naučimo? Zakaj že vnaprej zavračamo reči, ki jih ne poznamo? Kako naj vem, če bi lahko imel rad puščavo, če je pa ne poznam? Mladenič je videl smisel tudi v dejstvu, da so mu speljali vse prihranke. Naučil se je biti previden, poleg tega je ta dogodek sprožil plaz drugih, vengo, ki ga je pripeljala do dekMce njegovega življenja. Ko je sledu svojim sanjam na drugi konec puščave, se mu je dogajalo žvljenje. Njegova deklica je živela v oazi v puščavi, Id ponazarja tisto življenjsko pot, ki je sledila njegovim sanjam. Ni bil zaverovan le v svoj cilj, ampak je na poti živel. Živel svojo življensjko pot -se veliko naučil in doživel. Zaklad je torej pot, po kateri hodimo, in ne kraj, kamor smo^namenjeni. Skrivnost je v sedanjosti. Če se ji posvetiš, jo lahko izboljšaš. In če izboljšaš sedanjost, bo boljša tudi prihodnost. Mladenič si je obljubil, da se bo odločil o svojem življenju vedno sam. Se mi odločamo sami ali so nam bolj pomembne modne zapovedi, televizijske reklame? Kaj hočemo biti? Sledimo sebi ali se neprestano trudimo biti všeč drugim? Bistveno je, da opravljamo stvari tako, kot se zdi v redu nam. Da čutimo, da smo v redu. Zagotovo bomo ostali prazni, ko dosežemo cilj, ki sproži plaz odobravanja drugih, da smo v redu, če to ne bomo čutili tudi sami. Ampak to je že neka druga knjiga... Pri odločitvah a je tako, da so samo začetek nečesa, ar se še ima dogoditi. Barbara Čeh (se nadaljuje) INDRADVUMNA SWAMI V CELJV Člani Ham Krišna centra iz Ljubljane so v petek, 9. maja v dvorani Celjskem doma priredili večer z Indradyumno Swamijem, ki je govoril o Krišni, meditaciji, reinkarnaciji jogi in svojih s\’etovnih popotovanjih. Glasbena skupina Gauranga je s s\’ojajl koncertom meditativne glasbe ustvarila vzvišeno in z energijo prepojeno razpoloženje, ki se je zaključilo s plesom Na koncu so vsi prisotni lahko poskusili vegetarijansko hrano, ki so jo pripravili gostitelji S. J- i tSTROLOG Vprašanje: Lep pozdrav. Kar me je najbolj prijetno presenetilo Pri prebiranju vaših odgovorov, je vaš čut za sintezo. Pred leti 'em si že sama izdelala astrološko karto, vendar pa pri interpretiranju nisem uspela pripeljati med seboj izključujočih se °lnak do harmonične celote. Zanimajo me zdravje, partnerstvo in kariera in to, kar najbolj izstopa pri mojem horoskopu. Študiram tuje jezike in književnost in se mi zdi, da s slednjim nisem povsem zadela. ..Kratko in jedrnato. Ampak zakaj Sifra Dvojček? Mi zastavljaš skrivalno uganko, me napeljuješ k j^čunski napaki, se počutiš astro-•oskega dvojčka, ali pa imaš brata-Sestro dvojčico? Si pri svojem računanju naredila napako in rrusliš, da si Dvojček po ascenden-rn? Sonce imaš v Ovnu, ascendent J' Biku, Luno pa v Vodnarju. A Jadi Dvojček si, seveda, saj imaš v Km znaku kar tri planete: Saturna, Venero in Mars. Po drugih znakih s° planeti le po eden ali dva. Pa pustiva ugibanja. Moj računal-nik je pač opravil namesto mene računske in grafične operacije in Sedaj je na vrsti sinteza, za katero pTsniš, da je najtežji del astrologije. *Tav njj ^ ne motiš. Narisati rrstrološko karto je otročje lahko v Pnrneijavi z resno analizo. Razlika J? ista kot med fotografiranjem človeka ali pa spoznavanjem nje-Sove narave: nikoli ne prideš do ponča, nikoli ne veš vsega, vedno i zmanjka nekaj vrvice, da bi ‘Vezal med seboj konce. Kar Predstavljam si tvoj obupni poiz-jKs^da razumeš povsem naspro-Kjoče si pokazatelje v horoskopu: once proti Uranu, Merkur proti K tonu, trias planetov v Dvojčku Proti Neptunu. Skratka: vse osebne zunanje planete, kar ti da kar poudaijene osebnostne črte, izrazito delovanje, individualni poudarek, večjo dinamiko in krize osebnega razvoja. Planeti so razmetani po celotnem nebeškem obodu in imaš pestro duševno strukturo in zametke za univerzalno, uravnoteženo razumevanje. PA ZAČNIVA S SINTEZO Prva sintezna uganka: Po Soncu si Oven, kar ti po tradiciji da izrazite ognjene lastnosti, pogum, razboritost, napadalnost, temperamentnost in nepotrpežljivost. Če... ne bi bilo Sonce v dvanajsti hiši, kar pomeni, da si večkrat umaknjena s scene v tihoto osamljenosti in premišljevanja. Zanima te lastno nezavedno in tvoj končni ideal, cilj in domet je zaokroženo in temeljito razumevanje življenja, kar pa moraš opraviti, kot rečeno, v osami svoje osebe. Tvoj ogenj gori torej skrito, a intenzivno. Ker je Soncu nasproti Uran v močni opoziciji, ti to doprinese k nevrotičnosti, napetosti in iritabilnosti. Znaš biti svojeglava, samovoljna in samostojna in Uran lahko zelo neprijetno poudari ovnovske popadke. Ker se to odvija med šesto in dvanajsto hišo lahko enkrat spraviš ob živce svoje sodelavce, drugič pa se vzvišeno umakneš v osamo dvanajste hiše, kjer premišljuješ bodočo taktiko in piliš svojo individualnost, s katero boš presenetila drugič. Ta opozicija pomeni: pridem, ko hočem in odidem, ko hočem... Merkur in Pluton predstavljata drugi par nasprotij in se vpletata v igro v istih hišah in področjih življenja. Dajeta podlago za poglobljeno razumevanje življenja, vendar skozi krče. Obvladujejo te fiksne ideje, prisilne misli, ki jih seveda tudi lansiraš drugim, sodelavcem in tam poizkušaš uveljaviti svoj pogled na svet. Ker ima tvoj Merkur kar šest aspektov na druge planete, sumim, da te trmoglavost ne drži prav dolgo. Prej ali slej popustiš, zgodi se premik, nov uvid in ponovno najdeš novo skrivnost, novo idejo. Merkur v dvanajsti hiši je tvoj skriti mikroprocesor, ki ga napaja Jupiter s svojimi