'mNEBElJG Po razdejanju jeruzalemskega templja po rimskem cesarju Titu (70. p. Kr.) so se razkropili Judje po celem tedajnem svetu. Usoda židovstva v srednjem veku je bila z ozirom na čas ter kraj dokaj različna. Na zapadu so imell dolgo časa v Babiloniji nekako središče in drugo domovino. Ko so jih začeli preganjati Perzijanci, se je izselilo v šestem stoletju veliko tisoč Judov iz Babilonije na Kitajsko ter v Indijo. Znano je celo samostojno židovsko kraljestvo v Indiji. Arabci so skraja Jude kruto preganjali kakor sploh vse, ki niso prisegali na Mohameda. Pozneje so živeli Židje v Španiji z Arabci v prav dobrih odnošajih. Španija jim je postala druga domovina in je veijalo znamenito špansko mesto Granada za »judovsko«. Med zapadnimi Goti so bili Židje čislani državniki in med Arabci iskani — zdravniki. Na katoliSkem zapadu je Jude pritiskala rimska zakonodaja. Cerkvena zakonodaja, za katcro se večkrat vladarji zmenili niso, je Žide izključevala od vlade nad krščanskimi deželami. Kako bi se pa naj bili Judje na vladi držali krščanskih načel, s katerimi je bil prepojen srednji vek. Cerkev je prepovedovala Židom imeti krščanske sužnje ter posle. Istotako je bilo zabranjeno, Jude pokristjanjevati nasilnim potom. Stremljenje za trgovino je pripeljalo Jude v vsa mesta, kjer so jim bile odkazane posebne ulice in okraji, kar jih je tudi ščitilo. V obče so bili prosti pri izvrševanju vere, poklica in zasebnega življenja. •— Usodepolne za židovstvo so bile križarske vojne. Razjarjene krlžarske množice so uničevale Žide in njih imetje ob nemški reki Reni, na Angleškem ter Češkem. Hude čase je preživljalo židovstvo, ko je kosila po raznih pokrajinah v 14. štoletju črna kuga. Vse je bilo prepričano: Židje, katerim je prizanašala grozna morilka, so zastrupili pitno vodo. Iz Španije so bili izgnani Židje leta 1492, iz Portugalske pa leta 1498. Vzrcki židovskih preganjanj. Vzroki srednjeveških židovskih preganjanj niso bili verski, ampak predvsem gospodarski. S pomočjo trgovine so bili Judje v posesti tedaj primanjkajočega denarja. Srednjeveški vladarji in knezi so se borili med seboj, rabili so denar, katerega so jim posojevali Židje, ki so prejemali za to z najvišjih mest razne ugodnosti (privilegije). Ti izredno ugodni položaji so jim nakopali sovraštvo kristjanov. Po ugodnostih, katere so naklonili Židom nemški cesarji ter kralji, so smeli živeti po lastnih zakonih, imeli so lastna sodišča, niso jih sirieli siliti, da bi prenočevali voiaštvo in nrosti so bili carine. Pravoverni Židje so smeli razdediti sprcobrnjcnco in so smeli zahtevati odkupnino za pri njih najdene ukradene predmete. Judom je bilo v srednjcm veku dovoljeno, jemati obresti od izposojenega denarja, kristjanom ne in povrii je bila obrest. mera zelo visoka. Avstrii ski privilegij iz leta 1244 je dovoljevai Židom 170 odstotkov, Ceški kralj Otokar jim je dovolil leta 1254 prosto obrestno višino, na Francoskem je bilo prepovedano jemati od poso'jene svoLe nad 300 odstotkov. Pod ravnokar opirfanimi razmerami, so morali kristjani propasti, ako so zašli v židovsko denarno odvisnost. Povsem razumljivo je, da se je skušal marsikateri kristjan odtegniti plačilu dolga, ako je Žida oropal dolžnega pisma, ali ga celo ubil. Ob priliki prve križarske vojne so preganjali židovstvo ob Reni siromaki in tudi pri poznejših preganjanjih so iztegovali roke po judovskem imetju in življenju pokvarjeni in izprijeni kristjani. Drugi vzrok preganjanj, ki je bil po^od za njihov izbruh, so bili zločini, katerih so dolžili žide. Da so Judje krščansko vero sramotili, je razvidno iz sklepov cerkvenih zborov, ki so prepovedovali, da ne smejo Židje hoditipo mestnih ulicah veliki teden nalepotiCeni in ne smejo razobešati raznih si-amotilnih podob in slik. Razven tega so verjeli v srednjem veku, da onečaščajo Židje svete hostije, zastrupljajo studej^e, morijo spreobrnjene Jude ter, koljejo krščanske otroke v svrho izrednih verskih obredov. Papeži so ščitili Jude in v cerkveni državi ni zaznamovati niti enega preganjanja. Iz Španije ter Portugalske pregnani Židje so bili od papeža Aleksandra VI. sprejeti in naseljeni v cerkveni državi proti volji tamošnjih Judov. Vzgledu papežev so sledili tudi škofje. »Knezi in meščani so se zgražali nad morijo, višja duhovščina je bila na strani Judov,« tako se glasi priznanje Žida Gratza za dobo križarskib. vojsk. Mednarodni evharisflgnl zbor v Kartagini je začel danes ter bo trajal do nedelje. PosveCen je češčenju presv. ReSnjega Telesa. Vrši se v Kartagini, v mestu v severni Afriki, kjer je v prvih stoletjih krščanstva cvetela krščanska vera. Tukaj je živel in deloval največji cerkveni učenik sv. Avguštin, kojega tisočpetstoletnico smrti letos obhajamo. Spored evharističnega shoda je jako obsežen. Prireditvo se bodo deloma tudi vršile v nekdanjem amfiteatru v Kartagini, kjer je tekla kri krščanskihmučenikov in kjer je med drugimi leta 202. tudi umrla mučeniške smrti sv. Perpetua s svojo služabnico Felicito. Te dni pa bo mnogoštevilnejša množica, nego je bila ona pred 1727, ki je zahtevala mučeniško smrt Perpetue, poveličevala njen spomin tor častila Sinu božjega, ZveliCarja sveta. Tečaji duhovnih vaj za trefjc ceirtletje JG30. Za duhovnikc: večkrat v mesecih junij, julij, avgust in soptembcr. • Za intoligente: od 14. do 18. avgusta. — Za može: od 7. do 11. junija. — Za abiturijente: dva tečaja sredi julija; točen rok ss bo še objavil. — Vsak teČaj se začne zveeer prvega in konča zjutraj drugega zgoraj imenovanih dni. Udeleženci naj bodo v »Domu« do 6. ure zvečer prvega dne. Za udeležbo naj se pravočasno priglase. Ako bi kdo izmed priglašenih ne mogel priti, se mora pravočasno odglasiti, da napravi mesto drugemu. Oskrbnina znaša za ves čas 120 Din. Pišite na naslov: Vodstvo »Doma duhovnih vaj«, Ljubljana, Zrinjskeg-a 9.