Letnik VIII.	V	Gorici.,	dne	30.	avgustaT1900.	|Stevilka	3G.
Primorski List
Policiji v list /ji slovensko ljudstvo nn Primorskem.
I'se aa vero, dom, cesarja!
Izhaja vsaki četrtek oh f». |iop. Itokop	si se ne vračaj	>. Netrankovana	l/.ilajalelj in odenvorni urednik:	Naročnino in o	/. u a n i 1 a sprejema upravništvu v Gorici, Se-
pisma sc ih- sprejemajo. Cena za celo Ido C kron, z.a pol leta krone /.a celo telo.	:> krone, /.a n	nnj premožne i	IVAN BAJT. l isk. ■ Narodna liskama■ v Gorici.	meniška ulica št. i). Posuinezi ulici. Nunski uilici iu na Kori Rokopise sprejema	le številk« se prodajajo v tohakarnali v Šolski oljskem bregu (Hiva Como) št. U po 10 vin. uredništvo v Gorici, dvorišče sv. Ililarija St. 7
Shod v Kobaridu.
I)r. 'ruma je sklical v nedeljo javen slutil v Kobaridu \ |irostorili g. Miklavič-a. da bi poročal svojim volilcem in vzel njihove želje na znanje. V mali sobi. ki je bila za to določena, so zavzeli prostore v prvi vrsti trgovci, krčmarji in učitelji: kmetje so tvorili ozadje. Shoda se je udeležilo tudi nekaj duhovnikov.
Shod je bil napovedan sicer ob -L uri. ali ker se je že prej zbralo v shodili sobi dokaj ljudij, je čutil Tumov pobratim. g. Gabršček, potrebo, da jim razvije; svoje misli o gospodarski organizaciji. Najbolj si je g. govornik privoščil kon-suiiina društva in zadruge, ter izlil nanje ves svoj žolč. Tukaj sicer noben človek ne misli na ustanovitev kake take zadruge, in je. bilo torej vse njegovo izzivanje odveč. 1’ti on je imel s tem svoj namen, ki ni ostal prikrit. Udariti je hotel po duhovnikih, posebno po mladih gg. kapetanih, ki ustanavljajo drugje take zadruge in jih vodijo, no da bi imeli za to kako sposobnost, kakor misli g. govornik. Nujna posledica tega je, da lake zadruge propadajo, žrlva temu polomu pa je ubogi kmet (ki je Gabrščeku zelo pri	srcu!),	oni kmet, ki je	v	zadrugi
iskal pomoči. —
Kdor pozna delovanje takih zadrug, posebno na Kranjskem, — te je g. govornik posebno pobijal — bo priznal, da se njegove	trditve ne zlagajo	z	resnico.
Ali	kaj za do! Kmetom je treba	zabiti v
glavo, naj se varujejo duhovnikov, ki bi jih	morda	hoteli združiti v	kmetijskih
zadrugah in jim tako opomoči. l’o mnenju g. govornika, so zadruge tako nevarno, da bi 011 vsakemu kaplanu, ki In si jih upal zagovarjati, pljunil naravnost v obraz in naj bo tudi desetkrat p o s v e č e n.
Ta s skrajnim cinizmom izvedeni govor je bil, kakor rečeno, nekak uvod k pravemu shodu. No, s svojim komičnim nastopom ni g. govornik kmetov ne zmodril ne prepričal. Saj jo vsak uvidel, da se tu ne gre za zadrugi;, ampak le
za smešenje diilmvskegu stanu ; in tedaj ve tudi pri pr« »sli kmet, kako mu je sodili, saj ve najbolje sam, kdo mu |c prijatelj in kdo sovražnik. Tudi kmet ima oči. da vidi. l’o shodu so se slišale trpke opazke
o	govornikovih izvajanjih.
Ob k uri se je pričel pravi shod. Vlado je zastopal dr. Musil, predsednikom shoda je bil izvoljen g. Juretič, ki da besedo dr. Tumi.
