Poglejte na itevilke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skuta jte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Ost slovenskih delavcev v Ameriki.
Telephone: CHclaea 3*1242
Cfaua litttcr
t5lh. 1940 mt the Post Office m* New York. N. \„ under Act of CwifHM of Morrfa 3rd, 1879.
, I WWKAJ KOT
1,1	HA DAM DOBIVAT« I
i 9 C "GLAS NARODA" tt
' x^T j PO P06n NABAVN08T HA >11 f^fcr * BVOJ DOM €!■*■—M MM.
v %-jr	«■	šš
:: Chajte, kar Vu xaram® «9
No. 180 —Štev. 180
NEWyORK, MONDAY, SEPTEMBER 15, 1941 —PONEDELJEK, 15. SEPTEMBRA, 1941
Volume XLIX. — Letnik XLIX.
NEMIRI V JUGOSLAVIJI
ŠTIRI ČASOVNE BOMBE EK3PLODIRALE V ZAGREBU. — VEC NEMCEV NEVARNO RANJENIH. — TELEFONSKA ZVEZA Z ZAGRBOM PREKINJENA
Včeraj so na telefonski postaji v S^grebu eksplodirale štiri časovne bombe; ranjen je bil en nemški major in najmanj 13 drug-ih oseb.
Xe nekem drugem kraju Zagreba pa je bilo s strojnicami ranjenih šest hrvatskih vojakov.
Prva bomba se je razpočila v telefonski postaji ob 12.30 popoldne. Tri druge pa so se razletele 20 minut pozneje.
Razstrelba je takoj prekinila vso telefonsko zvezo v mestu in z zunanjim" svetom.
Major Moebring, častnik nemškega signalnega kora, je bil ranjen na glaivi. ftrideljen je k štabu generalnega majorja Ed-munda Glaise von Horstenaua.
Načelnik hrvatske tajne policije ustašev Rajkovic je bil ranjen v nogo, ki jo je bilo treba odrezati.
Ranjeni so bili tudi en nemški poročnik, štirje nemški vojaki, nek nemški radio operator in šest Hrvatov.
Uradno sicer ni bilo o tem poročano, toda splošno mnenje) j«?, da so vse to povzročili komunistični sabo te rji.
Vsled prekinjene telefonske zveze, hrvatska vlada ne more občevati z vladami drugih držav.
Šest hrvatskih vojakov, ki so bili ranjeni, so ljudje našli ležati na ulici. Zadele so jih krogle iz strojnice, ki je ,bila postavljena na strehi neke hiše na vogalu ulice.
Vojaki so takoj pričeli preiskovati vse hiše v okolici streljanja in orožniki patrulirajo po hlicah in po predmestjih.
Poročila so tudi prišla, da je bila v petek štirikrat razdeja-l a železniška proga Brod-Sarajevo.
TUDI ČRNOGORCI SE UPIRAJO
AnglesEa radio postaja je sinoči v nemškem jeziku poročala o obsežni sabotaži v Jugoslaviji, nato pa je nadaljevala1:
"Črnagora je popolnoma v rokah patriotov."
Poročila je prejela newvorŠka* radio postaja Columbia Broadcasting System in se glasi:
4V bližini Beograda so narodnjaki razdejali neko municijsko t-kladišče in gasolinske za logei ^Porušena je bila tudi tovarna za aeroplane.
"Kot pravijo poročila, ki so prišla v London, so bile železniške proge na več mestih razdejane, prerezane so bile brzojavne in telefonske žice, pod ceste so bile položene mine, vsled če^ar je prevoz vojaštvo zelo oviran. Črnagora je popolnoma v rokah patriotov.
Jugoslovanska. Vlada v izgnanstvu
V	Londonu *o ministrski predsednik general Simovič, podpredsednik Slobodan Jovanovič, podpredsednik dr. Juraj Kr-nijevicj. podpredsenik dr. Miha Krek, finančni minister dr. Juraj ^utej, minister za promet dr. Milan Grol.
V	Ameriki pa so 'sedaj naslednji: dr. Boško Jevtič, Franc Snoj in dr. Božidar Markovič, dr. Sava Kosanovič. Poleg ministrov je tudi .hrvatski ban dr. Ivan Subašič.
Na potu v London okoli Južne Afrike se nahajajo Mila Trivunovi6, dr. Branko Čubrilovič, Srdčan Budisavljevič, in Jovo Banjanin.
HITLER SKUŠA NABRATI SRBSKO VOJSKO
Kot pravi neko porčilo iz Jeruzalema, skuša Hitler v Srbiji dobiti 16,000 vojakov. Novi "vladar" Srbije, general "Mili n Nedic v poročilu ima čin feldnraršala, najibrže nemškega izvora — je sicer rekel, da more do\»ti polno Število prostovoljcev, pa tbo najbrže primoran razglasiti prisilno vojaško službo, da bo dobil tolikšno armado.
To armado general Nedič potrebuje aa1 pobijanje četnikov, ki prizadevajo po deželi Nemcem občutnb škodo in velike preglavice. Nemci upajo, da bodo četniki rajši služili v armadi, jkot pa se ukvarjali s sabotažo. Drugi krogi pa so mnenja, da vse to ne bo imelo nikakega uspeha.
NEMIRI NA BOLGARSKEM
I radno je bilo naznanjeno, da je bolgarska vlada odredila delno mobilizacijo. Pod zastave so bili poklicani letnik 1921, 1922 in 1923.
Vlada je tudi iszdala posebno odredbo, « katero hoče zatretl podtalno delovanje in bo najbrže za sabotažo tudi določila smrtno'kazen. Odredbe, so bile izdane na podlagi postave o civilni mobilizaciji in obrambi dežele.
Japonska se odtujuje osišcu
Japonski cesar Hirohito je stan", na čegar čelo je posta-
prevzel vrhovno poveljstvo nad japonsko oboroženo silo in s tem končal vlado milita-ristov. Reorganizral je popolnoma vojaško" poveljstvo ter postavil "abpHinibiii glavni
vil generala Otozo Jamada
Diplomatski krogi iz tega sklepajo, da želi cesar Hirohi-td na vsa'k način ostati izven vojne, pa če je treba izstopiti iz zveze iz osišča.
STRA2NIK RUSKEGA ZlTA
Thomas obsoja predsednika
P^	znanega socijaliatičnega voditelja
so Združene države takorekoč že v vojni z Nemčijo.—Thomasu tudi Lindbergh ni povseč.
V imenu socialistične stran-
Mužik Andrej Kueemako, ki j e član kolektivnih kmetij, stra ži žito, ki je bilo spravljeno v
kašče na kolelektivni k metiji.
Napadi na Leningrad odbiti
Siloviti finski in nemški napadi- na Leningrad so bili odbiti in Rusi so s protinapadi celo zavzeli nekaj vasi in prizadeli Nemcem in Fincem velike izgube.
Rusko uradno poročilo pravi, da so sinoči bili na celi fronti v teku zelo vroči boji.
Poročilo na list "Rdeča zvezda" pravi, da sta dva finska polka skušala prekoračiti reko severno od Leningrada, toda Rusi so iz svojih močnih postojaink napad odbili. Finci so se morali umakniti in na bojišču so pustili 200 mrtvili.
Vasilij Vešnijakov, ključavničar iz Leningrada, ki poveljuje artilerijski bateriji, je po radio sporočil:
. *' Sovražno injfanterijo uničujemo. Sinoči je sovražnik skušal prebresti reko. Vsled našega ognja pa je 800 fašistov ostalo na* dnu reke. Na*ša infanterija je končala sovražni umik. Stojimo pred Leningra-
dom, odločni braiviti mesto do zadnje kaplje krvi."
«
Rusi še vedno podijo Nemce
Armada maršala Timošenka še vedno nadaljuje svojo ofenzivo in je zavzela majhno vas Setolov v okolici Smolenska ter je napredovala nad 10 milj onstran Trubčoska južno ou Brianska.
Ruska armada se nahaja samo še 12 milj od Smolenska ter obstreljujejo nemške postojanke. Poročilo tudi pravi, da so Rusi zavzeli 26. mest, trgovin vasi.
Poračano je bilo, da1 so Rusi na smole n ski fronti uničili 8 nemških divizij, pozneje pa je bilo sj)oročeno, da so bile uničene štiri 1 nadaljne divizije. Preostanki poraženih divizij so na divjem begu. Na bojišču okoli Jelnije je obležalo naj-
Mornarji zahtevajo bonus
Stirje parniki niso mogli odpluti iz newyorske-ga pristanišča. — Zaradi zadjih političnih razvojev so mornarji v veliki nevarnosti.
Seafarers International U1
nion of North America (AFL) je pozvala na štrajk svoje člane, zaposlene na parnikih, ki vzdržujejo promet z zavezniškimi pristanišči. Štirje, na Bennudo namenjeni parniki, ni»o mogli odpluti.
Na vprašanje časnikarjev, če je Vožnja na Bennudo in v zapacLnoindijska pristanišča nevarna, je odvrnil unijski tajnik Hawk:«
— Nemci ne vpoštevajo. a-meriške zastave, pa naj srečajo parnik kjerkoli. Vsak par-nik, ki pluje proti Evropi ali mornariškemu departmentu, so r>» nrAwukrtini iimtpriH.l v ustanovili "Federal E m -
ployees Committee'1'. Organi-
V Baltimore, Md., je rekel neki unijski uradnik, ua bodo zahtevali $250 bonusa.
Tekoči teden bodo glasovali glede stavke mornarji v vseh pristaniških med Bostonom in Texas om.	#
Vpoštev pride približno 20 tisoč č Lamo v Ameriške delavske federacije.
Delavci Federal Shipbuilding and Drydock Co., v Kearny, N. J., katero je nedavno prevzela vlada in jo j »odredi hi
pa prevaža- vojni material, je v nevarnosti.
Mornarji zahtevajo večji bonus. Že zdaj dobivajo poleg Bvoje plače na mesece petdeset dolarjev, kar je pa po njihovem mnenju z ozirom na pretečo nevarnost dosti premalo.
zacija je poslala članom obeh zbornic prošnjo, naj posebni kongresni odbor ugotovi, če je imela vlada pravico prevzeti ladjedelnico ali ne. Delavci so mnenja-, da se prevzet je ni za-vršilo v soglasju z ustavo.
manj 50,000 mrtvih Ncancev in ranjencev brez števila.
Rusi so Včeraj uničili 40 nemških aeroplaiiov, sami pa so jih izgubili enajst.
Jugozapadno od Tnibčevska kjer je bil starodavni sedež družine knezov Trubckojevih, so Rusi potisnili nazaj 17. in 38. nemško tančno divizijo.
V onem samem dnevu so Rusi pod poveljstvom, generala Jekoba Kreuzerja napredovali 10 milj in še vedno zasledujejo bežeče Nemce. Nemci so v teh bojih izgubili 260 tankov. 29. nemška mehanizirana divizija se umika v velikem neredu .in uničen je bil ves 15. motoriziran polk. Samo ob bregu E^sne je bilo ubitih 10,000 Nemcev.
Nemški general padel
Hitlerjev glavni stan naznanja1, da je na ruski fronti padel generalni polkovnik Ritter von Schobert tekom velike bitke v petek.
Von Schobert je najvišji nemški častnik, ki je padel na ruski fronti.
Posebno poročilo nemškega vrhovnega poveljstva je 6. avgusta naznanilo, da je von Schobert poveljeval mešani nemško-rumunski armadi, ki je prodirala čez Besarabijo, prekoračila Dnjester in se združila z nemško annado, ki je prihajala iz Galicije.
Von Schobert je bil v prvi svetovni vojni težko ranjen in je prejel najvišja odlikovanja. Leta 1936 je poveljeval 33. diviziji, ki je zasedla Porenje. Leta 1938 je bil imenovan za poveljnika 7. armadnega zbora.
ke je izdal njen voditelj Norman Thomas ugotovilo, v katerem je rečeno med drugim:
— Edinole kongres sme napovedati vojno, toda predsednik Roosevelt jo lahko napravi.
—■ Soglasno s predsednikovo politiko bodo Združene države tisti hip v vojni, ko bodo ameriške bojne ladje srečale na morju kakšno "sovražni-ško" bojno ladjo. Amerika se bo vmešalo v vojno zaradi "svdbode morja". Ta "svoboda morja" je bila erta izmed Wilsonovih štirinajstih točk, kateri je Anglija vzela leta 1918 veljavo.