naprednimi idejami, religioznimi občutji, čutom za tuje jezike in dežele; Neptun mu prinaša inspiracijo in domišljijo; Luna dober spomin in pravi čut za delo z ljudmi; Venera prijazen nagovor; Saturn čvrsto miselno shemo; Mars da besedam energetski naboj; Pluton pa (še enkrat) poglobljeno oranje po svetu idej. SESTAVLJAMO MOZAIK Še ena stvar zavira tvojo ognjeno ovnovsko naravo: Saturn v prvi hiši! Ta pozicija ti da nekoliko počasen in resen videz. Novih zadev se lotevaš previdno in odgovorno, sposobna si resnega dela. O H*- U Uporabiš razum, znane principe in razlage. Včasih se ti zdi življenje kot ovira na poti, kot da stvari ne stečejo gladko. Ne moreš se brez skrbi vreči v avanture in dogodke. A vseeno je ta zgodba kratkega daha. Po začetnem oklevanju, se prepustiš ženskim občutkom za lepoto in intuicijo, Mars pa ti doda potrebno energijo in korajžo! Neptun, ki se skrivnostno sveti v sedmi hiši, pomeni, da se ti vsake toliko zameglijo jasni pogledi in presoje ter hrepeniš po bolj sanjskih svetovih, čakaš idealno ljubezen, gledaš mišične fante iz Obalne straže... dokler spet ne potrka Saturn na tvoje okno in reče po stari navadi: pamet v roke. Tvoja poklicna pot je delo z ljudmi. Pri tem znaš ohraniti občutek za individualnost, obenem pa znaš druge materinsko zaščititi m jih zbrati okoli sebe. Oborožena si s prijaznostjo, ki pa ni prazna, ampak sistematična, odlikuje te vztrajnost in pri tem nisi brez inspiracije in občutka za pravo mero. Skratka, resnično imaš različne predispozicije, za katere pa le sama veš, koliko si jih razvila. Kadar boš imela polno glavo druščine, sodelavcev, se boš nanaglo skrila v osamo in ločevala bistveno od obrobnega. Trigon V soboto, 10. maja, je bila na Slandrovem trgu v "Žužejevi hiši" otvoritev nove samopostrežne trgovine Joja. Lastnica Jolanda Rihter obljublja, da bodo kupci, predvsem iz starega dela Žalca, na policah našli artikle, ki jih potrebuje za vsakdanjo rabo. Ob tem pa bodo kupce presenetile še akcijske cene. S ponovnim odprtjem lepo preurejene trgovine so zadovoljni tudi starejši občani, ki bivajo v bližnjih upokojenskih blokih, saj jim je tako skrajšana pot ob vsakodnevnih nakupih. ____________________________ -nko PRIPRAVA TAL ZA SAJENJE Prvi korak k temu, da iz kosa zemljišča napravimo cvetoč vrt, je temeljita obdelava in priprava zemljišča. Kako bodo rastline uspevale, je naposled odvisno od kakovosti zemljišča Zemlja mora biti rahla, da lahko korenine dobijo zadosti vode in zraka Vsebovati mora čim več humusa, da bi živi organizmi v zemlji, ki ohranjajo zemljo rodovitno in ustvarjajo hranilne snovi za rastline, imeli dovolj hrane. Kdor si lahko vzame dovolj časa za uredite vrta bo na njem najprej posadil zelena gnojila, kot so grenčica, rumena grenčica ali oljna repica. Te rasline namreč s svojimi globokimi koreninami rahljajo zemljo ter ji obenem dovajajo humus in hranilne snovi. Že prvi mraz jih bo uničil, spomladi pa jih bomo pograbili in kompostirali. Tudi prekopavanja se moramo naučiti. Če bomo najprej posadili zelena gnojila, bomo kasneje lažje zrahlali zemljo, pogosto pa je ne bo treba prekopavati. Obdelovati bomo morali samo težka ilovnata ali močno zbita tla. Lahko, peščeno zemljo ali črnico prekoljemo z vilami za lopatanje. To je boljše, kot če bi to opravili z lopato, saj z vilami bolje odstranimo korenine plevela. Ko smo CVETLIČARNA Polzela tel: 720 319 t t Če želite MKClJO - viskoze vzorčaste in enobarvne - 1542 vrst gumbov - sukanci in zadrge od 49 SIT dalje - sifoni za bluze - svilene rute, svila, čipke - vzorčaste in enobarvne mikrofibre - podloge Za svečane trenutke Vam nudimo hladne volne, poletne diolene in marokene. KUPRA, Savinjska cesta 31, ŽALEC :.;HiSIž zemljo prekopali v jeseni, bomo pustili, da grude čez zimo razpadejo ali pa zemljo obdelamo s kultivatoijem in jo pograbimo. Tla morajo nato počivati, morebiten plevel pa moramo | sploh odstraniti. Ema Rakun mStmUSmKNt Mešane zasadUve si utirajo pot med klasične zasaditve z rastlinami ene vrste. Med prve vsekakor sodijo rastliite, ki jih ne sadijo zaradi cvetja, temveč zaradi zanimivih listov ali rasti. Temeljno pravilo mešanih zasaditev je, da skupaj sadimo rastline s približno enakimi zahtevami Suijinije lahko sadimo z vsemi stmktumimi rastlinami, marjetkarrd, bidensom, verbenamj diascijo, skevolo, brahikomo in povešavim slakom. Večina stniktumih rastlin bhko preraste bršljanke, zato priporočamo sajenje z btusom. Moljevko pa posadimo v manjša korita ali lonce in jih postavimo med btšljanke. Vsem tem rastlinam se je uspešno pridntžila pisanolistnata gnsnktdjica, ki izredno hitro raste. Za razliko od moljevke jo lahko sadimo z vsemi rastlinami tudi bršljankami Zal pa jo na sončnih legah napade pršica. Okrasni mrhi koprni sta odlični rastlini za senčne lege Belo cvetoča ima srebrne liste, Id so temnozeleno obrobljeni Rumenolistiti vijoličasto cvetoči koprivi sonce poškoduje liste .. rSM 4 ŠNC/f A, Kapski mesečnik je enkratna raslina za sajenje v večje sklede ali na grede na topli sončni legi Japonska mirta se razvije v 20-30 cm visok in širok grmiček z majhnimi ozkimi listi, posut s cvetovi ki so roza, lila ah beli Priljubljene marjetke cvetijo neprestano. So gr- masto rastoče rastline, ki uspevajo na sončnih legah. Redno odstranjujemo odcvetele cvetove. Oranžni mimulus sadimo v korita. Ima neurejeno rast in modne barve. Proti koncu poletja in na jesen dobijo cvetovi bronast nadih. Verbena