Govornik ve o delovanju v dež. zboru malo poročali, saj deželni zbor miruje. Da bi od tam pričakovali trgovci in obrtniki pomoči, ui za sedaj mogoče. Italijani imajo večino, oni diktirajo in zmagujejo. Knako je v trgovski zbornici, kjer nima Slovenec besede. Kako odpu-moči lem kričečim krivicam? Slovenci moramo stopili odločneje ua noge, staro slovensko pohlevnost, kateri se roga vsak Lahonček, moramo odložili, ne več prosili, ampak zahtevati. Zalili* vati m o-r a m o, da se uvede splošna volilna pravica. Tem polom dobimo v deželnem zboru večino (12), dočim bodo Lahi v manjšini (tl). Uolem si bomo lahko pomagali iz sedanjih težkih razmer.
Temu predlogu govornikovemu so vsi pazno prisluškovali iu mu pritrjevali. Da, v tem smo si jedini vsi; splošno volilno pravico zahtevajmo vstrajno, dokler je ne dosežemo, saj zremo v nji zagotovilo boljše prihodnjosti.
Dr. Tuma povdarja,	da	je ostal vselej	zvest programu, ki	so	si	ga poslanci
s k u p n o z d r. G re g o rčiče m začrtali v prospeh in povzdigo slovenskega naroda na Goriškem. Omahnil in odpal je od	lega programa že	ta	in	oni, a on je
vstrajal in ostane pri	lem.	(Se ve, po
svoji glavi!)
Dve stranki sta se zdaj pojavili v slovenskem taboru, klerikalna in „lako-zvana“ liberalna. Kdo je kriv razpora? Klerikalci ! (Klerikalci so baje krivi tudi umora kralja Umberla!) Klerikalni zmaj je tudi na Goriškom vzdignil svojo ošabno glavo iu kdo bi se proti taki pošasti ne branil? (Glejte, da vas nesne!) Jaz sem dober kristijan. naglaša govornik, in znam
L1STKK.
Štiri rimske patriarlaliie cerkve
(Piše J. K.)
Ko smo nekoliko še pomolili pri ograji konlosije pred velikim oltarjem, kjer počiva truplo sv. apostola Matije, stopimo na nasprotni strani, kakor smo noter prišli, iz cerkve. Cerkev namreč ima uliode spredaj in zadaj. Pred seboj imamo poševni trg Esipiilino. Kakor na unem trgu, tako je tudi na tem visok steber, obelisk, s križem na vrhu. Cesar Avgust ga je dal z drugim pripeljati iz Kgipta, da bi ju postavil v velikem dirkališču. Pa smrt ga je prehitela in stebra, ki sta bila namenjena poveličevat Avgustovo vladanje, sla poleg njegovega groba pričevala minljivost cesarskega življenja. Potem sta stoletja ležala na tleh kot priča barbarske surovosti. Še le I lb87. je papež Sik<t V. ukazal ednega postaviti pred cerkev M. D. Napisi na obelisku so globokega pomena. Kdeu se lasi:	Radostno častim grob Kristusa,
živega Boga. žalosten sem služil olep-šanju groba mrtvega Avgusta." Na drugi strani beremo : ...Molim Njega, katerega je Avgust v življenju molil -e predenje bil rojen iz Device ; katerega je pa pozneje prepovedal imenovati Boga".