Ugotovilo napada predsednika in njegove intervencioni-stične prijatelje, ki pehajo Ameriko v vojno brez dovoljenja kongresa ter proti volji pretežne večine ameriškega^na-roda.
Mimogrede bodi omenjeno, da vojni nasprotuje tudi America First Committee, cigar
glavni predstavnik je znani a-meriski letalec Charles A. Lindbergh.
Značilno je, da je Norman Thomas tudi z Lindberghoni ne strinja, posebno pa ne s tistim, kar je Tekel Lindbergh prejšnji četrtek v Des Moines, Iowa.
— (Mnogo skupin in elementov nas skuša pahniti v vojno,
—	je izjavil Norman Thomas,
—	in pristaši teh skupin pripadajo vsem plemenom. Odgovornosti ne nosijo nobeno posamezno pleme, V socijalisti-čni stranki je dosti Židov in ti Židje so proti ameriški soudeležbi. Nesmiselno bi bilo trditi : Edinole to pleme ali edinole ta narod je kriv.
Norman Thomas seveda ni rekel, da se vsa socialistična stranka v Ameriki strinja z njegovimi nazori. V deželi je mnogo socijalistov, ki Normana Thomasa sploh ne priznavajo več za svojega voditelja.
ODBOR ZA PREPREČEN JE STAVKE
Predsednik Roosevelt je i-menova! odbor petorice, ki naj preišče vzroke'spora med ameriškimi železniškimi družbami
in devetnajstimi železuičarski-mi bratovščinami. Odboru ua-čeluje Wayne L. Morse, profesor,, prava na Wisconsinski m niverzi. Odbor se bo sestal dar, lies dopoldne v Ohica-gu ter pri tej priliki določil, kje in kdaj se bodo vršila zaslišanja.
Še prej je predsednik podpisal izvršilno povelje, vsled katerega bo stavka železničarjev^ katero so proglasili za dan 15. septembra, odgodena za šestdeset dni.
Po preteku tridestih dni bo odbor predložil predsedniku poročilo o preiskavi ter svoja priporočila.
Železničarji 'bodo imeli po tistem še trideset dni časa za premislek,, če naj spnejmejo priporočila aH ne. Ako se bodo izjalovili vsi poskusi uravnave, bo štrajk seveda neizogiben,
Zaštrajkalo bo 1 milijon 250 tisoč železničarjev.
Pri splošnem glasovanju železničarjev se jih je baje 98 odstotkov- izrazilo za štrajk.
AKO BI HITLER SLEDIL NAPOLEONU . . .
Na podlagi Napoleonove v^jne proti Rusiji bi moral Hitler 12. septembra zavzeti Moskvo.
Napoleon je napadel Rusijo 24. junija, 1812 in je vkorakal v Moskvo 14. septembra.
Hitler je napadel Rusijo 22.
Gen, Konev povišan
Poročilo iz Moskve pravi, da je bilo odlikovanih več ruskih častnikov in vojakov, ki so se odlikovali v bojih pri Smolensku in s svojimi junaškimi čini pripomogli, da so bili Nemci prisiljeni k umiku. Josip Stalin je Ivana Kone-va in Andreja Yeremenka povišal iz generalnega poročnika v generalnega polkovnika.
Poleg Koneva in Yeremenka so bili še povišani: Konstantin Roka-sovski v generalnega poročnika, Leo Dovator, Sei-meon Mikulsri in Issa Plijev v generalnega majorja, Ana-tole AeejiČev, Nikolaj Vojkov in Vasilij Kopcov v generalnega majorja.
Thyssenov samomor
Robert Plaisanoe, ki je pri-bežal iz Cannes v Franciji v Ameriko in živi sedaj v Memphis, Tenn., pravi, da je bil priča, ko je bil največji in najbogatejši nemški industrijalec aretiran. Po Plaisancevem zatrdilu sta.Thvsen in njegova žena izvršila samomor v ječi.
"Pred hote^Mont Fleury," pripoveduje Plaisanoe, "sta se pripeljala dva avtomobila.r Pozneje nam je bilo povedano, da so na avtomobilih vihrale svastika zastave, četudi jrh iz našega stanovanja, nisnnryide-li. Thyssena in njegovo ženo so odpeljali, ne da bi jima bilo dovoljeno vzeti s seboj tudi najmanj osebne lastnine. Pozneje je nekdo prišel po nekaj njihovih najpotrebnejših stvari. Ravnatelj hotela je povedal, dar sta se Tliyssenova sama usmrtila.
junija, 1941. Dane« pa je še o-koli 240 milj od Moskve na najbližjem kraju do Moskve.
Sedaj pa Rusi gonijo Nemce nazaj.
V nesrečna Napoleonovi vojni leta 1812 je v Rusiji pritisnil mraz nenavadno pozno 27. oktobra, 8. novembra pa je že zavladal mraz, ki ga more prenesti le Rus,
Pershing star 81 let
General John J. Pershing, ki je v svetovni vojni poveljeval ameriški armadi v Franciji, je v pete,k na predvečer svojega 81. rojstnega dne izdal na armado poseben razglas, ki ga je objavil "Arm and Navy Journal" in ki pravi, da so današnji ameriški vojaki pripravljeni braniti domovino za vsako ceno.
Gem Pershing je že nekaj mesecev v Walter Reed Hospital.
"Srečen sem," pravi general Pershing, "da morem poslati osefcne pozdrave nad 1,500,000 vojakom, ki služijo v armadi Združenih držav. Njihova služba v sedan nujnem času je najbefj vr. ua za našo varnost/'
L A 8 »HODI" - Hew Yorf
Monday, September 15, 1941
GLAS NARODA"
OwMd ud PvblUM bj Slavealt PabUshla« Ci ■»■■/, (A Corporation), Frank flaw, Prerfdeat; J. JLnpeba, See. — Place of business of the ~	««d addr—— of above officer«: 21« WB8T 18th BTBDI,
NEW YORK, N. X.
48th Year
"Glas Naroda" la tsaoad|vei7 day except Saturdays, Sundays and HoIIdaya
Subscription Yearly ie.-r. Advertisement on Agreement.
So eel o loto volja flat aa Ameriko In Kanado *«.—; aa pol leta «8. — ; aa Cam lata 11.50. — Za Haw York aa celo leto ti.— ; aa pol loto 184».
Ea lnoaematvo aa celo loto <7.— ; aa pol leta $3.50.
"Glaa Naroda" lahaja vsaki dan Isvsemil sobot, nedelj in praanlkor.
•GLAS NARODA." ti« WEST ltth STREET, NEW YORK, N. T.
i: CHelaea $-1141
PREOBRAT V VOJNEM POLOŽAJU
Hitler, največji pustolovec vseh časov, jo je zavozil. Dozdaj sicer še ni dospel do konca. Kdor bi mislil kaj takega, t>i podcenjeval ogromno vojaško silo, ki jo ima še vedno na razpolago.
►Skoro na vseli frontah še vedno napadu. In njegovi nasprotniki se tudi danes ob začetku tretjega leta vojne, še vedno branijo.
Dogaja se pa velika izpremenuba, ki še ni jasna v vseh svojih obris rti. 'Zaenkrat se lahko le reče, da Hitler ne more naprej.
Ruska-nemška fronta je z malimi izjemami skoro okorela. Že tri temine, torej iza prodora pri Dnepru, se položaj na ruski fronti ni v splošnem izpremenil. Ko boste brali te vrstice, bo mogoče že padel Leningrad. Dvomljivo je pa, da bi dotlej padla tudi Kijev in Odesa. V splošnem se Hitlerjeva fronta ne 1k> pomaknila nikamor naprej.
Hitler je računal, da bo porazil Ruse v nekaj tednih. Ce ga Rusi prej ne poženejo tja, odkoder je prišel, bo moral najmočnejši del nemške armade preživeti hudo rusko zimo, in je vprašanje, koliko jih bo dočakalo pomladi«
Zdaj postaja čedalje bolj jasno, kako pretirana oziroma lažnjiva so bila poročila nemškega glavnega stana. Poročila o strašnih bitkah in še »trašnejših ruskih i>orazih. Ruska .-.rmada se je sicer umaknila, nikakor pa ni biLa- uničena, dasi bi ne bilo že zdaj nobenga ruskega vojaka več, ako bi bile remše vesti le napol resnične.
In nihče več'ne verjame, da bo imel Hitler prihodnjo pomlad priliko uničiti ruslto armado, dasi je bil to že spočetka njegov edini cilj. Kaj zavzeta mesta, kaj zavzeto ozemlje! Vse to je brez pomena.
Hitler je bij uverjen, da bo padla Rusija pred njim na kolena in prosila milosti. To se pa ni zgodilo in se tudi ne bo.
Zavozil jo je pa1 tudi na zapadm fronti in sicer na morju i i v zraku. Nemški stifbmarini nimajo niti sence tistega uspe-lia, kot ga je pred dobrimi šestimi meseci napovedovalo nemško časopisje. Večinoma vse 'posedanje angleške izgube na morju, bodo še prihodnje leto nadomeščen v amreiških in angleških ladjedelnicah.
•Sedanja vojna s podmornicami bo menda istotaka fia-sko kot je bila med leti 1915 in 1918.
In kako temeljita se je spremenila slika zračne vojne proti zaledju. Pred dobrim letom se je Goering šlrokoustil pred nemškimi ljudskimi masami, da ne bo nikdar nobena angleško letalo predrlo nemške protizračne obrambe. Danes tulijo skoro sleherno noč sirene v Hamburgu, Bremenu, Kielu in Berlinu ter opozarjajo prebivalce na prisotnost angleških letalcev, d oči m angleško prebivalstvo razmeroma v miru živi.
Nemškemu narodu je zaenkrat še prikrita največje izjalovi jtin je nemške vnanje politike, <la se namreč v Združenih državah ni obnesla nemška propaganda. Nemško časopisje je začelo precej priznaseljivG pripravljati nemški narod n«1 to dejstvo. Nemci namigujejo o morebitni soudeležbi ameriške mornai^Ce v sedanji vojni.	1
Navzlic vsestranskim zmagam ni bila vojna Nemcem /e prvo leto nič.kaj povšeči. Ce je bilo še kje kaj navdušenja, s< je tekom drugega leta ohladilo, zdaj pa že mora nemška tajna policija pozivati "zveste" nemške državljane, naj vsakega onialiliivca iu nezadovoljnega prijavijo bližnji policijski postaji,
Z vpadom v Rusijo je nameraval Hitler doseči dvoje ciljev: premagati Kuse in prijetno presenetiti nemški narod. Bliskovita vojna naj bi rodila bliskovito zmago.
In zato je oholo napovedal: — V štirih tednih bo vse končano.
Temu je sledila druga napoved, da bo konec najkasneje v-osmih tednih. Poteni je bilo rečno, da sredi oktobra.
Zdaj so pa Nemci zvedeli, da so začeli graditi nemški vojaki na ruski fronti barake, v katerih bodo pričakali pomladi. Kakšen vtis napravijo taka poročila v domovini, si je lahko predstavljati.
Hitler jo je zavozil, toda kakor reoono/ zaenkrat bi "bilo
se prezgodaj domnevati, da je izigral zadnjo karto. Preveč se mu ni bilo treba še nikjer umakniti. Hitlerjevi sovražniki še rimajo armade, ki bi mogla uspešno poraziti najmanj 2&Q t črnskih divizij.	J
Lahko se pa reče, da bo letošnja jesen označena v zgodovini kot obratna točka v sedanji vojni.
Pridelek krompirja
Poljedelski urad poroča, da ■bod na podlagi cenitve dne 1. .septembra pridelali letos v deželi 373 milijonv 853 tisoč bu-šljev krompirja.
To je sicer šest odstotkov jnanj kot so ga pridelali lani ter en o^IstMek več kot se ga ^ov^rečuo gridela
Največ ga bodo pridelali v New Yorku, Pennsylvaniji, North Dakcrti, CoWadu, Ore-gonu in Califomiji. ,,
A.DVERT1ŠE IN :: "GLAS NAKOPA"
UUflSKA1 KUHARICA
Nojnovejša zbirka navodil za Kuhinjo to>	Cena 50c
Naročila» pri ^ » *
KNJIGARNI* B
St-QVI BNIC
PUBLISMNG
COMPANY
s
VfifrAKOVtJJEN L. im
Velikost 9H x 14)4 inČev
48 velikih strani;
82 barvanlh aemljevldor tujih drža* in 0 zemljevidov ZdK drŽav in zastav vodilnih držav;
45 svetovnih slik popolnoma o-, . značenib;
^animlrl svetovni dogodki.