tapien odlično uspeva v gredicah. Modre in roza verbene tapien z zbito rastjo popolnoma prekrijejo tla Rastlinam, posajenim v korita in viseče košare, je potrebno odstranjevati odcvetele cvetove Sanvitalija je kompaktne rasti in jo sadimo v korita ali sklede, viseče košare ali na grede. Ima nunene cvetove, pomembno je, da sami odpadejo. Nikoli je ne smemo presušiti Kamenče 26/a, 3314 BRASLOVČE Boštjan Oštir s.p. Tel.: 063/726-025 in 726-414 CAJNO PECIVO Sestavine: - testo: 350 g gladke moke 180 g margarine 80 g sladkorja 2 rumenjaka - nadev 2 beljaka 120 g sladkorja 120 g zmletih ali sesekljanih orehov - maščoba za pekač Iz moke, margarine, sladkorja in rumenjakov vmesimo gladko testo. Razvaljamo ga ne preveč na tanko in z modelčkom za krofe oblikujemo kroge. Beljak in preostali sladkor stepamo 5-8 minut, nato primešamo orehe in zmes polagamo na kroge iz testa v obliki majhnih kupčkov. Pekač dobro namastimo, vanj zložimo kekse in na temperaturi 180°C pečemo, da lepo zarumeni (15-25 minut). Dober tek! PRVA LJUBEZEN Na ljubezen lahko gledamo z več strani. To ni samo takrat, ko si zaljubljen, lahko je to ljubezen do družine, do izbrane osebe, do najbolj ^ojega kotička, do narave, celo do živali in še bi lahko naštevala. Zase lahko trdim, da živim v družini, kjer čutim ljubezen, ki mi jo naklanjajo starši in brat, okušam pa tudi ljubezen starih staršev, zato jo tudi vračam. Dokazano je, da če daješ, lahko prejmeš, to pomeni, če ljubezen komu daješ, da jo on lahko občuti, jo lahko tudi prejmeš. Seveda že lahko trdim zase, da sem delček ljubezni že čutila do nasprotnega spola. Kako se veseliš srečanja z osebo, na katero misliš! Čakanje je dolgo, a srečanje ti vse spremeni, olepša. Ko si zaljubljen, se ti zdi, kot da si v devetih nebesih ali pa, kot da hodiš med oblaki. Beseda ljubezen uam izraža nekakšno toplino, veselje... Iz slabega človeka naredi dobrega, iz redkobesednega zgovornega, iz boječega pogumnega, celo iz bolnega in osamljenega naredi jakega, ki ponovno zaživi in se veseli. Ljubezen ni čustvo, ki bi bilo omejeno na določena leta. Zaljubijo se lahko najstniki ali pa človek zrelih et, sivih las. Vendar je najstniška jubezen drugačna od ljubezni zrelih 'et. Ljubezen najstnika lahko opišem Telo dobro, saj sem jo že sama tudi doživela. Ko sem bila zaljubljena, sem bila kot ptička na veji, zdelo se nti je, da nisem imela nobenih skrbi, panjarila sem cele dneve in nisem jmela nobenega pravcatega veselja do Šolskega dela, se pravi, da sem bila brez težav in skrbi. Kako je že Tavčar zapisal v svoji povesti o zrelih letih? ' Vetje v jesenu Iklislim, da bi bilo prav, da bi ljubezen spoštovali in negovali, ne jnoremo pa si je kupiti ali priigrati. Rdor bo ljubezen gradil na iskrenosti ln zaupnosti, bo trdna, večna ^KATJA KOMPOLŠEK, 8.b Osnovnšolke (in osnovnošolci) že mrzlično iščejo “nekaj”, v čemer bodo lepe, slovesne, pa vendar - COOL na valeti. Tudi mame razmišljajo, dajejo predloge in “težijo” s svojimi pogledi o obleki za svečani dogodek, ki nikakor niso v skladu s predstavami hčere. Temperatura se tako približuje vrelišču, zato skupaj poglejmo, kako bi naredili kompromis. Rešitev je morda kratka, princes obleka. Lahko je v različnih barvah: živo zelena, oranžna, rumena ali pastelno modra, marelična, turkizna ali klasična modra ali črna. Izbira letošnjih barv je res velika. Da je obleka posebna, je lahko kombinacija: modro-bela, čmo-bela, zeleno-modra. Z ustrezno kratko jopico je osnovnošolka moderna in lepa. Pri dekletih, ki nočejo nositi oblek, pa poizkusimo s hlačami na zvon in satenasto oprijeto srajčko v kakšni od modnih barv. Uspešno valeto in zaključek šolanja osnovnošolcem! Edvarda ACMAN-STROPNIK VALETA kerasan TEHARJE 063/412 131 LOČE PRI POLJČANAH 063/763 888 SALON KERAMIKE IN KOPALNIŠKE OPREME ^ I TUŠ KABINA polkrožna 80 steklo IN TUŠ KAD polkrožna 80 keramična ^skupait--86r59tT~STTr' -30% skupaj: 60.613 SIT TUŠ KABINA štirikotna 80 steklo IN TUŠ KAD štirikotna 80 keramična _sktwaiz-67r496SiT------ -30% skupaj: 42.747 SIT f Keramične ploščice Vallelunga, Atlas, rde, Concorde, Leonardo, Catalano, Delta * sanitarna keramika GRUPPO SANITARI ITALIA 1 kopalniško pohištvo ' mešalne armature TO NISO SANJE, TO JE s IZUM Z LISTINO LETNI GOZDNI POSEKI KEM. OZNAKA ZA TANTAL KOSTI V KATERIH RASTEJO ZOBJE ORIEN- TALSKA PREPRO- GA ITAL. SPOLNIK NIKAL- NICA NAJVEČ. MORSKI SESALEC ZVOK Z DOLOČENO VIŠINO IZVRŠNI SVET PRISTAN. V ETIOPIJI IME PIANISTA BERTONCLJA KRAT. V MEDNAR. TRGOVIN! ZAPRTA DRUŽ. PLAST REPUBL. LIBANON PANJ! ZA SEKANJE LETOVIŠČE NA OTOKU PAŠMANU f POVERI LNOST DIPLOMATOV V TUJI DRŽAVI NEK- DANJI KITAJ- SKI POLITIK EN-LAJ € 4?? ŠAFARIK PAVEL MAJHNA ŠKATLA PRISTNA BORNEU ŠPAN.OP. PEVKA (PILAR) OPOMBA (SKRAJ- ŠANO) OZKA DESKA KRAT. ZA JUGO- VZHOD VRH NAD POLJČANAMI PREB1V RUSIJE VELIK TROPSKI PLAZI- LEC SKANDI- NAVSKI DROBIŽ NOBILE UMBER- TO PREBI- VALKA ASPERNA NEM.TURISTIČNA AGENCIJA DEBEL KOSTANJ GRŠKI POVELJ. PRED TROJO IME SLOV. PEVCA BOŽIČA f THOMAS TEL- FORD MATI GR. BOGOV REKA NA POUSKEM LJUDSTVO V LAOSU NANDE VIDMAR NEKDANJA DAVKARIJA V STARI AVSTRIJI BOS AN. MOŠ.IME UGLAJENE ŽENSKE AZIJSKI VELE- TOK JAPON- SKI ŠAH JAP.P1SAT. (HAKU- SEK1) RIMSKI POZDRAV ALIDA VALU VRHUN. ŠPORTNIK VRSTA HRASTA IME BEL. ŠANSON-JERA SAL-VATOREJA ZNAMKA JAP. KAMER SRBSKO MOŠKO IME NIVO, RAVNINA LEPA VRTNA CVETLICA GrESIL,0 Po obutev v prodajalno izkoristite 30% POPUST v mesecu maju! 1. nagrada: bon 3000 SIT - Borovo. Rešitev križanke pošljite na naslov SARSA d.o.o., Velenjska 12, 3310 Žalec, do 31.5.1997. 