Ta napis spominja čudovite dogodim v življenju cesarja Avgusta, za čegar vladanje je bil rojen Izveličar. Avgust je prašni tiharsko Šibilo (vedeževalko), sme li dovolili, da njega po božje častijo ? Ukazala mu je, naj se tri dni posti, potem bo zvedel, kar želi. Po tridnevnem poslu je imel cesar prikazen. Videl je nebo odprlo iu na oltarju sedeli prelepo devico z otrokom v naročji, ter slišal je glas: Unec ara Filii Dei esl" — ,.Ta je altar Sinu Božjega". Vsled tega je cesar prepovedal sebe častiti, ter ukazal sezidati altar Sinu Božjemu na mestu. kjer je zdaj cerkev Ara eoeli na griču Kapitolu. Altar je imel vdolben napis: „Ara Primogeniti Dei"— ,.altar Prvorojenca Božjega". Tretji napis na obelisku govori : ..S svojini nepremagljivim križem Kristus deli ljudstvu mir, on ki p* hotel biti rojen v jaslih ob času Avgustovega miru." Ob Kristusovem rojstvu m bilo nobedne vojske, ker je Avgust premagal vse sovražnike.
Preden zapustimo cerkev M. B.. naj omenim še nekaj. Vsaki večer po Ave Mariji, ko v Dimu že vse počiva, se razlega iz stolpa te cerkve glas zvona. To zvonjenji* je glas hvaležnosti. Pred davnim časom je popotni človek po noči zašel na rimski planjavi Campagna. Ker je bilo tam zelo močvirno m veliko jam,
cenili vero v domači hiši, v družini (pod ognjiščem?). Duhovnik naj uceplja vero v cerkvi, (kamor liberalci ne zahajajo), uči naj v cerkvi ljudi ljubezni, prizanašanja in zatajevanja, a zunaj cerkve naj se n e g o v o r i o v e r i, v e ra u i m a v J a v u ost i u o b e n e besede, vera
i	a politika se izključujeta.
Pri teli besedah je nastal v sobi hrušč, pritrjevanje liberalnih iu ugovarjanje vernih slušateljev je polnilo vroči vzduh sobe.
Govornik je prešel k resolucijam (zdaj naj se tresejo ministri!), katere je stavil svojim volilcem. Država naj poskrbi za boljša komunikacijska sredstva v naši deželi, poskrbi naj za železniško zvezo po novi baje — železnici med Sv. I.ucijo-Logom do Trbiža, podpira naj med našim ljudstvom gozdorejo iu naj pospešuje urejevanje cest iu hudournikov. • -
Shod je zaključila hrupna debata med duhovniki in Tuma - Gabrščekom. G. Leben, kurat na Libušnjein, je pobijal Tumovo trditev, da bi bila vera dobra le v cerkvi, a da bi bila zapostavljena v javnosti. Tudi v javnosti smo kristijani, so se slišali klici, za katere sla pa imela pobratima gluha ušesu. Kaj ima n. pr. vera opraviti z železnico, se je rogal g. Gabršček in tako teptal v blato svetinjo slovenskega ljudstva — sv. vero. (G. Gabršček misli, rla se bodo z železnico vozili sami liberalci!) — Saj nimata nobene vere, je dejal neki kmet in se zgražal nad prejšnjimi licemerskimi trditvami o njuni veri.
G. Gabršček je podal tudi definicijo, kaj je klerikalizem — namreč nadvlada duhovništva. Zaman je bilo vsako ugovarjanje. Mi nočemo nobenega gospodarstva, je zatrjeval g. Leben, ne, mi prepuščamo radi vsako gospodsvo drugim, saj imamo v cerkvi dovolj. Ali dokler se vera tudi v pivnem življenju ne upošteva, dotlej moramo iz zakristije ven, ako hočemo biti res kos svojemu visokemu poslanstvu. Ko bomo glede vere
ki vodijo v podzemeljske katakombe, se je revež zelo bal naprej iti, ter je svoje življenje priporočil Bogu. Kar zasliši glas zvona, ki si* je razlegal čez rimsko plan, ter napolnil popotnika z veselim upanjem. Drugi dan je bil namreč Marijin praznik. Na predvečer so to naznanjali z zvonjenjem. Popotnik je šel za glasom, ter se kmalu zavedel kam drži pol. Iz hvaležnosti za rešitev je napravil večno ustanovo, naj se vsak večer zvoni z istim zvonom v rešilno znamenje tistim, ki zaidejo na poti.