NajnoveJSi zemljevid kaže celi avet In tudi:
RAZDELITEV POLJSKE MEJ)
NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
PRIKLJUČITEV ČEH OSLOVA*
SKK k NEMCI J I NOVA FINSKO RUSKA MEJA
Cena
35
centov
Pofiijite ivoto v znamkah po 3 05- po 2 centa.
• 1 •■- - ^
Posebnost":
HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI
SAM SEBE POPRAVLJA KUPON. U ga dobite a atlasom ln ko ga izpolnite in poSljete k Izdajatelju zemljevida. Vam daj« pravico, da dobite dodatne zemljevide a novimi mejami vojskujočih ae držav, -kakor bodo preme-njene po sedanji vojni.
NaroČite Atlaa pri:
"GLAS NARODA"
»« WEST 18tb STREET r NEW YORK, HL-1-:
DELO NA FARMI
iSCbm moza in ženo, ki bi rada delala tna fartni; morata pa znati poljedeljštvo in živinorejo, Dobra ,plp<te- rn postrežba. Naj se oglasijo direktno
na P. 0. Box 33, North Granville, N. Y.
■ — -- 9—11, 15,18, 22
PRODAJALCI
MOŠKI. ALI ŽENSKE. KI IMAJO PRIJATELJE MED SLOVANSKIM NAROIK»I V NEW XORKC IN NEW JERSEYU, »tOltKJO DOBITI SLUŽBO ZA CELO 5:iyxjtenje v ne.
KEM MEMORIAL PARKU V NEW JEKSEYU. PROSTORE ZA GBOBO VE PRODAJAMO PO NAJNlŽJ£>OE-NI V METROPOLITAN OKROŽJU. DQGQVOR ZA PLAfeQ OSEBNO. — NASLOVITE VSA PISMA NA: ROOM No. 41$, 591- SUMMIT, AVENUE, JERSEY CITY, N. J-, ALI TELpFO; NIRAJTE JO -2-0664' ZA OSEBNI
RAZGOVOR	H"
9—15 A 17.


liimki klubi naj bi bili pa ve-lno pod nazorstvom dobrih drča vi j a no v. :
Po mnenju Ramette je naj-Wlj pogubno^' čš' prepuščajo stirHši o t r okori i rsvojc avtoniči-tnle. V ž£vfl>mot)il!fi, — je Rjavil, — Ve dogaja dp i/es' 'do-iti' ve^' n&lnoralnosti Eof pa v is^li javnih hišah v New Yor-iu!' "	: 11
Poročal je o zasstišanjii deklet, ki že niso dosegle petnajstega leta. Pravi, da ni še nikdar naletel na" ubbenegji Vojaka, pomorščaka ali long-slioreniana, ki t>i znal strahot-nejše" preklinjati kot znajo te navidez nedolžne stvarice.
Pomožni okrajiii pravdurk Rametta nikakor ne pretirava.
Dandanes otroci prenaglo dozorevajo.
Nikdar ne bom j>ozabil slu čaja, ki sem ga pred leti doživel na neki naši prireditvi.
Kakor po drugih naselbinah, je tudi v New Yorku navada, da se na ve*elicali loci mladina od starine. Stari se po svoje, mladi pa po' svoje zabavajo. Starim' igra harmonika, mladim jazž.
Večja družba nas je sedela pri mizii ter' poleg očeta iri matere—oba sta mojd večletna znanca—tudi njuna hčerka, ki sehi jp prvič videl ter ji "prisodil kvečjemu štirinajst let. Než-Uo, drobceno, toda' lepo razvito dekletce. Poznala nfe je le p6i imenu. JCajbi-ž sta se stariša kdaj vpričo rije meuilia 6 meni.
Nekateri so šli pleša t, drugi k T)ari. Tudi njen oče in inati sta'se nekam zgubila. "Obsede^ la sva sama, ona ne enem, jaz na'drugein kdnou riilže.
Pogovora nisem skušal navezati ž njo, žato ga je pa oinii. Odrinila'je kozarec, sode in 'rekla : — Dober drink mi kupi.
Poziv me je p^esenčiil, vendar sem ji vztre^ef, češ, ot'fok je otrok in hoče stare oponašati. Prinesel sem ji kozdreC s sodo, ledom in limono. V vse to je bartender kanil po mojem naročilu le nekaj kapljic žganja*.
Pokusi in se nninrdne: — Saj nima nobene moči.
Medtem se je presedla bližje, mi brež vprašanja izmaknila cigareto, se sklonila pod mizo in jo prižgala.
—	Presneti otrok, — sem si mislil, in se koj potolažil. —. Ni mogoča pomagati t 'kallčoi' druge vidi, taka hoče biti sama,-
Sklanjala Se je pod mizo in proti tlom puhala diiri."Zdelo ipe ml je. da ji moram'- nekaj reči in jo kar tjnvendan vprašam, koliko je stara.
—	Dovolj, da veni, — odvrne in pogleda vstran.
Že danes mi je nerazumljivo, kaj je hotela povedati s tem.
Že odnekdaj je moja navada, govoriti z otrokom kakor z otrokom, z odraslim pa kot z odraslo osebo. Če slučajno naletim na bitje, ki ni ne otrok, ■ie genska, sem res v zadrugi*. Da prekinem mučen mo&, ji
rečem in jo vprašam: — Ti bo s • pa kmalu res že velika. Mogoče imaš pa že fanta* ,
—	(A, kaj bi z enim, — odvrne povsem prostodušno,*'-— tri imam, ne sam<f enega. Pri bari se drže, odkar so prišli. O, saj so že pijani. Nocoj se bodo še stepli. Ti ne veš, kuko ajfrajo drugi na druge!
Po kraljem . molku' še bolj zaupno nadaljuje: (ff' — Veš, so še otroci, komaj po osemnajst let stari. S taking i ni ni<5. Poročeni moški so •bdljsi? Moja prijateljica, s katero hodiva skupaj V šolo, ima potočenega. Poročeni znajo že v&ffttofoatr—
Predavanje ministra Snoja
Takoj po svojem prihodu v j New York je minister Franc Snoj izrazil željo, da bi p:dše^ v isti,k- s s-vojimii rojaki v New. Yorku. Kolikor je bilo " phc imo^oče so bila razposalna povabila na sestanek in res se je precejšnje število naših rojakov v sobe to zvečer zbralo* v cerkveni dvorani na Osmi.
iMlnistor Prane (Snoj je vpri-jetnili !bese<Jah pozdravil na--vzočr ter je takoj spočetka po-vdaril fidno prepričanje, da bo po i-edanji vojni Ju^frslavija zcipet wtala iu ž njo tu*?«i S'o-venija, pa če jo sovražniki še tako razdirajo.
Jugoslovanska vlada je potem, ko je videla, da• se armada ne more upirati pre^i silni nemški moči, o<lpotov"ala iz dežele, ne, da bi, kakcrlii kdo reke', rešila svc'.f6 kr»zo. tPnffp^!' da tudi v ino^em^tVu ia^topa Jugoslavijo pred narodi" rn čaka, ko bo hitleriz-em:uničen.;,;.
•Hitler, ki je ie malo dnr pii?j sklenil z Jugo^arvijo prijateljsko jwircdbo, je Icar nama"h za-^•gv 1 vf e o"bvezriosti, Id jili' |e sprejel s prgodl»o, tff je nepričakovano vdkril na Jtigostavi-io z naglico; ki si jp niti Amerika ne more pre^trl^ljatr. Brali ste o'tend iri "v stt^hu ste pričakovrn, kaj še pride......
Od vlade1 jt^ V indžem)stv'o odpotovalo S' ministrov, khtrriJi nanif-n je. pred svetom \-zdržati vla<lo Jugoslavije."
Minister dr. Krek je okoli Af: ike prišel v Txtndon, dr. Ku, har, ki je bil nekdaj na<-elniški komisar v Parizu, je tudi prišel v l^oudon ter je sedaj na potu v A rti trike.
"Sli smo po svetu." .ie rekel minister Snoj, " ne da bi rešili svoje glrve, tenneč da povemo svetu, da smo tu in 'd-a rešimo donw>vino. Stcjiiri pred vami, da vas združim^ da bi ^kup&j delovali za obnovo drniovine."
i Srbi so pred prvo svetovno vojno imeli t-vojo neodvisno dr-jžafo; Hrvatj&'fco bfli pod' 'Mfc: . džari, Slovenci pa pod Avstui-jo. Vsak'del našega« nHroda je živel svoje življenje razvil svojo posebno kulhiro. Vlsak de? je oidiiesel otl svojih pre jšnjih vladarjev svoj \ijliv in vsled teh vplivov ni bilo mogo- I če v kratkem caisu zliti v enot- I no celotb eelbkiipm^a naroda. I
Po1 vejni f<r'bi1a vstano.vlje-na Jugrt lavija in v Beogradu je bila postiivl^enai centralistič-1 na vlada.'v kateri so imeli Sribi nadvlade. To seveda ni šlo in Hrvatje so se zoporstavili, Slo- | venci pa smo 'gwlrnjali. 'j
VendiM- pa je še nokiiko šlo.|( Slovenija je zadnjih 20 let 7.e:! h) napredovala in kdoV zadnjih 20 let	člonioviriV ni več
videl, je skoVo ne bi več /pfoznaT} i in bi ^ čudil, kako je m<&6Fe/!
v pi^ieroma tako kratkerii ča-]( '	tiako'velik Ha^i'edf^k. T
j j fPcd"Avstrijo §Ioyenijn ofekt"- \ rik: šlvot-o ni imela sedaj'jO j imanjo povsod. Dobi'i sirio urii- : , verzo;gradili l^pd moderno o;- r ste, dbsegli marsikaj drugega, — SlMenija je pa napredovala vsepovsod.
Na* Hrvatskem je vodil i^ijiH ; Iirv^^-ko politiko, ki je bilh nnu sprotna Sribom, dr, Vjadko Maček. In ižvčjeval }t zsHago, ta: ko da je prišlo do poraznima | med Hrvati iri'Subi'(in dr. ^fe-i Čok ;e s t op 11 "v <*ladokot ministrski pr'Tpredsednik. " 1 SIcvenci nismo nastopili tako ; ostro kot Hrvoiti, temveč smo ' ksušali v narodni skupščini ' priboriti si nekaj več pravic; 1 z odkritim nal-protstvom, nismo ' hoteli prifi na dari'. fbojec se J kakeera razkcila. kajti vedeli 1 Rno, da je nnše me^to, naša re-' šitev, naš obstoj, samo v Jugo-> s lan ji.
; Ijota 1931 je prišel na pozori-i šče Hitler. Go\;ori! j^ in govoril ter napovedev^ in preroko-k va<l —nikdo rrru ni vfrfjel. Nti-: piisal je Mein Kam^f in pover dal, kaj hoče deleči za Neinici-jo. Toda povedal je, da je tre-ba u n iiciti STova ne.'" aTco li oče Nemxnja priti do svojega cilja.
Najprej je vda ril na Posaar-je. kjer tedaj po venSa-ifciki pogedbi ni smelo biti nobenega nemškega vojaka. Hitler ]>a je tja poslal svojo armado, to-'-'a poveljniku je naročil,' da se takoj vstavi,.ako bi Francozi pokazaTi kako nrsprotje. Francozi sc bili pripravljeni postaviti se proti rienišla armadi', toda London je Franciji naročil, da miruje.. In sama Francija sr proti Nemcem ni moi?la 7:0-stfViti.