5AVIMJ5KI VESELJAK PRED IN PO ZIMI V časih, ko so v Slovenijo še na veliko prihajali delavci z juga Je prišel v neko podjetje tudi Mujo. Ko je uslužbenka vprašala za podatke Je samo povedal, da mu je ime Mujo. Kako se pa pišeš? je vztrajala. Pa da, pišem, pa znam i brojati, je hitel pojasnjevati Mujo. Že, a povej mi svoje polno ime! Pa kažem ti, Mujo! še vedno ni sitnobe prav nič razumel prišlek. Uslužbenka zavzdihne in se potrudi vprašanje zastaviti v njegovem jeziku: Pre-zime? s težavo izjeclja. Pa kažem ti, ženo - Mujo - prije i poslije zime! seje užaljeno razjezil nagovorjeni. Le POTMI SALOlO 'Vo, kakšna se vam zdim? DOMNEVA SE, NI PA SE DOKAZANO Dva pacienta v psihiatrični bolnišnici sta na redni viziti zaprosila, da bi ju odpustili. Bomo videli. Jutri pridita na test, kjer bomo ugotovili, ali je mogoče, so jima naročili. Drugi dan sta odšla na testiranje v bolnišnično ambulanto. Zdravnik je vprašal prvega: Kdaj je bila francoska revolucija? Konec 18. stoletja, odgovori ta kot iz topa. Kdo je napisal Kapital? Začelje Marx, dokončal Engels. Ali še na kakem drugem planetu obstoja življenje? Domneva se, dokazano pa še ni! Zdrav si, odpustnico ti naj napišejo, pa drugi naj kar vstopi, ga razveseli zadovoljni zdravnik. Ko pride prvi ves nasmejan ven, ga drugi hlastno povpraša: Kako je bilo? Enostavno, dobil sem tri vprašanja, pa so mi dovolili oditi! In kaj si ti odgovoril? Pja, na prvo sem rekel, Konec 18. stoletja, na drugo Začel je Klarx, dokončal Engels in na tretje, Domneva se, dokazano pa še ni J. Norec vesel pohiti v ambulanto, tam pa ga posedejo in najprej povprašajo po osebnih podatkih: Kdaj pa si rojen? Konec 18. stoletja. Kako?? No, prav, kako je ime tvojemu očetu? Ja, začelje Marx, dokončal pa Engels, je zatrdil vprašani, prepričan, da bo tako prav. Ti pa še nisi zdrav, kajne? je ugotavljal zdravnik. Domneva se, dokazano pa še ni! seje strumno odrezal pacient. PODJETJE V SPANOVIJI Neki Anglež, kije bival med svetovno vojno v zahodni Irski, čisto blizu morja Je šel nekoč k nekemu znanemu ribiču in mu rekel: Ali mi daste v najem svojo barko? Ne morem, gospod, odgovori ribič, vezan sem na neko majhno kupčijo. Kakšno? Polagam mine za Nemce, za vsako dobim en šterling in tako zaslužim precej. E, dragi moj, to je malo, zelo malo. Ni tako malo kot mislite, gospod, je odgovoril ribič. Sem v družbi s svojim bratom, kije tudi ribič! Tako? Ali tudi on polaga mine za Nemce? A, kaj še! On jih zopet pobira za isto ceno za britansko vlado. Povejte mi, kdaj se boste nasmehnili! PRED POROKO NIKAR Piči: Ne, pa ne! Pa če bi bil še desetkrat tako bogat, vseeno hi ga zaničevala. Mati: Bodi tiho, za božjo voljo; ne govori tako grdo o možu, dokler ga ne poročiš. SVETNIK (The Saint) Simon Templar je bogat, prefinjen in skoraj nadnaravno nadarjen tat, ki je sposoben izprazniti tudi najbolj zastražene trezorje. Hladen je in ciničen, dokler mu življenjske poti ne prekriža mlada znanstvenica Emma Russel, ki je v življenjski nevarnosti. Emma je odkrila, da ima ruski miljarder Ivan Tretiak bolestno ambicijo - okronati novega ruskega imperija in storil bo prav vse, da bi jo odstranil s svoje poti. Vznemirjen zaradi skoraj pozabljenih občutkov se Templar poda v obupen boj, da bi zaščitil Emmo, sočasno pa se bori z osebnostjo, ki jo najtežje privzame - s svojim pravim jazom. ZADNJI PREŽIVELI (Last Man Standing) Na mesto morilca so ga postavile konkurenčne bande, on pa je ostal zvest samemu sebi! Eno bando je izdal zaradi druge. In obratno... Jericho v Texasu je ob Boga pozabljeno mesto, ki je zato idealno zatočišče čikaških gangsterjev. Medtem ko vlada prohibicija, razni zlikovci, lopovi in druge “sumljive” osebe terorizirajo njegove nadležne prebivalce. Roka zakona je že dolgo pozabljena, v mestu pa vladajo rivalne gangsterske družine, ki se bojujejo za primat nad tihotapljenjem stoodstotnega alkohola iz Mehike v Ameriko, ki je zelo žejna. Vse dokler... se na Jerichovih umazanih ulicah od neznano kje ne pojavi skrivnostni tujec John Smith, ki išče prenošišče. Vljudnost je njegova največja vrlina, ciničnost njegova slabost. Ko mu mestni “odbor za sprejem” uniči avto s sporočilom, naj oddide drugam, lokalni in podkupljivi šerif pa mu “dobronamerno” svetuje, naj ne išče pomoči, Smith vzame stvari v svoje roke. V napadu na gangstersko gnezdo Smith ubije glavnega morilca, zaradi česar mu konkurenčna banda ponudi posel revolvoraša-kamikaze. Plača je več kot zadovoljiva. Smith gre v akcijo. V slogu Mate Hari se zaposli pri obeh bandah in tako ostane zvest predvsem samemu sebi. Medtem ko izda eno bando zaradi druge in obratno, se Smith znajde na muhi številnih lokalnih morilcev. Prevarati prevarante ni tako enostavno, kot si je predstavljati._____ SLADOLEDNO RAJANJE pred Žano v Žalcu, 9. in 10. maja, je privabilo marsikaterega inalčka, pa ne saino tnalčka, tudi odraslih se je kar trlo. Na pokušini so bili sladoledi vseh vrst, ki jih sedaj dobite v Žaninem sladolednem vrtu. Program je popestril tudi Duo MM, ki je izvedel karaoke za otroke. Nastopile so tudi plesalke plesne skupine DESDEMONA in z njimi veliki medo JAKA. Marsikdo od obiskovalcev pa se zabaval z zlaganjem domin Jack Daniels. Zmagovalec je dosegel v višino kar 180 cm. Vsekakor je Žana s svojo priicditvijo popestrila utrip mesta. S. J. CULI PREBUJA ŽALSKO SCENO... ...MAMA TI JE SCENA Žalec