Tudi mi revni Lvini otroci zaidemo večkrat s prave poli. Preuzetnost in samoljubje nam kakor črn oblak zagrne svillo morsko zvezdo, pozabimo ljube Matere Marije. Tema verske nemarnosti je okoli nas, valjamo se po močvirji rne-senosti, v nevarnosti smo, da ne pademo v jamo večnega pogubljenja. Pa trikrat na dan slišimo glas zvona, ki uas po naredbi sv. cerkve kliče k Mariji, naj jo pozdravimo z Ave Marija. Blagor njemu, ki se temu glasu odzove, ter ne le s prazno besedo, ampak s srčno željo po čednosti časti Marijo. Naredi, kristijan, v svojem srcu večno ustanovo ali obljubo, da boš vsigdar ljubil prečisti) Devico in gotovo boš srečno potoval mimo vseh dušnih nevarnosti k svojemu namenu v nebesa.	i	Dalje	pride).
vsi jedini, tedaj še le se srečamo v pravi, trajni ljubezni, tedaj bo mir.
Zaman. Vsi morate delovati z liami, po nas se morate ravnati, pravi g. Ga " bršček, svoje nauke morate prilagoditi časovnim razmeram, vera naj so modernizira. (Hrup, smeh.)
Prikrivala sta se na shodu goriška gospoda in se hotela pokazati dobra kri-stijana, no, še pred odhodom sta potegnila krinko z obraza in se pokazala ta-košna, kakoršna sta. S ponosom sta povdarjala, da sta pristaša narodno-napredne stranke, a podala sta k sklepu tudi program te stranke — samolastno vladanje. Gospodoma — hvala lepa za to odkrito izjavo.
G. Miklavič je še pozval navzoče, naj zakličejo živio dr. Tumi, na kar so se odzvali sluge liberalne misli. Kmetje so že prej odšli v žalostni zavesti, da so prepuščeni samim sebi, da tukaj ui ne srca ne volje, da bi jim kdo pomagal. No. tudi pristaši napredne stranke bodo čakali, da jim vzrastejo žlahtne rožice iz brezverskih tal goriških kolovojev. — Sočutno jim kličemo : V temi liberalnega robstva — lahke vam verige !
Shod v Kamnjah.
V	Kamnjah je sklical tamošnji župnik, g. Kose c, v nedeljo po litanijah shod, katerega se je udeležilo lepo število gospodarjev. Pojasnil jim je pomen katoliških shodov, delovanje liberalne ter narodno-napredne stranke, ne glede politike, ampak verskega življenja. Ko so bile prebrane in razložene resolucije za II. slov. kat. shod, ki se tičejo razmer med kme-tovskim ljudstvom, so vsi navzoči pritrdili sledeči resoluciji :
Možje k a men j s k e župnije spoznavajo, da je II. slovenski katoliški shod potreben, da se utrdi krščanska zavest tudi med slovenskim ljudstvom na Goriškem, ter se popolnoma ujemajo s sklepi kat shoda na podlagi predloženih resolucij.
Politični pregled.
Pogreb kralja Umberta. Kralj Umbert je bil izobčen iz sv. cerkve po konstituciji:	,,Apostolicae Sediš". Hadi
tega mu sv. cerkev ni bila dolžna dovoliti cprk'-enega pogreba. — Genoveški škof je sicer prosil sv. Stolico, naj bi v tem slučaju smel cerkveno pokopati kralja, pa ni dobil nobenega odgovora. Sv. Stolica je v tem vprašanju bila povsem pasivna in samo ni hotela odločno prepovedati, ker se je bilo bati večjega zla. Tako piše „Vaterland". Nam pa se zdi bolj verojetno, da je sv. Oče v tem slučaju tudi izrecno spregledal, ker drugače bi ga genoveški škof ne bi smel cerkveno pokopati.