Frarienia je bila t e<t a j močna, Nemičija pa ne, toda Hitler 1 .je bil di-zen in je vdaril in uspel. Anglija je Hitlerju dovolila Še več. Smel se je polastiti najpn .j sudetski'h kraijev, nato cele ^^(^lovaske' 'da'lje Gdansk a. Tedaj je Hitler za-hrepenel še po drugih deželali, čutil se je.dovolj močnega in vAiril je na Poljsko, nato pa
šj da/.je in celo tnko daleč, da je po nekaj tetinih zlomil fran-CGitick'arrila'do;'ki je'Ve'jata« za 11K jnročnejk?o. najnvoelerne^šo- na' sv(t6;m ski; i,Mi ^ 5 a-/ <! ZŽVlffije ^lefol 'ž raSninid
diSavaHi^'pHja^Ti-^e ^eze, ni od t om 'M z'avojef$T'en6 dr-čavo zo. dWi'^o ' Napira.nl je dr-žavo; kalerr^r.io irtiornena-
p^adalhe iti prhatelj^We ^od-
fcfOčr jm'prdiannlji^ eno za 1C6 ^ spravil '^d sej na.ipr.-j vse" zapade d'Ha've, ki so mu šfalie n-a< pbfi "proti An-1 dijK ted^f je' ^atlel tudi i A^glti'S: k£VjtfrVedel:'jo,l'da ni 0^0rožefia iri!<dn'§e iftl.iriiaHj dve leti rie' Hd mogla biti davol i o^rA^nh'« '' > HKi-rv.R
f^sfeiden' oaf km^fi'PrvIa. kateremu je naravnost povedal, da bo napadel Pus i jo. Knezu Pavu je najprej ponudil prijateljsko pogodbo in Jugosla-I ivija jo je aprejela v dobri vo-Ijij ^ br>'.s tem obvarovana strahot "Vojne. -
(Slovenija ie. kot sami veste, najlepša dežela na svetu. No zato, kar snito od tairi doma; tem več, ker to priznavajo visi tuj' ci. ki prihajajo v naše krs.je.
Toda po svoji zemljepisni 'legi se nahaja na prostoru, kj^r >o srečaje^o trije narodi:' slovenski. nemškr in italijanski". Hitler pa na vsafe način Ticjče nai JridraTi. zato jiMrel>a"uniči-ti' sfeyvoinski naroel in; to dola brozrteiriio. Sfoveric^ zapira, nioi'T in pošiljarv Srbijo;'na njihove domove pa poškJja Nemce. •	< ' •
111 daiie^' 'govorim <k!ločno profi Hitlerju iri' Mntssolniju, cciridi imani v Ljubljani svojo dnržlrio, ženo in tri sinove v š vojen V rojstnem k mju pa 8 bra t m- in dve sestri.
TTi'ti r je razpršil naš narod« pa ^h>di bi marsfkdo vs^e-l muk iri trpijo 11 ja iy.ginilHitler nas nc brt zdrobil, naši Ifudje se vrnili in "l>odo obnovili j Jucro^avijo.	■ ■
Prišel bo čas mirovne konf6-renco in naloga ameriških Slovencev je. da dvignejo svoj erias da kričij o in zahteva-jo 0W10-Vitev Jri>sroslaviV Pg vojni nio-ra biti Jugoslavija federativna država in o tem že razpravlja
Peter Zgaga
_	. 1_____
1	^	~—
DANAŠNJA MLADINA
Pomožni okrajni prav^nik S. Rametta je bil poldrugo leto pri del je h mladinskemu sodišču* v Srookl>;iiu, N. Y.
Te^Uni je Ralnetta"govoril o( svojiH' izkušnjah in doživljajih ter refifel/ da morajet mertKlaj"-
II	i krogj| Storiti odločnejše korake, kajti' živimo v'T-asu,' ko mlade šolarice preklinjajo kai-kor stari feiortiarji tBr phiv nič ne prikrivajo svojili spoliftli doživljajev z mladimi fanti in dozorelimi' moškimi'.
Tekoin svojega ' službovanja 11a mladinskem sodišču jej Rametta več zvedel o riiladini kot
III	u je bilo prej znano. MteČe-1 zobi fantje so bili obdolženi posilstva, in marsikatera desetletna deklica je povseni odkrito in brez sramu priznala razmerje z moškimi.
Spolni zločini se širijo s ■strahovito naglico posebno med mladino, toda poniožni o-krajni pravdnik Rametta ne pozna proti temu nofoenega za-1 [ res uspešnega sredstva. Vse- ! [ kakor bi pa morali stariši bolj j paziti 11a &voje otroke, ntla- 1
Siinovičeva vlada v Londonu.
IX; se pa vrriem k svojim prejšnjim izvajanjem, ko I- cm rekel, da je Jugoslavija zadržala Hitlerja dovolj časa, da se je A n^lija pripravila, ca jei fsednjič z usedi a Iran, moram | st daj pov^ariti, da je drugi slo-j vanski nai od, namreč i*uski, i vstavil Hi tel rja na njegovem I pohodu in prepričan sem, da i bo nemška ol>orožena sila do-! j ži vela svoj poraz v Rurfji — } tedaj bodo Slovani porazili Hitlerja.
__. . • . _1 .
JURIJ SLATKONJA.
Rojen je bil leta 1456 v Ljubljani, umrl 28. aprila 1522 na Dunaju..
Lete; 1495 ga najclem» na' dvoru oesarj*a ' Maksmilijana' kot kaplana in kantorja (cerk-< v enega pj^ca), 1498 pa je postal kapelnik novoustanovljenega dvornega pevskega zibora, ki je ped njegovhit vodstvom] knuilu zaslovel po vsej Evropi.' ■ Slatkonja je tudi sam zlagali pesmi in jim prirejal napeve za > slevesue prilike. Po njegdveni1 pos»iCdovanju "so prišli najznamenitejši skladatelji one dobe f Ina 'Jjvor in kni:idu je zaslovel Slatkonja mod glasbeniki kot 1 prvi strokovnjak in veš^ak.
Leta 1513 ,}x>stal dunajski škof, se lotil z vnemo urejevanja'svojo škofije, ne da bi pri tem delu zaneniarjal glasbo in zminstvo. Kot cesarjev svetovalec in zaupnik je opravljal razna poslanstva in in»e! pri vfadriiH ipolitiČnili ipcsv*?tova-njiti važno besedo.
IMATE 2E TA PRIROČNI ATLASt
V. teh kritični!) fasih je vsakemu £it&teijn dnevnih vesti potnben ta. priročni ATLAS, ki c» pošljemo našim naročnikom po najnižji eeni. — Naročite ga Se dane«!
Lepa knjiga Je kultoma poslanka; odprimo ji vrata v naše domove,
odprimp Jj grče . . . (Finigan
• • - . » ' ----
If t/	DED —
JL \> P	^ ZEMLJO otrebU, ioni
VI w% - w . PCE —
J^	•	J° i« poaejal in (iedal bojno njeno
Spisal IVAH MATIČld S I N -. > ...... ■	..	J« torel med Irikim klasjem
Knjiga Je 8voJeTraten pojaV	II VNUK —
> slovenski knjižeTuosti^kaj-	»>' J® drirnil proti benr norefa
ti r nji Je v trinajstih dolsUi	-• - • •
poglavjih opisanih . trlpajaf	j , , , .
rodov slovenskega naroda,^!	13 POGLAVU — 4 iS' STRANI
davnih početkov v starem	v PLATNU VEZANO
■loranstva ^da danafnj«^	7; ^ a dae. Knjiga je verao zrcalo
.pa^ega iivijepja 1»-. i^J^-	Cena 4 J PoStnina plačana
nja. In kdor Jo prebere bo	" mmU
vedel o Slovencih več kot mu	, i
more nuditi katerokoU nafc	rAvtor knjige je IVAN MATIČlfc, ki
zgodovinsko delo.	je spisal aplošuo zuauo knjigo —
1 '	1 . NA *i&v4yjH POU AN AH
e K:4N J I Gt A R N A ^
"Glas Naroda
iu west urit stmkkt —^	- NfcW yqkr. n. ».*}!
PgLA.B > HDP	Jot*
Monday, September 3
"IIJIIDT.E JBK X* m
Kratka Dnevna Zgodba
1>A'A£LR PEiOEL:	- - -K?
Vpliv filozofije-
ZmiiLsljen ie stopal po sobi.
lIV/.iiulo se ntu je, da mora biti nervozen. Desnica imi je pnhitevala vsakih da-et sekund pivko i"elaT preskočila im je, ki jih ni bilo in se nastanila za nekaj trenutkov na zrcalno-blT-sm-eni se tenifenu, kjer so di-vjnle pred leti skrbi in vesele urici 'veliki i mestnega življenja liki beneeanske sekire po Krasu in pokoncavale one goste gozdove tenuvorjavih kodrov tako, da niti pogozdovanje iz tovarne Ane Ozilla.«? ni niot*o p .klicati najmanjše koreninice k novcntfu življenju.
Stopil ji k pj alni mizi. ]>-vien je začela bh-skaiti po aktih, y.n|pi)sniki.h, -zakoniku, Lo-ml)rosi ju in Manteffazzi- čemiiir so sliMlili kletki izpiski.
[n zfrpct jt- stopn po sobi. Km hi tudi ne 'bil nervozen?* Jutri, da jutri nasipi prvič kot zagovornik p^od porotri'k1. \fnoiro zavisi od n jegovega prve*!*!! nastopaj velikanski vpliv inv* lahko njegov prvi uspešni vikrovc!*. Ko jnn v-a j državni pita vd ni k ne «rvee k vanj n,j povili sin-flib izvajanj, >aj( in»a ]»ri ]>ožij2^«leib in znanih InmpMi eel > naj'-urftnejsi od -] v»*1 ni k težko s;t;-Vi<*er tem težje ' pv odvetniški koncipijint. ki, nastopu prvif pred porotniki. |
Te/ko stališ/""! Kri o V zakrivil v prvi vrst« da sta poiro-rela kmetu hlev in senik? Naj-pre.; slaba vzgoja obtožencev, doma je vladala '^všeina, starši s.- l)ili Ve' eli, da so jim poli ih^af i p i i AmoikVio de»u. zato jih pa tudi niso pustili v šolo. Voski otroci so |*,h iUisim ho-vati. ker so bili revni na telesu z inieevali jih, podili iz svoje srede in pri obtožencih se je p! vir p ,javil srd »roti č-oveški družbi. Brez omike, brez prijateljev, tel ono pokvarjeni, navezani .-juui nase. ob-o/j.i.;c<" ■ t ■» - —.
edinega tolažitel.ia v onih obupnih urah« nmureč alkohol, go piml v službo k sirovemu kmetu. — Delali, so kakor živina zr. majhen denar; ko je pa izvedel gc s pod ar, da hodi najmlajši irifd njimi za nj ihovo im,jhrh-kejso dekio. jih je zapodil brez usmiljenja — in uarava jim je postala domovje Zapili so svoj zaslužek, duh jim-je bi omr.m-Ijcn in uiž-ali so krutemu kmetu hlev. Hoteli so jra le ustrašiti, to<la ogenj se je širil, ognje gasilci ni>o skotili tako hitro v svoje uniforme in pogorel je hlev. Pravdnik sicer poteče, zakaj so se skrivali in skri li, žr«kaj .«o tajili. to<la kaj, zavrne ise njegeva izvajanja z di j tvom. da tiči v vsakem človeku nagib do samoobrambe, poebno pa se pri iiJiii. ki --i niso bili v s vesti nobenega zločina. Vsak ni bil tak značaj, da hi nastavil še desno licc, ako ga *bi ješ po levem. Kr i je \~zki-pela tudi njim, srd, ki je kuha'! vse življenje, jo počakal pravega trenutka in izbruhnil v maščevanje itd.
T:iko približno bi -i dalo govoriti. To !bi že šlo . Še r.ialo razvrstitve, še ma'o priprave, nekaj temnejših baiv za kine-tcv značaj, za pogum še kozarček konjaka in občinstvo mora biti zadovoljno z no."opečenim zagovoHi ik oni.
fTodvi čakalo ga je še dt-ugo delo in desnica se je zopet napotila na opolzli Kras njegove glave. Bil je namreč vrt na-rd Vijak. pod'pi*iaI sleherno koristno drwtvo, bodisi gmotno z mesoenimi doneski, bodici s svoji »i krepkim ba-'om. elegantnim nastopom \ pri javni sok lski te-1 ovadbi, ali pa z ua-vdnšeurm -lavnostnim govorom pri tem ali onem' narodnem slavju. Skratka, bil je du<-ša vseh d ruštev in .zavzemal
tudi najimenitnejša odboriiiŠk.a i ihtesta kot predsednik, podsta-rosta, reditelj iti
y istem (Vi) u se ji moral pripravljati t utp na povsdfav do-»"im udeležencem na veliko n'a-Hodno veselico, ki bi se imela vršiti drugI dan po' njegovem nastopu v porotni dvoran!..