je bilo živo mesto, kjer so se svoj čas zbirali okoliški mladinci in mladinke. Redno so se dogajali žuri v templu naslade in užitki (Hmezadova dvorana). Mladina se je lahko zabavala, zato je bilo dosti manj mladih na cesti in možnosti za poseg po drogi skoraj ni bilo. Ko so na vsem lepem preprosto zaprli ta naš hram in ga preuredili v dolgočasni salon pohištva, je scena v Žalcu umrla in bila v mirujočem stanju nekaj let. Duhove so spet priklicali LDS in skupina INTERCEPTOR. Predvsem ima veliko zaslugo za to idejni vodja Gregor Čulk. Povezava z gospodom Staričem, lastnikom najbolj odbitega zbirališča mladih in starih, ki so ndadi po duši, ŠPORT CLUB KORONA, je obrodila zelo obetajoče sadove, ki jih lahko uživa vsakdo od nas. Ker se v našem lepem malem mestu nič ne dogaja, se je mladi ambiciozni umetnik, ki je že tako ali tako naredil pravi kaos, pri čemer pa mu ni pomagala droga, kot je pomagala marsikateremu nadobudnemu naivnemu osebku v naših kivijih, odločil, da naredi temu konec. Ves dopust, ki ga je preživljal v Celjskih zaporih (samo tako se je lahko umaknil pred podivjanimi petnajstletnicami, ki so v njemu videle PADDY-ja od skupine The Ke!ly Farnih') je neustavljivo gojil nove ideje. Kar naenkrat je prišlo do verižne reakcije in reinkarniral je v profesoija BALTAZARJA. Ideje so iz njega preprosto eksplodirale. Verjetno vam ne bodo takoj jasne, tako kot tudi njemu niso bile. Pripravite se na pot, ki jo boste lahko prehodili vsako tretjo soboto v mesecu. Izlet bo izgledal kot rockVroll romanje na Pekarsko gorco. Seboj vzemite najbolj nujne stvari: dobro voljo, keš za drink in ker je to edini lokal za kadilce, morate seboj prinesti tudi snovi za fojtranje raka (prepovedane ali dovoljene). Zborno mesto je TOP TRIP BUM BUM BAU BAU LOKAL ŠPORT CLUB KORONA. Vidimo se naslednjič, glasba nas združuje!!! /. K DZS d.d. VELEPRODAJA PC Levec, Tel.&Fax: 063/451-006, 451-134 SEZONSKA PRODAJA ŠOLSKIH POTREBŠČIN OD 1. 6. 1997 DALJE TRGOVCI POZOR!!! SUPER UGODNO Plačilni pogoji šolskih potrebščin do 90 dni oziroma do 1.9.1997, zaradi vaše možnosti prodaja na več čekov 5_ 3_ 2 J l j Delovni čas: od pon. do pet. od 700-1500 ure DIG - IZGOREVANJE ZAPRAŠENE ELECTRONIC BODY MUSIČ V soboto, 24. maja, bo v celjskem Kljubu na mikro rave partyju nastopil kibernetični petnogi trio DIG. Poleg nekaterih skladb z njihovega prvega CD-ja “CY-BER GRUNGE” bodo poskočni Velenjčani predstavili tudi vedno novih kreacij, ki pa bodo tokrat izšle le na Mini Discu (100 izvodov - internet). Njihova druga kompaktna plošča (Tretji album) bo izšla konec tega leta, zapolnjena pa bo še s precej bolj ostro in brezkompromisno techno godbo. Za primeren uvod v sobotni žur (praznovanje bivšega Dneva mladosti) bo poskrbel najboljši celjski D. J. GODHEAD. G. Č. PODALPSKE GLASBENE NOVIČKE Pod nazivom Za vedno in bodo 27. maja na odru ljubljanskih Križank nastopili trije bogovi slovenskega folka in rocka Kreslin, Lovšin in Predin. Gospodje bodo prvič v dolgoletni karieri nastopili na istem odru s skupnim programom. Odlična trboveljska skupina Hiša je te dni izdala koncertno ploščo s priredbami skladb Neila Vounga. Gre za posnetek radijskega nastopa ob Voungovi 50-letnici novembra 1995. 27. in 28. junija bo v Litiji Zgaga Rock Festival Ž97. Vse pravoverne rock skupine se lahko prijavijo do 25. maja na naslov KUD Zgaga P.P. 24 Utija. Metalci, ftmk metalci in pop rockeiji niso zaželeni. Iz Dublina se je vrnila Tanja Ribič, ki je vsem nevoščljivcem navkljub uspešno zastopala naše barve. Res pa je Tanja imela med vsemi najbolj zaspan nastop. Od 7. in 14. junija bo v Ljubjani potekala že tradicionalna Druga Godba z etno glasbenimi gosti z vsega sveta. Vrhunec bo nedvomno nastop pevke Cesarice Evrope s Kapverdskih otokov. TRGOVINA S KURILNIM OLJEM LIBOJE x izvensezonski popust do 1,30 SIT/I x možnost plačila do 5 čekov Tel.: 063/707-420,708-242, fax: 708-230 PETER LOVŠIN / ZADNJI križarski pohod Peter Lovšin tako kot v vseh prejšnjih reinkarnacijah tudi kot križar ostaja jrted najboljšimi avtoiji in izvajalci roc-pri nas. Po bolj umiijenem folk roc-kovskem obdobju z Vitezi obložene jriize, se na Zadnjem križarskem pohodu vrača z ostrejšim rockom. Poleg odličnih besedil m Lovšinovega značilno raskavega vokala, sta na zvočno Podobo plošče najbolj vplivala producent Magnificov m kitarist ter bivši Pankrt Dušan Žiberna. Skladba Sjla težnosti, Polna luna. Ko te ni več, Se Pomnite pankerji in Najboljš je bit zadet so preprost, udaren, uživaško razglašen rockVroll. Kot protiutež pa * na plošči tudi bolj umirjene skladbe kot Angel iz nekje vmes. Na koncu mi le rekla in Oglas se še kdaj. Med enimi 'n drugimi jc kar nekaj potencialnih uspešnic, čeprav se Lovšin tudi tokrat n| preveč oziral na modne zapovedi glasbenega trga. Rdeča nit Zadnjega križarskega pohoda je na eni strani Predajanje življenjskim užitkom, predam ljubezni ter kriza srednjih let in nostalgija na drugi. Seveda pa Lovšin ^oje zgodbe v pogovorni ljubljanščini Prodaja na povsem samosvoj način in Je zato včasih vulgaren ter provokativen. Vsekakor pa nam je še enkrat dokazal, da je mojster teh akordov, saj nam je že ničkolikokrat slišane melodije spet prodal kot nove. XI. FESTIVAL AKUSTIČNE GLASBE ŽALEC 97 RAZPIS Obveščamo vse glasbenike, skupine, kantavtorje, ki jim ni pošla volja do ustvarjanja in igranja akustičnih glasbil, da OO MLD Žalec organizira, dne 5. septembra 1997, XI. tradicionalni festival akustične glasbe v Žalcu. Prireditev bo na prostem v športnem parku Žalec. Na naslov OO MLD Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 6, 3310 Žalec s pripisom za Festival, se lahko prijavite do 15. junija vsi akustični glasbeni ustvarjalci. Tel.lfax: 0631716-061. Pogoji: 1. S prijavo pošlje glasbenik tudi kratek opis svojega dela, morebitne reference (kasete, CD, studijske posnetke) in sliko skupine oz. avtorja. 