Sv. Oče je to storil radi izrednih lastnosti kralja Umberta in še posebno radi tega. ker je kralj letos sprejel sv. sakra-mente. Želel je tudi vedno spraviti se z Vatikanom, pa mu tega ni dovolil mini-sterski svet.
Nikakor pa ni res, da bi bil sv. Oče BO. julija maševal za umorjenega kralja, da bi bil kraljici Margariti brzojavno izrazil sožalje, ali pa naročil milanskemu škofu, da jej izrazi sožalje v Njegovem imenu. Vse to so časopisi namenoma zlagali. Tudi ni res, da bi bil sv. Oče odobril molitvico, katero je zložila kra-
Ijica'Margarita, marveč jt* obsodbe vredno,
-	da se je la molitvica ponekod res upeljala.
Iz vsega tega je razvidno kak švin-del so vganjali italijanski časopisi.
Razpor med Rumunijo in Bolgarijo ni še poravnan. Poročali smo že
o	uzrokili raz po ra. Rumunija hoče na vsak način prisiliti Bolgarijo, da razpusti macedonsko zvezo in kaznuje poglavarje društvu. A Bolgariji je to nemogoče, ker bi ta korak imel za nasledek splošni upor v deželi. Vr zadnjih dneh je Rumu-nija nehala od svojih neopravičenih zahtev in upanje je, da se vrnejo prejšne prijateljske razmere med Humuni in Bolgari. Vojske med Rumunijo in Bolgarijo pa ne l>o, dasi jo prorokujejo Slovanom sovražni čnsopisi. Sploh bi pa bila taka vojska nenaravna. Rumuni so sicer romanskega plemena, a bili so vedno prijatelji Bolgarije in so svoje-časno z Rusi premagali Turke in s tem postavili temelj bolgarski samostojnosti. Da so bolgarski anarhisti sklenili smrt rumunskega kralja in umorili časnikarja Mihaelovna ni uzrok za vojsko, kakor ni bil za Avstrijo umor presvetle cesarice Elizabete uzrok za vojsko proti Italiji, dasi je bil Lucch^ni italijanski podložnik. Sploh je videti, da je pruska politika rodila ta razpor v škodo Kusije, ki ima zdaj obilo opravila na Kitajskem. V tem mujenju nas potrjuje dejstvo, da je ru-munski kralj Karol iz isle družine, kakor nemški cesar Viljem.
Francija in Španija. Že dolgo časa tekmuje Španija s Francijo na afrikanskih tleli. Francozi si prizadevajo, da bi dobili pod svojo oblast Španiji sosedno alrikansko državo Maroko. To je spoznal ondotni Sultan in zato se obrnil do raznih držav za pomoč. A vse prošnje marokanskega vladarja so zadele na gluha ušesa. V svojem obupu se je obrnil do Španije, ki je od nekdaj Franciji sovražna. A bojimo se, da si je sultan izbral slabo pokroviteljico. Španija ne more niti doma vzdržali reda.
Vojska na Kitajskem. Razmere na Kitajskem se slabšajo. Kako lahko so si mislile države vojsko z Kitajci in vendar kako težka je in kako težka še bo ! Evropejske čete so dospele v glavno mesto Peking in politiki so mislili, da je s tem odrezana glava kitajskemu zmaju. A gospodje so se za enkrat ušteli. Treba je pogajati se s kitajsko vlado, a vlade ni. Cesar, cesarica in Tuan. katere so do sedaj imele velevlasli za odgovorne povzročitelje ustaje, sii zbežali in vrgli vso odgovornost na princa Junga. A s prin-com Jungom se ne morejo velesile pogajati, ker je ustaš brez pravice. Treba bi bilo prijeti cesarja in cesarico, a ti so daleč. K vsemu temu kova jo ustaši v Pekingu samem načrte proti vojakom velesil. V zadnjih dneh se je prikazalo kakih 30.000 ustašev v bližnji okolici Pekinga. Upor se pojavlja tudi po ostalih pokrajinah. Velesile pa niso edine glede nadaljevanja vojske. Rusija dela očitno v Manžuriji na svoj račun in ne kaže volje, da bi izpustila svoj plen za majhno denarno odškodnino. Japonskii pa bi rada zasedla Koreo. A če se to zgodi je vojska med Rusi in Japonci gotova stvar. Nemčija in Anglija bi rade med seboj delile bogato kitajsko deželo. Tako se nam kaže kitajsko uprašanje še bolj zamotano, kakor je bilo ob začetku vojske.