'Ra<zna društva so se zgla>: a, da pridejo že dan prej v mesto. Kdo naj jih pozdravi? I seveda, dok ter! Rad je sprejel t-i nalogo, saj si je sam priznaval v veselih trenotkih. da mu mora tak pc^tlTav le koristiti. ljudje spoznajo bodočega odvetnika, lisq popišejo 11a tan!; c njegove usipclu pred , porotniki, njegove poach a vo, ime njegovo
etelovi po širili deželi ill ne Ik. mu treba iskati pozneje svoje klijentdle z Diogenovo svetilj ko, ki jo bode že itak vsi ob krožali liki vejice ponoči. . 'Pozdravni gover ni ravno težka stvar! Dobrodošli, zahvala, da so se udeležili v tako velikem, oziroma ogromnem^ Številu, da -o premagrili yi»e fežkce,. prehodili hribe ju doline- nekaj običajnih fraz z zagotovilom. da ni'sc fraze, par takih stavkov kakor je na pri-nn*: : Kri ni voda, prošnja, naj pc trpini j o n>estnc centralo v ' njenem ljutexn fboju proti kru-tinl sovrp(znikoni, -grom ovit Živijo! prisrčno stiskanje rek — in pozdrav je končan.	,
' Sicer je vsekakor nvno^o odgovornosti združene s takimi pesii, nc, teni večje veselje bo (»žival, ako se um oSbcje fia-Tfi-{•i. Večkrat mu ie phliaiala misel; dh'W bilo bolje zanj. ako ' bi nadaljeval pred' leti filezo-fične šhidTje. Toda neumestni dovfipi njegoviih kolčirov-cd-vetnikov nji1 i'ačun filoz^cfske 1 raztrrsenosti, njihove zafrkači-ie so ija* odvrnile od filozofije
in vpisal se je na'juridieno £a-_&___-
kulteto. In vendar hi zdaj že'zdavnaj pfofešo?. Iri jiiSoTl 1 ne Ibi iniiel toliko ekrbi, kakor jih ima sedaj. Kaj se hoče, on se je že žrtvoval za narod^ za ljildstvo, za pros>vt to in za bolj- > šo njegovo bodočnost.
y. , * ' , . , v|,
Scilna dvorana je'bila potila : nxlovednih poslušalcev. Državni pravdnik je koneiil svoj obtoževalni " govor in jezno je ztrlo ^"inst^-o na obtožence. 'jT^tal je zagovornik. Glas se" mii je v začetku tre«d! nekoliko; Toda kinalu je priše! v ogenj, gla)* še inoi je o.im"il in njegove besede so bile izborno milo. ■s katerim je prat črno ban*o vin -clbrazov pdžigaleev. Ako sO bile Ciceroncve b sede res sani tir d, potem bi morale biti njegove besede na jo kasnejše ivetikonoene poti::ie. ki jih je nudil občinstvu, porotnikom in obtoženccim. 3ci iso se kar čudili cdprtih ust i-veji i^loi-znostv. ' posoihno- še, ko so sliša^i tiipa-taiii glasno ihtenj? v |>orotni-škili vrstah.. "Sedaj vatli p^ kliČemr." olv-nil se je proti podžigal cent udc1>ro došli! Veseli me. vas moreni po^dra\nti nrl tem mestu. Vi ste fakter na-i^cpra ljudstva, ki podpira z dti-ševnimi in telesnimi done-k i uašo narodno stvar v iti'stu. VT ste noč in dan priprav 1 jeni seči . nam pod pazduho, s svojimi krepkimi rokami, da ne pade-.uio v'bo.Hi za lastno existence. , za k<4ero se 'bonije nas nared 'j ^že leta in leta. Kri ni veda"! ] Pn^i ste' <la se ogrejrte ob' j ogn.iu brato\1 ke ljriilx-zni. HH*a- < a vam, da ste prišli na ninsa , srca., da ste nam prinesli po-pozdrave svojiii .in našiii so- j mišljenrkov in zatrJiilo; "da še ; cmajeta.prej hriib in gofa, ka- • kor pa vpsii lju!b:^en do rod- j nib niescanskili bratov. S'soJz-1-niiit očessoin k=kren Ijrfbeznl do vas, vam pomijam roko v r~resrčen pozdrav!"	f
Ob ojeni so bifi požigalci s sedem, osem in devet Jet težke i ječe, .poostrene s poetom in tr- ] dim leži-ČMii.	<
IPcpoidni'. Polno ljudi je pri- 1 čakovalo na kolodvoi/u priJiod 1 vlaka Žvižg, in prišel je. Iz- 1 stopala so dfuštvri, požarna cjb-ramjbna rz KI, .pevsko društvo- ; bralno driištvo, tamlburasko ' društvo, sekolsko društto itdi ! Postavili so se na peronu, govornik je I-topi I pred došle go- ! ste, pozdravi! jih z navdnšeni- : mi -besedami, obrnil se proti ' koncu še k občinstru in rekel: 1
*' Sedaj pa prosim^ ne sodite jih pi-estrego, da so prišli sem. ■ :Oni sami niso prišli n*ll, bodite uverjeni. da igrajo tu veliko 1 [vlogo drugi vzroki, drugi slučaji, proti katerim se človek ne ; niore boriti. Zapuš?eiioi-t, slaba vzgoja, zaničevanje, siabo [1 ravnanje ž njimi, srd proti se- ' daj oibstojeiČemiu . iTiružal)n^mu ' redu, ^'ino ii) žpfrinje, ki izpre- * mene najkrotke^ega jagiljVta 1 v besnega, ničesar se zavedajo- 5
čega volka, so jih pHpe^jaU,na 1
•to tne^to/Premifilite njihov ( upni položaj in recite svoj: Ni- '
Oo5ia.ia.ioci vlak je zaerviižgal. 5 Narodno slavje je vlcljub temu n ^ToJbrb lir pelo. In vžrck toj dvrij- ( ni poirtpti in raztresrnosti govornika? Svoi čas je študiral ^ en ^^n^efti^i' f i 1 oz of i j	s ^
!
TFlp'. n v 4 „ 4	» »i k
l ouein spisi
iiiim'aiimaiBiinwtiiiiiiiim	^ v ^, .^^ f a
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sen.rU dr.	OOKKIT4E AMEkIKE, epiui' «L UhJXti Tri*
V. J. Kern. Veun'	Cena $2.00 ddj^ 1« 141,^13:! stranl On« whko re/
BOUOČ1 DRŽAVLJANI naj	knjiti«. -	Poljuden in natpoftn' opT, o/kfftta nore*.
"How to become • »Ulzeo of toe UaUcri	•▼eta. Spis m £ita knkor sanlmlT« purest tor .
Btateo".	Je oeetorljeo po cojboUMb Tirib. .	~ ^
V tej knjigi ao »M pojoralla In nko-	Cena BOČ
ul naseljen'-	Qeng	.-.t ►
iiOMACl 2iVI^OZDRAVNIK, ti > I sal Franjo Dn-	PRAKTIČNI RACUNAR. Tr^a rea. »1 ju...
lar '278 arranl. trda, ven Cena $1.50	Priročna knjižit a, ki roebu^e »ae. kar > pri
Zelo koristna knjiga sa vsakega živinorejca;	nakaun In prodaji nutrebno.
opla raznih boleanl In adrarljenja; slike.	t ^	Ce04^756-
OO VEDO REJA. Splaal R ^egrart. 148 straitL	—i
S aUkaf*-	PROBLEMI SODOBNE FILJ1Z0K1JK
Cena 41 __Spisal dr. F. Veber. 841 atranL -
■ Knjigo	priporočamo vsakomur, ki se
KNJIGA O DOSTOJNEM	^ ^T"1" *	B°d°,>M
V5JDBNJU. 111 strani	£e«a 50c	C^J • ^gg
ilLE^SSJy^. jjpiMi i^tc PeTC g tlttapi.	; .
lM.awaiU. ...	...	_______8L6\T^SK<JNESf6Kr SLOVAR. Sew ta vil Dr. F.
Knjiga aa mlekarje ln ljubitelje mlekaratva	__,	.	• 6
»pion	Bradač. — 626 strani. ^
c^to 50c	Cena$1.50'-
OUC	.....	v
NAJVEČJI SP1S0VNIK. — 160 stranj.	UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Ukuarer. t
r Cena :.gOČT "163 strani, -	-	Cen» Jf
NA^E ŠKODUIVE ŽIVALI » PODOBI fr BE-	^ffi	T'
SEDI. Oplual Fran Erjavec. 224 arranl. Bro* ,	, ,	„
Cena 25c	" StOvEkSfcj SPI SO V M K. Sestavil H.
• *	PodkraJSek. — 437 straol. • V -
OBRTJO KNJIGOVODSTVO 206 atrant V«f."	C«ia* $1.—
Knjiga je namenjena v prvi vrati n atovbno.	-v ,*. jV ^ ^ ,
nipet^o s^ strojno kij\iCavDlC«rstv« lela-	iAifj --** < t	• ~»
aollvaratvo.	.ZDRAVILNA tELIfttJA. «2 strani.
. t	* • I''•' *	.^i / . * ,
Cen. $1._	Ce— 25c
-	. , ,, t NarptiteRia«'. ^ m U .	. ,
Slovenic Publlsiling Company
216 W. 18tH Street	New York, N. Y.
, —■ - .-v	» - ^ .	-	— - • i .i
r /Vaše investiranja v Defense Savings Bonds,; se^ga fi, Tse bo zvišalo za 33^ li^enS treiji->o" oast6tkov v TeM.;
-rr-	/t -j"fV '	•
Kupite DefenffS "Bonds in
i Stampsf-- 'f y	_afi^M
Rojake
prosimo, ko ipailjrfjo sa nMro^nino,
uiSrišft 9t4TM
. CAJSLAAIAJf^ POSTiX'MDKSx
1&UO o tvori predsednik br. Vincent Caankar ob 10". uri poildne dne 19. avgusta 1941, v prošfom' gt. ufada 'm,); mi nis'toW 352 N. Chicago St.,
Pi'n-otni" so: V. Cain kar, .To-^piiihe Erja'vefe, Ziilar, J. Gornik,' Wo "JurjeVec, W. B^us, T. X Wim&l ' Janko.' R^^'j. i t diii i"'an! odKcra in:Ma'ry.fVi-^iandVt»re<tK(>dniea S. Z. Ž.\ kot I ijurodiui zastopnica. SkiipoJ jje naV^oMb oš^h'zastopnikov rrtz-tlili clovonskili or^hiizncij. Po-'locr teh 'iz piri.f&'zno.^ti fiftsetrTa sejo iolietsfea ro^aka'Mr. Kuhar in Oč^podaric'.
Pr< <1f tlni): l>r. C'ninlair v i)t-vontvenerh pozdravnem nr^fo-.volKi izrazi svoje zadovoljstvo ffoLšp'e Prl^lamf kot prvšrat n'a-vzo&i nK sejali tega crtliora ter izi'iw/i u|>awje. da jo še veekrat vidiiiK) v .s vej i sredi. .
Ker ui o'b otvoritvi bil na: vzov rediti ziifiLsirikar, kateri pa knialu nato vstopi, to je br. J. fiogetj, .i-* bil ■za za«p!l--nikarja
imenovan Wm. Rus.
Poročilo o ovojem, poslu pčda tajnik br. Jos. Zalar. kot sledi:
^. junija «em prejel od br.| J. Rog^ja članek: "Pafiv Slo-] vencev" ga odobril in je biil n» to p riobeen v "listih". Za članek aaVhnžn"l>r. Rcgclj, direktor pufclicatete, *se priznanj?. Iz državnega urada pa je dobil redne in izredne listine in dri'U-ge za^owrve, katere bo še predložil. Redno poročilo in račnrt? je treba vsaki mefcee izpolniti in odpostefti. Tako poročilo je bito pciViano za ni^>ec iunij
mi.