2. Vsak ustvarjalec pošlje tudi morebitne zahteve, katere bi želel, da so v pogodbi med "jim in prirediteljem Festivala. 3. Naslov in telefon kontaktne osebe. I osebna skupina bo iz prispelih prijav izbrala še štiri, ki bodo nastopali ob Adiju Smolarju, . Letečih potepuhih, Kontrabandu, -tndvemu, Abadonu in Interceptorjih. Podatki izbora bodo v pismeni obliki posredovani izbranim. — Vabljeni!__________________________ RY COODER / THE LONG RIDERS The NGJRJDERS Plošča The Long Riders je pravzaprav glasbena podlaga istoimenske filmske klasike in enega zadnjih pravovernih vesternov. 13 tradicionalnih in avtorskih skladb je Ry Cooder s pomočji gostujočih glasbenikov posnel s pretežno akustičnimi instrumenti, kot so mandolina, gosli in banjo. Čeprav so bile skladbe A’m A Good Old Rebel, Rally Round The Flag, Wildwood Boys, Cole Younger Polka in Jesse James posnete posebej za film, so več kot le filmska glasba. S prepletanjem različnih glasbenih slogov, Lot so coun-try, blues, tex-mex, stari ljudski napevi in vojaške koračnice, so nastale skladbe, ki uspešno zaživijo ločeno od filma. Posebno pozornost pa zaslužijo čudovite instrumentalne skladbe I Always Knew That You Were The One, The Long Riders, Seneca Square Dance in Leavmg Missouri, ki jih odlikujejo pretanjeno otožne melodije. Ry Cooder se je na plošči The Long Riders še enkrat izkazal kot ustvarjalec, ki zna bogati, a žal pozabljeni glasbeni zapuščini vdihniti novo življenje in svežino. Vasja Volavšek VROČIH 1q ŽANA ODDELEK TEHNIKE TUJE: 1. Soundtrack - Space Jam 2. The Offspring -lxnay on the hombre 3. Boris Novkovič -U dobro i zlo 4. Ritmo Loco -Ljubav svih ljubavi 5. Celine Dion -Falling into you DOMAČE: 1. Ptujskih 5 -Rada bi spet ljubila te 2. Majda Petan -Dajmo otroku roko 3. Adi Smolar - Saj te prime pa te mine 4. Irena Vrčkovnik -Moje sonce 5. Šank rock - Bosa dama VELEBLAGOVNICA ŽANA ŽANA ŽALEC ter AKCIJSKA PRODAJA VRTNIH GARNITUR IN BLAZIN S PO PUSTO Ni DO 20% OD 15n 31. 5. 1997 DO (r NAJVEČJA IZBIRA CD plošč in kaset Stari trg 26, Velenje tel.: 063 862-520 \________ ___________/ NOVOSTI - LISA STANSFIELD Lisa Stans. - BOCELLI Best of - BOCELLI Ramama - DEPECHE MODE Ultra - RICHARD MARX Flesh & bone - DIVJE JAGODE The besi of - WET WET WET 10, in še in še... - ROLLINS BAND Come in and... TORTEN PRODAJALNE TOP MUSK 01. 2 ALIVE - 2 Alive 02. ŠPICE GIRLS - Špice 03. TONY BRANTON - Secrets 04. SPACE JAM -Filmska /različni izvajalci/ 05. BOCELLI - Romanza 06. ROMEO & JULIET -Filmska /različni izvajalci/ 07. U2 - Pop 08. NO MERCV - My promise 09. ENIGMA - La roi est 10. NO DOUBT -Tragic kingdom Pri nakupu večjih količin popusti in ugodnosti za člane. VSE NOVOSTI IN NAŠO PONUDBO LAHKO POSLUŠATE VSAK PONEDELJEK OD 18.00 D018.30 URE NA FREKVENCI KOROŠKEGA RADIA (97,2 MHZ) ODPRTO vsak dan od 12 do Ig uro, sobota od g do 13 ure. KONCERTI PRODIGV & RAGE AGAINST THE MACHINE 140 DEM torek 1.7.97 - Dunaj MICHAEL JACKSON 140 DEM sreda 2.7.97 - Dunaj ERIČ CLAPTON 220 DEM torek 8.7.97 - Dunaj U2 130 DEM sobota 16.8.97 - Dunaj TOP MUSIC-KVAUTETA, KI SE NE VIDI, AMPAK SUŠI! v______________________Z CELJSKI** KINEMATOGRAFI** ROGRAM Z/4 CELJSKE KINOMATOGRAFE ANGLEŠKI PACIENT (En-glish Patient), ljubezenska drama (Me topol, do 28.5.) LJUDSTVO PROTI LARRVJU FLVNTU (People vs. Larry Flynt), drama (do 28.5.) ZA VSAKO CENO (Extreme Measures), thriller Režija: Michael Apted Vloge: Huhg Grant, Gene Hac-kmen, Sarah Jessica Parker (Union, od 22.5.) EMMA (Emma), romantična melodrama Režija: Douglas McGrath Vloge: Gwyneth Patlrovv, Toni Collette, Alan Cumming, McGregor (Union, od 22.5.) SVETNIK (The Saint), thriller Režija: Phillip Noyce Vloge: Val Kilmer, Elisabeth Shue, Rade Šerbedžija, Valery Nikolaev EZBES* AvtoCEOTER MARG1T ZALOGA RABUENIH VOZIL HVUNDAI PONY 1.5 LSi, 1. 94, metalik moder, 3V, 11.000 DEM AX TRS, 5 vrat, 1. 90, rdeč, 6.500 DEM OPEL KADET 1.6i, 1. 92, 5V, bel, 11.000 DEM AUDI 80 2.0 karavan, 1. 92, dodatna oprema, cena po dogovoru VUGO 45, 1. 87, bel, 1.500 DEM DAIHATSU APPLAUSE 1.6 16V, 1. 91, metal siv, 9500 DEM NISSAN SUNNV 1.6 SLX, 1. 89, srebrn metal, 5.500 DEM FIAT TIPO 1.4, I. 91, bel, 5 vrat, pivi lastnik, 9.000 DEM SEAT IBIZA 1.4 CLX, 1. 95, reg. 8/97, metal zelen, 1. lastnik, 47.000 km, 14.990 DEM FORD TAUNUS 2.0, 1. 78/82, bel, dobro ohtranjcn, 2.500 DEM ŠKODA PICK-UP LX, bordo rdeč, 1. 94, 7.000 DEM DAEWOO NEXIA, 1.5, 5V, nova, 1. 96, 15.990 DEM DEAWOO TICO že od 10.990 DEM -presenečenje CITROEN ZX 1.4i karavan rcflckx, 16.000 DEM MAZDA XEDOS 6.26, bordo rdeča, 1. 93, klima, usnje, ABS,...super ohranjen, cena 30.900 DEM Možnost kredita in leasinga do 5 let! Inf. na tel.: 063/856-537, 0609/640-2(11. Avtohiša KOS ZALOGA RABUENIH VOZIL NISSAN SUNNV karavan CITROEN KOMBI C 25 B, 2 komada Informacije na telefon 702-230. AVTOHIŠA JAKOPEC ZALOGA RABUENIH VOZIL (Metropol, od 29.5.) ZADNJI PREŽIVELI (Last Man Standing), akcijska drama (Union, od 29.5.) GOSTISCE PICERIJA RAJ IŠČE ČISTILKO. INFORMACIJE NA MOBITEL: 0609 639-343 CORSA SWING 1.3, 3 vrata, 1. 