Vojska v južni Afriki. Buri so se združili pri mestu Belfast in utrdili. Cel teden se je pomikal angleški general Roberts s ceio armado do mesta. A sedaj, ko je tam, ne more ničesar opraviti. Buri katerih je tam kakih 10.000, so mu prizadeli že take udarce, da se mi li zopet povrniti v Pretorijo. Da se pa le ne začne Roberts prepozno umikati, ker Buri bi znali uničiti mu ostanke njegove nekdanje armade.
Novice.
Cesarjeva zalivala. „\Viener Zei-tung“ je objavila sledečo cesarjevo lastnoročno pismo na ministerskega predsednika dr. pl. Koerberja : Povodom Mojega 70. rojstnega dne Mi je od vsega prebivalstva došlo toliko voščil in čestitk in se tudi vršilo brez števila lojalnih izjav, da se je velečastno izražala vseobča udanost do Moje osebe. Globoko ginjen Vam naročam, da naznanite Mojo toplo in srčno
i	zahvalo, ki jo naj izvedo v vsaki oddaljeni koči. Vsi moji narodi naj vedo, da sem njim posvetil Svoje življenje, da sem srečen, ako pospešujem njihov blagor, da v lojalnosti, domoljubju in mejsebojnem zaupanju vidim trdno podlago, na kateri sloni bodočnost domovine. Vsegamogočni Bog blagoslovi in čuvaj vez. ki veže Mene in Moje narode ! — V Išlu, lit. avgusta 1900. Franc Jožef.
Vera — lema. Iz ,.Journal ofliciel” od IS. avgusta t. 1. posnemamo, da so dobili ..bratje krščanskih šol" na svetovni razstavi v Parizu za svoja dela odgoje in vsakovrstnega poduka : 3 prva darila. 13 zlatih, 21 srebrnih, l i bronastih svetinj in G pohvalnih priznanj. Tako morajo tudi francoski framazoni doznati, da ne more puhla, brezverska šola v nobenem oziru tekmovati z verskimi — krščanskimi šolami.
Spremembe v kapucinskih samostanih štajerske pokrajine: Pro-v incijul je P. Eduard Bervar, do sedaj gvardjan v Kniltenfeldu, rezidoval bode v Lipnici. Iz Gorice gre P. Odilo kol gvardjan in definitor v Krško; P. Friderik ostane v Gorici kot eksprovincijal iu vikar; P. Lin je poslal gvardjan. P. Maks gre v Krško. P. Hieronim v Loko. Na novo nastavljen je P. Hugolin v Gorici. Iz Lipnice gre P. Viljem v Harlberg. Iz VVolfsherga v Lipnico pride P. Mavrr. Iz sv. Križa gre P. Oton v Celovec. Iz Krškega gre F. Žiga za gvardjana v Knil-lellcld. P. Ubald v Celje. V Murau je postal P. Gabriel gvardjan, P. Allons deli-nitor in vikar. Iz Celovca gre P. Bruno v Knittelfeld in P. Norbert v \Volfsberg.
V	novi (hospic) samoslan v Mettersdorfu pride P. Golllmrd za predstojnika in P. Os\vald za pomočnika. Iz llartberga gre 1’. Ciril v Irdning. P. Efrem je postal vikar. Iz Loke gre P. Gottfried v Sv. Križ. Iz lrdninga gre P. Moric v Harlberg.