30. junija 1941 je prejel lir. J. Rogelj osnutJek listin: P'o-nlo\niice za podnužnice. S tpred-gednikoni sta se dogovorila, da A? jih da natisniti samo v aii-i gleSkeiu jeziku^ Vzorec je KI predložen in odgfrren. Istega dne je prejel od g. Blatnika iz Gifbeit, Minn., vpmšanje za ustanovitev podružnice. Mn je posla- vi-n potdebna navodila in pojasnila; •
11. junija je prejel od g. Pez-•Jiirca iz Clevelanda, O., poročilo^ da so organizjirali podružnico". ^	* '
14. julija je g. Škof iz St. Louis, Mo., vprrtšal za podatke za crganizlranje . podružnice katero je preje«). Prejel je pivnici ali pbnočijb od predsednika i*igdsfovaw=kega" odbora in od ,T. RogTja je prejel osnutek pravi* dobro sestavljenih, za kar i mu izreka čast in priznanje. Pfed>?cžena 'bodo kasneje ti zbornici.	,
2ST. julija je poda.1 podrobno ])oročilo seji gl. odbora KSKJ,, ki je vše "'dosedanje delo tega odboji odobrila. Nikakega'fjri-npevka pa d'o sedaj raso niogM" napraviti, ker po mnenju državnega zaVaroValninsloEiga u-rada po neki točki pravil, ki darove prepoveduje, ni kaj takega mogoče storiti, : dokler pravila ne popravijo, kar se bo ugodilo in potem bo tudi njihova organizacija storila svojo dolžnost. . „ '
Ij: tijjkflriie Ausec Bros. jo-lietske ^vrdke, je pnejel naročene Ppsriovnice s poncčUonv, da jih. je jtvrdka brezplačno natisnila. kot [prispevek .pomožni . Vzeta z zahvalo na zna-nje-.. ^ . ...; t .... , • (30. julija ie poslal poročilo di^a vpem^iir akJu.
M,""avgusta. Je povabil za
prigiop TiadaJ.im are srcvenski
or^^mLzacO: Pro^neiS^iyne, Slq-;venSe in" pk tS&ovens^o ACoško Zv^o, od katerih dotlej še ni preje?.' o^ovora. ' Med ca^oih je prejeT od bla-arajnika Jurjevca priporočilo,, da 6e naj Jiajb^vi pobotniee, brjeg katerih, mia; fc težko pošlo-Vati. Odpiral mu je, da naj po-^ca|i;a ,seie. Qd br. J. Ermenoa, člana odbora pa^je jprejel pri-, porceilo, da t>i se naj ,y važnih
zadevah glasovali potom pro^ xy", ker njih organizacija ne
Zapisnllt
ssje Jugoslovanskega Pomožnega Odbora v Ameri^, Slov.
sekcija.'
more posTatT na vsako'sejo svojega zastopnika. G<led£ tejga nasveta je mnenja, da tako gla-I ovanje pravila izki'-jttcujejc kar mu zbornica pritrdila.
<j£ledo prav K' je mifehja, da lii se jih diffo natisniti saitio V H' stih in ne v knjižicah in. da "b se na.T.dalo napraviti nekakšne kartice, pooblastila., za nabiral ce prispevkov.
Halje po:oča, da se je dosle, uteranoVilo osem, podrnižnic^ "11 sicer: v Joliet,.IK. Cleveland, O CliishcVm, Mmn.'; Clwca-o, III.
Mnwaiikec. WkSKeboVgtfn AVis., Elv, ^linn., in St. Louis Mc. Iz St. Louis, Mi., je pre od nekega brata Hrvata po ločilo, da se bodo pridružili ns;
Vekči.ii.
CTIooile
poročala družili za stopnnl'dv, kot sledi:
V! Cairkar kot pre 'i-eilnil riiriKa nič poročati, kar ni ž< tajnik omenil; iz^eimsi. da ie % tiskarni SN^BJ -naročil uradii
Ipaipir in kuverte ter isto razpo ( ^'ai nr. uradiiike. SXPJ je iine
! akcijo v razpravi na svo.il sej ki je pol tcpan.fe ksekiitivc ii tega odbora odobril. Mrs. Jo sephrine Erjavec V glašii'11 SŽ? i "Zarja" je že 11 tešeč-a ipnla 1 prioboila apel za pomoč In raV notako apelirala na vse po družnice. Akoravino doslej ui bile !*e pravega odziva, upa na najbolj^;- in t]'e prepričana." da se bodo podružnice odzvale.
Jaiik> Rogelj: seja gtavnegs odbora ABZ ,jes .sprejela vse zaključke tega odbora in darovala v blagajno slovenske »ek ci je JPO vse t o $500.
Jolin Gornik: V Cleyilandi Kta z br. Rogljem skli<fala naj pi-\-o sestanek gl. odbornikov vseli organiizacij, zatem sesta liek , JTU^tvemih predsednikov i in tajnikov. Vršil se je tiidi jayen;shod, .ki je moralno dobre uKipel. Ustanovili so doslej <110 pcdriržnbo in dali tiskati pohotne knjižice, za nabiranje prispevkov. Zastopniki >var. drogov, ki so za ^fcvar zainiere-sirani, n visi i jo ustanovit j vsaj a podružnic v Clevelandu in deluje se za.ustanovitev istih tudi v Girardu, Loraanu in drugod, Lokalni časopihi jim gredo na roko. kar je dober pojav. Pri-poreča, da naj vsaki navzoč piše voditeljem v važnih naselbi-
(Nadaljevanje na 4. str.)
R A Z P R O D A / A
«L6yeia«rt
KNJIG
po zmerni ce^'
50c zvezek Andcnmpvo pripovedke z»,ftloveuako
:v mladino .
Bele a oči mali junak, 4Dostojevaklj) Botii mejniki (Itm
(■"ilozo/bka zgvdba <Alojz Jlresck)
Govpsti Komurmfc«Ju (JuL Zeyer) G«tod l^ridoUn Žolna in oj^ovs
druiina (Fr. Milžinski> Kazan, voljčji pes (J. O. Cunrood)
K»j m Je »lakaru sanjalo (V. Horo-
(; . . r4 .
Na različnih p«tib XFcanc Vrjutcp). Peter Pave| Xlavar (Dr. J. Pregelj) Pravica gladiva (Vladimir Levstik) S»eto no« (Rudolf V rabi) - > SUka Doriane Gray (Ow^tr WiW«) Verice duie v vieah (P^sper .Mirimp) Zapiski iz mrtveca doma (A. M. Dostojevski)
Po 70c zvezek
Do Ohrida in Bitolja (Iran Mellk) .
Po 75c zvezek
BfsWeeor (Artur Bernede)
Onstran pragozda (Jane* Oliver Cur-
- wood)
Po .strani klobuk (Damir Feise))
Romantične duše (Ivan Cankar) Seriant »iavolo (Marcel Priollet)
Železna ee«La (Zaae Grey)
Zlati Panter (Sinrlair (ilurk) ,, Gusar r oblakih (Donald Keyhoe) Gospodarica sveta (Kari Fidor) Hektorjev. Mc£ (Rene La Bniyere) Bdeča Megla (O. R. Frich)
Po $ 1 zvezek
Ugrabljeni milijoni (E. G. Sel iger) leridieus (Pater Kajetan) Sivko (E. S. Thpmpsou), v Rudarska balada (Marija Majej-jcv*) Prigodbe čebeUee Maje (Waldemar Bonsels)
Piagvinski otok (Anatole France) , . Pisarn zgodbe (Janko Kae) t. Iz življenja za življenje (Ivan Zu-
j pan)
i Po $1.25 zvezek]
j Zadnji Mehikanec (J. F. Cooper) .
i Skrivnostni studenec (Pavel Keller)
Po $1.50 zvezek
Zločin in kazen (F. M. Dostojevski j) Tigrovi zobje (Mavčiče Lablane) j Krištof Dima c. (Jack London) 1 Misterija .(Gustave le Rouge) ! Lucifer (Jean de' La Hire) Izpod Golico (Slavko Savtnsek)
Po $2 zvezek
Prešeren (France Kidrič)
r Po $2,50 zvezek
Višnjeva repatica (VI. Levstik)
Naročite pri: * *
KNJIGARNA
PUBL^tNO co:
216 West 13th Street, New York, N. Y.
VAŽNO ZA NAROČNIKE
k . v •.. . ■ ... . • ..v- ..	:
! Poleg naslova je razvidno do kdaj Imate plačano naročnino. Prva	1
l' JUvUka pomeni, mosec, druga nan in txetja iiaJoto. Da nam pnibra-	. I • nUo nepotrebnega de(a la atnofikor, proelmo, da »kuAate naročul- j
i no pravoCasno poravd«ti. Pošljite naročnino navavneot nam ail. io	j , pa plačajte nagemu xastopuiac t VaSeic ,kraju all pa kaieremn Izmed
| taetopniko«, kojifa Imena «0 tiBknos r. debelimi črkami, ker o« upravi-	1
i'. Ceal obiskati tudi druge naselbine, kjer jo kaj saSlh'rojakov nase-	«
jf ijenih. Zastopnik bo Vam Ikročll potrdilo.-aa plačano naročnlao.	-j
CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Lanshln
XILO&ADO: Po^hlo, Peter ^pll^ Walaenbnrg, M. J. Barak
INDIANA; . (
Indiatnaiwlis: Frank Zupančič l LlilNOlS:	v.
Chicago, J. Ber&y Cicero, J. FaUaa (Chicago, Ooera
Jollet, ,
- Maacontab, Frank Angnstla North Chicago in Waakegan, MM.
J^ltanUier, Fr. yodopirw
lilGBlGAN :
Dotsolt, L. Plaakar
Chlsbolm, J. _ Lntitnlch
m, J P«k*l Bvelei|it U01M Dm* Veml,
.J^ibbin^Jobq POTU MONTANA: Bonndnp, Id. H. Paolaa
Waaboe. Ju.. Champa W*4|KA» .....
Gowanda. Karl
Fafla. Frank Mario "
j Worcester, Peter Bode OHIO: Rgrhertop, FrMk Trata
Clereiand, Anton JB«d>ek. Chas, Kar-linger, Jacob Beanjk,^Job» ^lap^la tilrard, Anton Nagod* . Lorain, Louis Balant, Jokn Kumio Toangstown, Anton KlkaU JBEGON:- —" Ocegon. Clijr.^., KoMar 'ENN^XLVAHU: Bfwmgr, John Joaflikar	Hv
Conep»n«gh, J, Brexeree ^, Ooveijlalo ta oknUca, k Mrs. Iran
■»Kapnik . Bip<?rt» LooSa ^fuMUi F^rroU, Jerry	..
Forest City, Math fftatf Fr. Blodnlkar Oreeaahurg, rYauk N«Tak	'
Homer Citj. Fr, Fereijchak
. Imparijii; yfinee.Pa]eieh
Johnstown, John Polanti
Kraja, Ant. TanJel)
Lurw, ftVil BaiJpcb . .
Midway. Juuti 2ont
Pittsburgh In okolica. Philip Pr«tu
Steni ton. A. Hno
Tyrtle greek, Fr. 8eU«ror
Vffist Newton. Joseph Jovaa
Milwaukee, Wp*t AU1«, Fr. SkOk Sheboygan, JoMfk Kak M
WYOMING:
Booif Springs, Lull Taaeftw* Dlamondvllle, Joe Rolitn
Tank nutopolk lida potrdilo u tvo-
■■ijMfyife pnjol. XasWpalke toplo
VTIATI '«UI MMDr
LA8 1X10DI--I.fi«! —
Monday, September! 5, 1941 «"
G
OSPOD iz KONOPISTA
Napisal: I * WINDER. 86
• •
TITIIDTEJIN L. 1M
Jeremija se razgleduje
■TT
P. BERNARD AMBROŽIČ, OFM. 1
Nadaljevanj«
Že pred šesto so zibrafi častniki tv veliki hotelski dvorani okrog polkovnega komandanta, polkovnika Franca, ba>ro-na Conrada pi. Hoetzertdoifa V strahu so drhteli, njih razburjenje se je stopnjevalo od minute 4° minite. Samo polkovnik ni drhtel, ampak m? je začel feziti, ko čez poi1 re nadvojvode še vedno tli bilo fta iizpregied. Ura je ciJbila sedenj odibila je oseni, toda nadvojvode ni (bilo.
Ta čas, ko so častniki čakali v rveliki hoteLsiki dvorani, je Franc Ferdinand jpretgledoval vojašnico. Ce^fei dve uri, cd Šestih do osmih, je ogledoval vse prostore in izpraiševal moštvo. Ta vojašnica je bii a prva, ki nuu je bila po godni. Snažnost, ki je Vladala povsolii, mtu je ugajala v skoraj vseh vojašnicah, kar jih je bil dotlej irailpioiral, je bilo obilo nesnage in smradu. Tudi duh moštva nuu je bil všeč. Izvežbanost vojakov je bila vzornS.
Ko je nekaj minut po osmih stopil v hotel na mestnem trgu in sprejel po rt čil o po likovnega poveljnika, je gedal v dvojico velikih, sivoniodrih, od jeze se i-krečih oči. 1 Mali polkovnik Conrad pl. Hoetaendorf, čigar vročekrvna naiava je že vso zadnjo uro 'v ostrih besedah prekipevala zaradi prestolonasled-nikove netočnosti* ni niti treni-l z obrazom ko je naOvojvcda srr^eje se, povedal, da je nalašč naročil častnike v hote,>(ker je hotel nemoteno pregledati vojasSnieo an pretipati moštvu obisti. Polkovniku je bilo sedem inštirida-et let, toda oei so se mu bliskale kakor neobiy.danen*u mladeniču.