86, siva GOLF CL 1.6, met. rdeč, 3 vrata, I. 92 SEAT IBIZA 1.2 CLX, 1. 92, 7.800 DEM Možnost nakupa na kredit in leasing do 5 let. Informacije: 063/855-975. ZALOGA RABUENIH VOZIL Škoda Favorit 135 L 1. 91, 413.700,00 SIT Opel Astra 1.4i GL, L 93, 1,360.212,00 SIT Opel Vcctra 1.6i GE 1. 92, 1359.750,00 SIT Opel Omega 2.0i GE 1. 90,1349.250,00 SIT Renault Clio 1.2 RN, 1. 94, 1,168.146,00 SIT Alfa Romeo 90 2.0, 1. 87, 614.000.00 SIT Ford Orion 1.6 CLXi, L 93, 1,447.320,00 SIT Hyundai Poni 13 LS, 1. 91, 716.000,00 SIT Hjundai Sonata 2.0, L 92, 716.000,00 SIT Lada Samara 15, L 93, 588.000,00 SIT Mitsubishi Galant 1.8, L 90, 1,289.505,00 SIT Opel Astra 1.4 GE 1. 92, 1318.275,00 SIT Volksvvagen Passat CL 1.6, 1. 90, 1,412.000,00 SIT Zastava 101 Poli, I. 87, 180.000,00 SIT Zastava 83.10 tovorno, L 85, 441.000,00 SIT Wartburg 13, L 89, 246.183,00 SIT Fiat Uno turbo IE, 1. 93, 11.500 DEM Peugeot 405 GR, 1. 93, 14500 DEM Citroen XM, 2.0, I. 91, 12500 DEM Renault Express 1.4, L 93, 14.200 DEM Geisuzo Gemini GLD 15,1. 90, 9.200 DEM Informacije na telefon 063/432-807. /6 AC LEVEC PONUDBA RABUENIH VOZIL Honda Prelude Z0, 1. 94, 31500 DEM Mercedez Benz E 200 D, 1. 90,24.000 DEM Opel Frontera - Šport 4X4 2.0i, L 96, prevzem leasinga Peugeot 605, L 93, 22.000 DEM Mercedez Benz E 300 D, L 95,79.000 DEM Za vsa rabljena vozila je možen kredit Informacije: 063/472-409. Avtocenter Meh ZALOGA RABUENIH VOZIL GOLF JXB, 1. 90, 9.000 DEM GOLF JXB 13, 1. 89, 8500 DEM GOLF diesel, L 90, 9.700 DEM FIAT TIPO 1.6, 1. 94, 14.100 DEM Za vsa rabljena vozila veljajo krediti in popust za gotovino. Informacije na tel.: 063/852-955. P S C PRAPROTNIK d.o.o. ZALOGA VOZIL ŠKODA FAVORIT, 1. 91 441.000,00 SIT ŠKODA FAVORIT, L 93, 724.500.00 SIT ŠKODA FAVORIT, 1. 94, 821.100,00 SIT ŠKODA FAVORIT, L 94, 821.000,00 SIT GOLF GE 1. 93, vsa oprema, 18.000 DEM ALFA 33 13 S, 1 87, 5500 DEM Informacije na telefon 063/861-570. AVTOHIŠA DREV ZALOGA RABUENIH VOZIL OPEL CORSA CITY, rdeč, L 91, 8.800 DEM R5 CAMPUS, bel, 1. 90, 6.900 DEM LADA SAMARA 1300, bela, 1. 92, 5500 DEM AX CITROEN, m. siv, 1. 89, 6.600 DEM AX diesel, 1. 91, 7.700 DEM CITROEN BX, rdeč, 1. 84, 3.400 DEM TIPO 1.4, m. zelen, 1. 93, 13.400 DEM R5 EXPRES, rdeč, 1. 89, 7.000 DEM ŠKODA PRAKTIK, bela, 1. 94, 6.800 DEM ŠKODA FAVORIT, zelena, 1. 92, 5.400 DEM VUGO 45, 1. 89, 1.900 DEM LADA SAMARA, m. zelena, 1. 93, 5.200 DEM NISSAN SUNNV 1.6 SLX, bel, L 89, 8.200 DEM BMW 316i, I. 90, 13.200 DEM FORD FIESTA, 1. 91, 7.800 DEM Informacije na telefon 063/707-365 in 063/707-395._______ stigma 33 ZALOGA RABLJENIH VOZIL ALFA 164 2.0 TS, siva metalik, 1. 93, klima, ABS, itd. 19.400 DEM PEUGEOT 106, 1. 93, 28.000 km, odlično ohranjen, 11.000 DEM MAZDA 323, 3 vrata, L 91, 8.800 DEM Možen kredit banke MALDA. Informacije na telefon 063/411-252. AVTO FINEX AUDI 100 Z0 L 90 cena 17.000 DEM AUDI 100 2,0 L 87 cena 9500 DEM AUDI 200 Q, 1. 88 cena 16.000 DEM BMW 535i, L 89, cena 19.600 DEM CHEVROLET BERETTA 23 GTL 3 v, L 93, cena 23.000 DEM CHRVSLER JEEP CHEEROKE Z1 TD, L 88, cena 23500 DEM CHRVSLER JEEP CHEEROKE GRAND 53 AVT., L 93, cena 49.000 DEM CITROEN AX CABAN 1,1 5 v, 1. 93, cena 10.000 DEM CITROEN BX 1,5 TGE 5 v, 1. 90, cena 6500 DEM CITROEN ZX l,4i, 1. 94, cena 14.400 DEM CITROEN C 35 RD, L 86, cena 8.000 DEM DAIHATSU SHARADE 3 vratni, L 93, cena 10500 DEM FIAT CROMA Z0 TD, l 89, cena 9500 DEM FIAT DUNA DS, L 90, cena 6.620 DEM HAT TEMPRA 1,6 IESX, L 95, cena 17.200 DEM HAT TIPO 1,7 D, 1. 91, cena 10.500 DEM FIAT UPO 1,4, 1 91, cena 10.920 DEM FIAT TIPO 2,0 IE, L 93, cena 13.700 DEM FORD ESCORT 1,6 D, 1. 85, cena 5.000 DEM FORD ESCORT CLXD 1,8, L 91, cena 13.650 DEM FORD ESCORT Z0 RS 3 vratni, L 93, cena 23.000 DEM FORD HESTA 13 FUN 3 vrata, L 93, cena 1Z00O DEM FORD MONDEO 1,8 16 V karavan, L 94, znesek 23500 DEM FORD ORION 13 CL, L 87, cena 23500 DEM HONDA CIVIC 1,4 GL 4 vratna, I. 90, cena 10500 DEM HVUNDAI PONV 15 GLS 4 vratni, 1. 90, cena 9500 DEM HVUNDAI S CUPE LSi 15 2 vratni, 1. 94, cena 16500 DEM HVUNDAI H 100 25 D, L 93, cena 17200 DEM LADA SAMARA 1300 S 3 vratna, L 9Z cena 5.800 DEM LANCIA DEDRA Z0 TD, 1. 90, cena 13.950 DEM LANCIA DEDRA 1,8 IE, L 94, cena 21.000 DEM KIA PRIDE 13 GLXi 3 VRATNA, 1. 96, cena 12.000 DEM MAZDA 929 4 vratna, 1. 88, cena 12500 DEM MAZDA 323 F l,6i, 1. 90, 11.000 DEM MAZDA XEDOS ZOi v6,1. 94, cena 40.950 DEM MERCEDES 180C, l. 94, cena 36.660 DEM MERCEDES 190 Z0E, 1. 85, cena 12500 DEM MERCEDES 200 E, 1. 90, cena 25.300 DEM MERCEDES 230 2,3, L 91, cena 27.850 DEM MERCEDES 300 SE, L 9Z cena 60.000 DEM NISSAN MICRA 1,0, 1. 90, cena 7.600 DEM NISSAN MICRA 1,0 LX 5 vratna, 1. 93, cena 11500 DEM NISSAN SUNV 1,4 SLX, 1. 9Z cena 1Z600 DEM OPEL ASTRA l,4i GL 3 vratna, L 93, cena 14.900 DEM OPEL CAUBRA 2,0 16V, L 90, cena 21.600 DEM OPEL CORSA 12 3 vratna, L 91, cena 8.950 DEM OPEL CORSA 13 D 3 vratna, 1. 93, cena 13.800 DEM OPEL KADET 1,3 S 3 vratni, 1. 88, cena 7.400 DEM OPEL KADET 1,6 D 4 vratni, I. 88, cena 7.350 DEM OPEL KADET 1,4 LS 3 vratni, 1. 90, cena 9.800 DEM OPEL KADET l,4i karavan, 1. 91, cena 10.500 DEM OPEL KADET 1,5 TDi LS 3 vratni, 1. 90, cena 12100 DEM OPEL KADET l,8i karavan, I. 91, cena 13.750 DEM OPEL OMEGA 2,0 IGL karavan, 1. 92, cena 15.800 DEM OPEL OMEGA 20 IGL, 1. 92, cena 15300 DEM OPEL VECTRA 2,0 4x4 4 vratna, 1. 89, cena 14.500 DEM OPEL VECTRA 20i 4 vratna, 1. 90, cena 15.000 DEM OPEL VECTRA 1,6 S, 1. 90, cena 13.000 DEM OPEL VECTRA 20i automatik, 1. 