1‘rememhe v učiteljstvu. Nadučitelj v Devinu g. Albert Komac je imenovan vadničnim učiteljem v Gorici. Gos. Henrik Leban, doslej učitelj v Ozeljanu, pride za učitelja na pripravnico na Proseku. Gos. Križman France, doslej učitelj v Levpi, pride za druzega učitelja v Ri-henberg. G. Vižintin Rudolf gre iz Kron-berga v Renče — a na njegovo mesto pride g. Rajmund Fajgelj. Na novo ustanovljeno pripravnico v Podgoro pa pride g. Justin, doslej učitelj v Šempetru.
Stalno sta nameščena Ernest Širca v Podgori in Jošef Vidor v Ločuiku, def. učitelj iz Plavi Franc Golja pride vLevpo-Zavrli, Ivan Vuga iz Rihemberga pride v Cerovo, Franc Merljak iz Dornberga pride v Plave, Anton Kuntin iz Batuj pride za polov, učitelja v Št. Maver-Podsabolin, Maks Kunlih iz Kala v Ivviško, Urh Pavlica iz Renč v Bukovico; izprašani učiteljski kandidati: Jožef Erzetič pride v Kal, Rihard Orel v Dornberg, Marija Bajc v Ribeinberg, Klementina Lavrenčič v Batuj**, Frančiška Čopič v Ročinj in učiteljica Ana Jug iz Cepovana v Vrtojbo.
Imenovanje. Davčna nadzornika gg. Valentin Marušič in dr. Ivan Slo-rosi n sta imenovana višjima davčnima nadzornikoma pri deželni finančni direkciji v Trstu. — Nj. Vel. cesarje imenoval profesorja na c. kr. gimnaziji v Kopru, g. Štefana Šlefani-ja ravnateljem na istem zavodu. — Finančna komisarja Artur Covacich in Edvard Sulligoi sta imenovana višjima finančnima komisarjema v okrožju tržaške linančne djirekcie.
Razpisana slu/ba. Na državni realki v Gorici je početkom šolskega leta 1900-1901 razpisana služba učitelja za risanje z prosto roko. Prošnje je uložiti do 10. sept. t. 1. pri dež. šolskem svetu za Goriško v Trstu.
Iz Trsta. — (Raznoterosti). Tržaško namestništvo je razpisalo dve ustanovi po 210 kron za gimnazijce prvih 0 razredov, ki imajo domovinsko pravico v Trstu ali kaki istrski občini. Prošnje do 15. sept. tržaškemu magistratu. Razpisane so tri ustanove po 200 kron iz zaklada Jos. pl. Marencija za učence c. drž. obrtne šole v Trstu, ki so rojeni iu bivajo v Trstu.
—	Odbor društva ..E d i n o s t'1 je imel 24. t. m. sejo. Sklenili so, da se društvo „Edinost“ ue udeleži katoliškega shoda v Ljubljani olicijelno, ampak le privatno!!
,.Edinost“ tedaj noče preklicali neresnice, da smo se mi kaj dotikali pogreba srbsko-pravoslavnega župnika. To smo pričakovali, zato smo že zadnjič rekli, da jele plemenit človek vselej pripravljen preklicati neresnico. Želeti bi bilo, da bi „Edinost“ prišla v bolj spretne roke, da bi ne begala tržaških Slovencev s takimi konluznostinii!
Dalje!
„Edinosl“ pravi v številki 185.:
  treba tudi pomisliti, da živimo sedaj
v dobi verske tolerance, a ne več v d o h i i n k v i z i c i j e....“
Kaj je s to tržaško inkvizicijo, s katero so nas hoteli vščipnitiV Ali mislijo morda Tržačani, da sv. cerkev nima več dandanes svoje inkvizicije? Inkvizicija obstoja od apostolskih časov in bo obstojala do konca. Ime današnje inkvizicije je: Congregatio s. olicii ali in-quisitionis haereticae pravitatis. V tej obliki obstoja že od I. 1587., ko jo je papež Sikst V. ustanovil.