„ Farinc Ferdinand si je mislil: "Ta vrli, malce smešni polkovnik je podoben užarjenemlu poročniku, ki so mu storili kri-'vieo." Ko je Franc Ferdinand v odkritosrčnem. navdušeni« rekel, da ni se nikjer našel tako bistrega moštva dn tako brezhibnega reda, kakor v trapavski vojašnici, so re mlaijostne oči (polkcvnega poveljnrka ponosno zasvetile; bilo je. kakor da bi ves človek n<ahoma zasijali. Ponosno je rekel:
"iVem., cesarska visokost, moji rojaki so najboljši, kar jih premore' Avstrija Nit: P m i nimajo boljših."
"Ta mali mož je zelo s-an*:<zavesten," je pomisli; Franc Ferdinand. .
Do polnoči je ostal pri častnikih in kran^ljal z baronom Conradom, ki se rmi je zdel čedalje bolj zanimiv. Ta polkcrv-ni poveljnik, čigar ime je bilo Francu Ferdinandu do današnjega dne neznano, je bil videti eden tistih redkih častnikov, ki so imeli o na ogah vojiske svoje lastne nazore. Polkovnik, ki ga je po tretjem kozarcii vina minil vttfkršen s trail pred gosto-, vim dostojanstvom, je s trpkimi, ostrimi besedami obžaloval "kaznjivo zanemarjanje" oborožene sile. Rekel je, da ima Avstroogrska premalo vojakov, premalo porabnih častnikov, ki kaj razumejo o sodobnem vojevanju, [premalo topov in puš/k, ki ustrezajo napredku tehnike, in pred vsem; — premalo trdnjav. "Nu, za zdaj nam vojna ee<ne grozi" je oporekel Franc Ferdinand. Na .kar je mali polkovnik odločno izjavil, da se bo A'* trija v ze o bližnji bodočnosti prisiljena vojskovati.
"S kom neki" je začudeno vpralšal Franc Ferdinand.
^Z Italijo, cesarska visokost."
Mali polkovnik je trdil, da se Italija, ktodna sovražnica, ž? 'mnogo let pripravlja na vojno preti Avstriji. Italiji ne gre pustiti, da bi si sama izbrala rok izbruha vojue. Itadjane je treba prehiteti. Dokler pa olb italijanski meji na najvažnejših mestiji ni trdnjav, ne more nitii najbc5jša vojaka nič opraviti. Avtj-Tijska vojska na žalost nikakor ni najboljša. Gospodje poslanci, ki jih ni nrkoli volja, da bi dovolili vsaj najpotrebnejše izdatke za ojačenje armade, so pi*avi sovražniki Avstrije, z njimi bi bilo treba kratko obračunati.
"Posebno na Ogrskem." je rakel Franc ^Ferdinand
"Seveda na Ogrskem." je Conrad pritridil; "a tudi v Avstriji."
Franc Ferdinand je vprašal temperamentnega častnika, otdJkod je portfen o italijanskih vojnih pripravah. Conrad je odigovo: i I, da sleherno leto prebije isvoj dopust cb italijanski meji- ker ga to vrznenrrtjivo vprašanje bolj zanima od vsega drugega. Vsalko leto mora onemogel gledati, kako silno napreduje jo na italijanski) stiani, med tem ko avstrijska zani-karnost menda ničesar ne opaizi in so modri gospodje politiki kakor slepi. .
Franc Ferdinand je radovedno gledal malega polkovnika. MHi tega častnika so bile že dolgo časa njegove misli Italijanka nevarnost, zanemarjanje vojske, lahkomiselnost in bre® skrbnost gcspokJov na Dunaju, ki so prikrajševali vojni proračun, in le neradi in z odbitkom dovoljevali štenKo novincev vse to je bilo že mnogokrat pripravilo prestolonaslednika 1 srd. Navdušeno je pritrjeval odkritemu čal tniku. .
".Toda rakova rana je zadržanje Ogrov, ki meji ob vele-izdajstvo," je vzkliknil nadvojvoda..
Conrad je pomislil in dejal: "Ali smem Spregovoriti odkrito beseda, cesanska visokost? Rakova rana je vodstvo "von Ider Janze" kakor pravijo Prusi.. | Posefbno generalni štab menda ne pozna nevarnosti, ki nam grozijo/'
"Tudi jaz pp bojim', da ne," je vadihni* Franc Ferdinand. "Nu, počakajte, olj svojem času se bo »vse to iapremenilo. S to starikovo gospodo bom korenito premtetel. Samo da ne bi bilo prepozno!"
Razigrane volje je zapustil Tropavo. "S takšnimi častmi se človek lahko marsičesa leti," je mislil s-tm pri sebi. "Skoda le, !ula jih vseh ne poznam; gotovo jih. je še več tega kova." Namenil se je, da bo pazil na malega polkovnika.
Poln novega uptmja se je sklenil peljati na Dunaj. Dolga odsotnost iz prestolnice je bila nedvomno cslabila njegov položaj. Inšpekcijska potovanja po garnizijalh so ga bila utrdila v piepri/anju, da mora (najprej (poizkusiti, kako bi dobil odločilen vpliv na.vojsko. Dtamfnevafl je, da mu cesar, ki ga hooe udržati od vsakršnega poliAiičn^ga delovanja, v normal-nib časih in okoliščinah ne bi prepovedal tesnejšega stika- z armado ki je nepolitično te'o. Boj za -ženoj je zdaj nestrpnežu branil stopiti s svojimK vojaškimi -željami v ospredje. Franc Fendinanki ni mogel iti k cesarju. Ker se k posredovanju kneza Montenuova nikakor ni hotel zateči, je moral potrpeti in v ;breedeilju čakati konea odločilnega leta. Najprej je bilo treba obvarovati Zofijo no>vih napadov,	- - -
____ - (Nadaljevanje prihodnjič.)
Kaj čakamo?
V predidočih dveh člankih* sem se nekoliko pomudil pri o-pisovanju razmer, kakorsne so sedaj v kiomovini vsaj kolikor je mogoče razbrati iz posameznih poročil in tiskanih dokumentov. To se mi je zdelo potrebno zato, da si »vsak vsaj nekoliko lahko predi tavi potne bo pomoči.
Ljudje se sprašujejo: Kdo je trenutno najbolj potreben, na katerega bonto najprej mislili?
53Jii se, da -o najbolj , potrebni — izgnanci. Tisti, ki so ostali na svoji grudi ,ali pri svojem dedu na. icij. mesta, si utegnejo sami pomagati in ve kako preriniti skozi najyečje: težave. Pcleg tega se zdi, da je naše ozemlje, kolikor ga je pod Nemci, nedosegljivo in tistim, ki so tam,-za enkrat pri najboljši volji ne nsoremo na po-j ihoč. Kot že rečeno, ljudem na ittdijanskenr ozemlju bo motgo-če pošiljati naravnost — razen še g.ožeči vstop Amerike v vojsko prepreči tudi to.
Najpotrebnejši so zaenkrat , begunci. Teh je veliko v Lju-Ijani in najbrž po celi Ljubljanski pokrajini. Brez vsega /o pribeža i z Gorenjskega iz (Štajerske in od drugoŠ. Navezani so na krščansko in ffloven-^ko ljubezen rojakov, ki so pa sami brez dvoma v velikih težavah za živež in drugo potrebno za življenje.
iBeguncev je isto tako veliko na Hrvatskem B. i^z vsega so morali čee mejo. Po dvesto dinarjev so f-meli vzeti in kak "punkeljček" so smeli poveza-
Ameriški vojni program zahteva zelo veliko število izvežba-nih mehanikov. Za vsakega mladeniča se sedaj nudi najlepša priložnost, da pri tem pomaga svoji domovini. Poleg tega pa bo tudi dobival največjo plačo zadnjih let. Podlago za mehanično znanje si morete fiobiti s knjigo NEW ENCYCLOPEDIA of MACHINE SHOP PRACTICE (v angleščini.) Ta velika knjiga popisuje in v slikah pokaže temeljna dela mehanike. Razloži vse natanko, kar mora znati najboljši mehanik; pojasnjuje vpora-bo vsakega stroja, orodja in meril. Pouči vas, kako je treba vporabiti načrte (blue prints) ter vam tudi daje mnogo računskih tabel, aa morete pospešiti svoje delo. Ne glede na to, ali ste šele početnik, ali pa že izučen mehanik, vam bo ta knjiga zelo koristna in mnogo i v redna. — 1000 slik in rizb. 576 strani, trdo vezana knjiga stane samo $1-98. —
Poštnino plačamo mi.NiaTočite pri KNJIGARNI GLAS NARODA, 216 W. 18th Street, New York City.
To velevažuo tehnično knjigo je spisal znani, profesor na Stevens Institute of Technology, George W. BaniwelL — Ker ne vemo, ako nam bo mogoče vsem naročnikom, ki želijo to knjigo, V8treči, pošljite svoje narocilq še danes. Knjiga je ravno izšla in povpraševanje po njej je ogromno.
— celo p in>eroma veliko dati Ako bi šel kak tozadeven ok^-bor z resnostjo na delo in ej zagotovil zaupanjp naroda, bi se brez dvoma nabrale lepe vsote. PcJeg tega ni treba računati samo na prispevke naših 'lastnih ljudi — tudi druge sknpine* bi bili pripravljene kaj storiti, če se jim nujna potreba prihr^rno predoči.
V teh štirih točkah je v resnici vse povedano. Zdaj je treba samo iše. da se z vi-x» resnobo vprašamo: Kaj čakamo?
Vprašanje staviti je lahko, cdgovor dati je naravnost ne-mosroče.	i
Rojaki, rojakinje — ali bomo res — S? čakali?
(Nadaljevanje pnhotftajic.)
prvi vrsti poklioane vršiti delo samaritanstva, radi tega hočem delati z vsemi močmi za dosego nam?na teea tdbora. Kot predsednica SŽZ, imam korespondenco z društvi, kot tudi sem že apelirala za; obiranje prispevkov, ustanovitev podružnic. V domači naselbini smo imeli en javen shod i«n -mo ustanovili podružnico, za skupno premoč. Začetekk je bil fržak, kot običajno, sedaj pa složno deluje 11 cfruštev raznih orgsjniaacij za stvar. V pomožno akcijo bomo skušali kar v večii meri pritegniti tudi a-meriški sloj. Sedaj razpečujemo nekake listke, p^tem katerih upam, bo naselbina SheG>ov-gan, Wis., zbr^ a in diarovala'za odpemoč nifsrečram v Sloveniji in Jragoslaviii tetira odiboru vsaj Woto od $500.
S tem so poročila zastopnikov podpornih organizacij, ki tvorijo to sekcijo, "Končana in preide se na >i azne zadeve.
Br. Janko Rogelj, član publi-mo deželi, pač tudi sebi.'	odseka opozori na Čla-
S tem. da kupite obrambne bonde in znamke, p o-magate ne sa-
NAZNANILO in ZAHVALA '
Žalostnim srcon naznajamo vsem ttorodoikokn, prijateljem in aiacem. da nam je nmrl ljubljeni in nikdar pozabljeni sin in brat
Jerome Frank Zadeli
Pokpjni Je W1 rojen dne 27. oktobra 1922 t DhvIb, W. Va„ nmrl je 16. avgurta 1M1. Bolehal je »koro eno leto; v postelji je bii samo dva tedna pred smrtjo. BU je član druStra St. 166 Sv. Janeza Knrtnika ABZ v Davis. \V. Va. Pogreb Je bU dne 19. avgusta po katoliškem obredu 8 sveto MaSo v sv. Veronika cerkvi v Davisu ob 10. u*i dopoldan. Iz cerkve je bil preneSen na katoliSko pokopa-HWe v Thomas. Pogreb Je bil zelo lep. V<Jele4Uo se ga je mnogo sorodnikov, prijateljev in znancev od bliau in dale*, ltar je dokaz, da Je btt zelo, priljubljen med vsemi.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, W. ate darovali v Ptice in cvetlice in sicer: Druatvo Sv. Janeza Knrtnika At. 106 ABZ.: družina Jerume Zariett, *tarlSi; družina Frank Tekavec, I>avi» ; ilr. In Mrm. Anton Sod mak. Xematolin, Pia.; Mr. in Mre. Andy Zalar. Pierce. W. Va.. Mr. in Mm Frank Muletz, Eckhart Mine. Md.; Mr. in Mrs J«* I'rbas. Camden c» Ga ulj, W. Va.; Mr. in Mrs. John Jone«, Richwood. W. Va.: Mr. in Mrs. Frank Svet, Camden on Gaulv W. Va.: Mr. In Mre. Mike Cjčič, Datfs. W. Va.: Mr. in Mre. Mike Korofiec. Coke t on, W. Va.: Mr. Jack Ben Can, Davi* W Va * Mr in Mrs. Prank Okoli*. J>avis, W. Va.: Mr. 4» Um.■ Qlvda AmoUl! I^viK. W. Va * Mr. in Mre. Johii KriHerfS^j^^rt^,	> Mr.
in Mre Tony Parroll.	W. Va : Mre- in Uh» HaffwmrI>avis.