90, cena 13.200 DEM OPEL VECTRA 20i 5 vratna, 1. 92 cena 17.100 DEM OPEL VECTRA l,6i GL 4 vratna, 1. 93, cena 16500 DEM OPEL SENATOR AUT. 3,0i, 1. 90, cena 13.250 DEM PEUGEOT 106 RN TANGO 3 vratni, L 95, cena 14.200 DEM RENAULT 5 FIVE 3 vratna, 1. 87, cena 4-750 DEM RENAULT 5 FIVE 3 vratna, 1. 94, cena R450 DEM Renault 5 campus plus 5 vratna, 1. H cena 9.400 DEM RENAULT 5 1,4 FIVE PLUS 3 vratna, L 96, cena 12.100 DEM Renault n gtl, i. 86, cena 4.500 dem Renault chamade 1,4 gts 4 vratna '• 90, cena 11.000 DEM RENAULT 19 l,8i TR 5 vratna, 1. 93, cena 16500 DEM RENAULT 21 1,4, 1. 89, cena 9.950 DEM Renault 21 gts, 1. 91, cena 15.500 dem Renault 25 tx, 1.90, cena 12100 dem Renault laguna 20i, i. 95, cena 86.850 DEM RENAULT TRAFIC 20, L 91, cena 11.050 Rover m en, i. 94, cena 15.300 dem Rover 214 Si 16V 5 vratni, 1. 94, cena 18.600 DEM SEAT IBIZA 1,4 CLX 3 vratna, 1. 95, cena 16-000 DEM ?EAT IBIZA 1,4 GLX 3 vratna, 1. 95, cena 16-900 DEM SUZUKI SAMURAJ S.I 410, 1. 94, cena 8-400 DEM 5RODA FORMAN 135 LS, 1. 91, cena 6-400 DEM SKODA FAVORIT 135L, 1. 91, cena 5.000 'lOVOTA CARINA 1,6 XL 4 vratna, 1 91, “na 12980 DEM VOLVO 850 GLT, i. 93, cena 35.000 DEM VW GOLF JGL 1,6 D, 1. 85, cena 5.250 DEM VW GOLF JXD 3 vratni, 1. 86, cena 6.800 DEM VW GOLF 1,6 D, 1. 86, cena 6.300 DEM VW GOLF 1,6 D 3 vratni, 1. 88, cena 8.900 DEM VW GOLF JXD 1,6 3 vratni, 1. 88, cena 8.600 DEM VW GOLF 1.3B 3 VRATNI, L 89, cena 8.600 DEM VW GOLF 1.6 B 5 vratni, 1. 91, cena 11.300 DEM VW GOLF 1,4 CL 3 vratni, 1. 95, cena 19.000 DEM VW JETTA 1.6 B, 1. 86, cena 6200 DEM VW POLO 45 3 vratni, 1. 96, cena 16.250 DEM VW PASSAT 20 CL karavan, 1. 92 cena 19.900 DEM VW PASSAT 1,8 GL 4 vratni, 1. 93, cena 22.000 DEM VW TRANSPORTER 1,6 8+1, 1. 74, cena 441.000 SIT VW TRANSPORTER CARAVELA AUT. 1,8, 1. 92 cena 20.900 DEM MITSUBISHI COLT 13 GLI DAB, nov, zelo ugodno, posojilo ali leasing MITSUBISHI LANCER 1,3 GLI DAB, nov, zelo ugodno, posojilo ali leasing MITSUBISHI PAJERO 25 TD GL Voung, nov, zelo ugodno, posojilo ali leasing Zelo ugodna posojila in leasing. Informacije na telefon Celje: 063/482-011, Dravograd: 0602/83-643 4^5 AVTO ŠKORJANIC PRODAJA RABUENIH VOZIL Ford Fiesta 1.8 D, i. 92 11500 DEM Sierra Caravan 2.0, 1. 91, 14.000 DEM Lada Samara 1.5 3V, 1. 94, 6.990 DEM Lada Niva 1.6, 1. 93, 8300 DEM Daihatsu Charade TS, 1. 92, 8.100 DEM Golf JX 1.6D, 1. 87, 7.300 DEM Lada Samara, 1. 93, 5.900 DEM Nissan Micra, 1. 95, 12.090 DEM Renault 4 GTL, 1. 92 4.900 DEM C 25 Diesel, 1. 90, 11.800 DEM Informacije na telefon 063/412-245. Siv | FORMA n Pečnikova 2, 3310 Žalec, SAVINJSKA TV tel.: 716-116, fax: 711-153 Vabljeni k ogledu: sreda, 21. maj petek, 23. maj VIDEOSTRANI 20.00 NOVICE 20.00 TEDNIK 076 20.05 EPP 20.20 POLICIJSKO 20.15 VIDOEMIN POROČILO Oddaja z 20.25 BORZNE NOVICE videospoti in 20.30 RISANKA novicami iz 20.35 NA POTEH K SEBI sveta glasbe gost: Manca Birsa 21.00 GLASBENI COCTAIL Himalaja ob diapozitivih prispevek CTV 21.05 24. SEJA OBČ. SVETA posnetek z dne 22. 5. 1997 Nedelja, 25 . maj: ponovitev l. sredinega in petkovega sporeda ob 10. , /s TEKMOVANJE V DUATLONU ZA OSNOVNE TER SREDNJE ŠOLE SLOVENIJE IN DUATLON ZA VSAKOGAR Organizacija: Triatlonska Zveza Slovenije, Društvo Triatlet Celje, Občina Žalec Informacije: Dejan Glavnik, Breg 61/b, 3313 Polzela, tel. 063/720-760 Kraj in datum: Žalec, 25. maj 1997 ob 10. uri Kategorija in pravila: Učenci in učenke: 5. in 6. razred 7. in 8. razred 1. in 2. letnik 3. in 4. letnik Duatlon za vsakogar do 30 let od 30 do 45 let od 45 let dalje za moške in ženske Učenci srednjih šol bodo tekmovali na razdaljah: 700 m teka 2 km kolesarjena 350 m teka Učenci srednji šol bodo tekmovali na razdaljah: 1 km teka 5 km kolesaijenja 1 km teka Na duatlonu za vsakogar bodo razdalje iste kot za srednje šolg. Zaščitna čelada na kolesu je obvezna, vožnja v zavetiju je dovoljena za OS in SS. Prijave: Prijave z imenom in priimkom, letnico rojstva, naslovom ter klubom oz. šolo, ki jo zastopate, pošljite na naslov: Dejan Glavnik, Breg 61 At, Polzela do 23. maja 1997 Priznanja in nagrade: Prvi trije tekovalci premejo medalje ter nagrade sponzotjev. Prve tri šole z največ udeleženci pa še posebne nagrade. Za vse udeležence pa organizator pripravlja še posebno presenečenje. Za društvo Triatlet Dejan Glavnik NAROČILNICA: Naročam-o uLAS Savinjske: □ 12 mesecev ■ 25 številk 3.000 SIT □ 6 mesecev - 12 številk 1.600 SIT Telefon: % Podpis in žig: Naročilnico izrežite in pošljite v pismu na spodnji naslov. Stroške poštnine Vam povrnemo ob naročilu! SfIRSfl d.o.o. Velenjska cesta 12 63310 ŽALEC HONDA CR-V 2.0i že od 44.900 DEM Tu je hondin reaktivec, željan dogodivščin in dolgih izletov v naravo. Na težavnem terenu boste spoznali njegovo moč, iznajdljivost in pogum, na avtocesti njegovo udobje in spokojnost. Pripeljal vas bo na cilj, ne glede na to kakšna je pot. Kljub svojim izjemnim zmogljivostim je skromen in varčen, prijazen do okolja, pravi prijatelj. Štirikolesni pogon, neprekosljivi DOHC motor, neprebojne karoserijske ojačitve kahine in konstrukcijske posebnosti vas bodo navdali z nepremagljivo 0 in občutkom popolne varnosti. Z njim boste premagovali ovire, 1 bi se odrekli udobju prave cestne limuzine. AC LEVEC LEVEC 18, PETROVČE tEL - FAX: 063 472-409 Bodite pozorni no dogajanje. Za vse ostalo smo poskrbeli mi. Novi Audi A6 Avtocenter Meh Koroška cesta 7d 3320 Velenje Tel.: 063/825-955 in 856-824 d.o.o. SALON POHIŠTVA V MOZIRJU, Šolska ul. 10 tel. (C6J/ §32-