W. Va.: Mr. Ma«ldoefcs, Mr. In Mre. Frank Cooper. Mr. in Mrs. She ridan Bouman. Mr. in Mrs. John SemiC (vsi v Davisu).
Zahvalimo ne vsem, ki ste darovali za* kv. Maše:« ■ t-y
Dnrfna Jerome Zadeli. Davis, \Va. Va.; družina Frank Tekavec, Ihivis. W. Va.: Mrs. in Mrs. Andy Zalar. Pierce. W. Va.; Mr. »u Mrs! James Ml'avee. Worcester. X. T.: Mrs. Mary Pinosky, Pierce. TV. Va.: Mr. in Mrs. Joe Kovaf, Pfer<-e. W. Va.: Mr. in Mrs.' John Xa-red. Pierce, W. Va.: Mr. in Mr?«. Ppter Sedma k, Tbomas. W. Va.: Mr. in Mrs. John Kozlevčar. Coketon, W. V«.: Mr. in Mrs. Thomas Kuder. Coketon. W. Va.: Mrs. Mary Sluga. Davis. W. Va.: Mr. in Mre. Frank Mahni*. Davis. \V. Va.: Mr. in Mre. Frank Svet, Camden on Gauley. W. Va.. — Zahvalimo se lepo tfatixn, ki ste nam podali denar za cvetlice ali svete ma*e: Mr. in Mre. Anton Kocijaiu4c, Somereet. Colo., in njih hčerka, Mrs. Jennie Spritzer, Crested Butte. Colo.: Mre, Frances Gabrenja In njeni hčere Mary in Frances. Johnstown. Pa..
Srttoa hvala vsem. ki ste nam bili v fa>mo* In tolažbo za časa sinove aH bnatove smrti. Zahvalimo se vsem. kateri ste s v tako obli, nem Številu vdeležili iwcreim. kateri ste dali avtomobile na razpolago In vozili v »prevodu ter vsem članom in članicam društva it. Irt6 ABZ.. katerea je MI. j*>kojnik član Šestnajst let. Hvala možem in fantom, kateri ste čuli pri njem t« večere.
l>pa hvala bratu Valentinu Puntar za tako ganljiv poslovilni društveni govor pri odprtem probu. H v ah* društvenemu tajniku so-bratu John Kerzic in Funeral Home. o«. Mr. L. H. Mott in Mr. TT. Spiggle. Hvala Rev. Father Francis Spillar za lepo vredltev pogreba in sveto Ma5o.
Zahvljujemo se dekletom, ki ste nosile vence do pokojnikovega gro. ha. Ganljivo je bilo. ko sta rtruiitveno zastavo razprostrla nad krsto pred^cerkiiia Jn. na pokopališču društvena člana Mr Frank Sluga in Mr. Louis Honigman.
Zahva»'mo tm družinam, ki so pri51i od daleč na pogreb: Mr. in Mrh. James Milavec. sin in hčerka. Worcester, N. T.. Mr. in Mre. Anton Sedmak. Um Pearl Sloboda in Mr. Anton Selcha iz Nema-eolin. Pa.: Mr. in Mre. Frank Muletz in hčere iz Eckhart Mine, Md- Mr. in Mre. Frank Svet in otroci, Mr. John Cimperman in Dannie T'rhas iz Camden on Gauley. W. Va.: MSss Mary Jones In Jerry Intihar iz Richwood. W. Va.
I^pa hvala fantom, ki trte ga prišli obiskat na pokopališče ali nje-sro» grob: Mr. T^udv'k Zalar iz Barberton, O., pokojnika birmanski boter: Mr. John Keržič iz Omigo. W. Va.: Mr. Joe Crbas iz Killar-ney. W. Va. — Zahvaljujemo se tistim, ki niste mogli prt« na po-(ireb, pa vseeno ste nam posla'i venee. — Se enkrat prisrčna hvala vsem skupaj, ki ste ga prifili kropft in vdeleiili pogreba. — Zahvalimo se društvenim možem in fantom, kateri so nosili krsto.
Ti pa ljubljeni In nfkdar pozabljeni sin in brat. odSel si prezgodaj od nas, ni dal Bog. da bi blU dolgo časa skupaj na tem svetu. On je dobro vedel, da je zate boljSe prt Bogu kamor te Je poklical. Zato ki'četno za Teboj z žalostnimi srci in molitvijo in upamo, da se s Teboj snidemo. Do tistega dne te vsi v duhu vidimo.
Olej križ nam sveti govori, da zopet vliUmo se nad zvezdamtda vidmo v raju večnem se nad zvezdami.
Počivaj v božjem miru ljubljeni In nikdar od nas pozabljeni sin in brat, v Tvoji rodni zemlji. — Žalujoči ostali:
JEROME In FRANCES ZADELL, sUrtti; ' VICTOR in ERNEST, brata; PRANCES, am oz ena TEKAVEC fin ANNA MARIE, set re. Davis, W. Va., 11. septembra, 194L
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf All Nations
(V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV ft
2, 6L1 l| »j
V
■ ■	■ v,
< I ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 atrani"^&i <
J | Recepti so napisani v angleškem jesiku; ponekod pa so! ! ((, tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi, >, k
i N1 Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se zanimajo saf
i 4 knhanje in a« hočejo v njem čimbolj uveib&U in1 i1 iipopolnitt '	#
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street : ; Kew York, H. Y.
nek, k i je bil pricbeeai v Prole-tarcu. Njega urednik napada kot zaa.ibno osebo, čeravno de-hije kot član publiei.iskega odseka tega odbora. Želi znati od te seje, ako je v pra-vem. ko je skušal braniti ^iiTernice te ustanove. Tajnik br. Jos. Za-Jar pravi, da so bili vsi Ro#!je-vi članki njemu predPo-žrmi
po njegovi odobritvi šele priob-čeni v listih. Osebno je mnenja, da so bili vsi dosedanji Članki br. Bo^lja prvovrstni, za kair moi gre oafit in priznanje za trud, ki ga je posvetil ti akciji. Upa, da bo deloval naprej tako neumorno, k*ot do-» lej. po začrtanih smernicah.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Veliki Atlas sveta
Vojujoči se narodi v Evropi vstvarjajo zgodovino. Svetovnih vesti pa ne morete razumno zasledovali brez velikega in zanesljivega zemljevida, kot je naprimer Hammond's New Era Atlas of the WorlcL "Bes," boste rekli, "toda po končani
vojni zemljevidi, ki so sedaj izdani, ne bodo vež dobri." Toda vse drugo je res, kot ta trditev, ako vpoštevamo ta atlas. In tnkaj pride poglavitna stvar. Z atlasom boste prejeti izkaznico, a katero boste proti plačilu 25 centov dobili dod&t-ae zemljevide, ki kažejo pre-menjene meje vseh držav, jp
bodo prizadete vsled mirovne pogodbe, in jih boste prejeli tekom 60 dni po zakljnčkn vojne in ko bodo podpisane mirovne pogodbe. (Listek, ki je treba izpolniti in poslati naravnost
na zalagatelja, je v vsakem at-laso.) Ti dodatni zemljevidi vam bodo do zadnje natančnosti izpolnili vaš svetovni zemljevid, ki bo natančno kazal Evropo pred vojno in po vojni v celi knjigi. Ta atlfts velja samo $2.75 za Združene države in $3.— za Kanado. Ta veliki atlas doMte pri KNJIGARNI "GLA1U NARODA'', 216 West 18th St., New York,
ti. Za to reč so imeli časa po kakih deset minut in hajdi na vojaški avto.
Isto. vef ji* o izgnancih v Srbijo. Te dni so natii časopisi že prinesli število imen. ki nam predstavljajo le majhein odstotek izignancev. Yse oko'iščine kažejo na to, da so bili "poslani" tja dol a namenonl, da tam — vzamejo konec. S tem početjem si je Hlitkr hotel prihraniti le nekaj smodnika in dela pri kopanju grebov. Od več -strani wit-v ču!i zatrjevanje, da Srbi, kolikor mogoče, lepo ravnajo z nagimi izgnanci, toda gotovo je. da iib vsaka ljubeznivost z ! našimi l judmi stane velikih ir-, tev. Saj fo siromaki i ami — I cb-T jeni n£. snrrt.
Po vsem tem so potemtakem za nas tukaj važne tele reči:
1. Glede vprašanja0 če je res j petre<bnr, da začnemo živahno i podporno akcijo, ne more biti naimairf&ega dvonia^i-Tisoči in ^totisrči kničijo in prosijo pomoči. To V jasno ko beli dan. Naši lrt-tni bratjf so- md naj se pa obotavljamo, praskamo za ušesi in se sprašujemo: Ali ji? res p-trezno?
[ 2. Pot ie rdtprta in omogoče-jna nam je, da pomoč tudi res jodpašljemo. Skcr«i stoprocent-i na erotovost je, da bp pomoč prišla na prav« naslov, prišla še prtd zinilo, če bomo mi še preid zimo kaj poslali.
3.	Naši ljudje tukaj imajo, tfia niiorejo dati. Ne rečem, da dajo lali k o brea \1 eb težav, in brerž vseli žrte«v. So med njimi taki, ki se jim bo poznajo in bodo kolikor toliko pogrešali, z a-sti če bodo dali kake večje vsote. Toda v taiki stiski, kot je sedaj, se mora samo po sebi razumeti, da je stvar nujna, tudi če bali.
4.	Naši ljudje t*o tudi pripravljeni dati in — vsaj nekateri1
Zapisnik
Nadaljevanje š 3. strani.
nah pozive, da se organizirajo za pomoč nesrečnim .v domovini.
(Leo Jurjevec: Kot blagajnik imam za poročati, da sem dose-daj prejel prispevkov v vsoti $102.45 od par strank, kater^L vsota je naložena v Reliance FV deral 6. & L. Aa ociation. Naročil je čekovno knjigo in prejel Suretv bond za $5,000, ki stane $25. Zeli v kratkem prejeti 7 pobotnice,, dmgače 'rrra je delo preveč otežkočeno. Od jugoslovanskega konziila v Chicago je prejel rabilo na udeležbo bankete, ki se vrši v Chicago dme 6. septembra, za vprid in dobudbit pomležne akcije. 1 Iisteicja dne bo govori iz Londo-' na tutri kralj Peter H. general Simovič in drutri. Konvi ncija ezz se vrši prihodnji teden.
Na banket, ki se vrši v sredo večer, ie povabljen ju?r.slov. poslanik gr. F tič in žeti da bi bil tudi ta odbor zuntopan na Hem vsaj potom predsednika in tajnika.
Wir». Rus: Zadeva tega odbora ie bila v razpravi na seji gl. odbora SSPZ zadnji t>:den. Ni bi4o nikake opozicije proti ti instrmcvi, le proti; grtovnm zaključkom, a končno je bilo vse de1 o tega odbora soglasno odo-br«no in darovalo se je v H'a-gajno slovenske sekcije JPO $1**).
(Frank Wedlic: V^e, kar popada v moj urad, sem v r-du prejel. Organizacija- Sv. I>ru-žine \ e v vsem strinja z zapo-četo akcijo JPO slovenske sekcije. Apeliral sem na podružnice in upam, da prispevki ne bodo izostali.
iMarv Prisland: Hvala ta miku za povabilo na seio, ki mi je omogočilo, da sem danes z vami v družbi. Z veseljem se b:> odzrvala tudi bodočim vabilom, i v kof'ikor mi bo čas dopušča1'. 1 Kot žert ka vem, da smo me v