Pa vemo, verno, kaj hoče ,.Edinost“ reči! ,.Edinost“ je namreč pobrala par misli iz „Slov. Naroda11 ali pa iz kakega „Conversationslexikon - a“ o nekdajni srednjeveški inkviziciji. Sovražniki sv. cerkve obdolžujejo sv. katoliško cerkev vseh onih strogih kazni, s katerimi je državna inkvizicija preganjala krive vere. Dasi se je že stotkrat in stokrat dokazalo, da je cerkvena inkvizicija vse kaj druzega, ko državna, vendar ne nehajo še ignoranti ponavljati te infamije. Cerkvena inkvizicija je bila tudi stroga, toda o takih strogostih, kakoršne jej predbacivajo liberalci, ui govora. Lehko tudi, da se je v posameznih slučajih kaka cerkvena oseba v tem kaj pregrešila, toda cerkvi na sploh se tega očitati n e more. Sv. cerkev je bila z grešniki in krivoverci mila mati in se je le v najskrajniših okoliščinah posluževala skrajnih sredstev.
Vse drugače pa je z državno inkvizicijo. Država ji* v onem času štela krivovero kot državni zločin in ga je po svoje tudi kaznovala. Proti tej inkviziciji so papeži iu škofje večkrat protestirali. O tej inkviziciji govorite, kolikor vam drugo! Kolikor je država dandanes premalo skrbna za sv. vero. toliko je bila v onih časih preveč! Sv. cerkvi pa je eno in drugo škodljivo!
Prihodnjič kaj o cerkvenih obredih tržaških gospodov.
Iz beneške Slovenije, 24. avg. 1900. — G. urednik! Novic torej želite iz naše Slovenije! Kakor drugod po svetu, tako je tudi pri nas le več žalostnih ko veselih. 0 politiki vam ne bom poročal, saj so vam in drugim Slovencem naše politične razmere dobro znane. Toliko mimogrede: Upali smo, da nam zasije milejša zvezda sedaj, ko je po strašni smrti c četo vi zašel kraljev prestol sin Viktor Emanuel i ž njim kraljica Helena. po katere žilah se pretaka naša kri. Pa novi kralj se je uže zopet i zopet izjavil (tako je bilo brali po najimenitnejših italijanskih listih), da ostane vse po starani; torej tudi glede nas. In vendar ve kraljica Helena za nas prav dobro! Koj po poroki so se jej v Firenci poklonili naši Slovenci po šempeterskem županu: dr. vitezu Musoni-ju. Izročil jej je bil na pergamenti pisano in krasno izdelano adreso v obeh jezikih : v italijanskem iu v našem, kol ga mi Šempeterci govorimo. Helena. ,.ta mtjljevši moža (tako jo apo-strolira adresa), ki se presadi na italijanski varf‘, se je z Musonijem prav Ijubeznjivo pogovarjala: ona po črnogorsko, on po šempetersko, povpraševaje /. velikim zanimanjem o naših razmerah. Tako so se nam v Firenci obetali boljši dnevi. Sedaj pa, tako kaže vse, je šel naš up po vodi. —
Pa obrnimo se rajši na drugo, 1111 cerkveno polje! Tu, kjer gospodari naš materni jezik, se kaže čilo gibanje in nov po sv. misijonih poživljen verski duh. Prvi sv. misijon je bil pred dvema letoma v Mažarolah (fara Preštint) pod goro Ivanec. Misijonarji so bili iz Ljubljane, preč. gg. lazaristi. Voditelj je bil, kakor povsod, preč. gosp. Urban Nežmah. Ljudje so bili zelo veseli in so z veliko vnemo poslušali zveličanske nauke ter prav lepo prejeli sv. sakramenle. Po dokončanem sv. misijonu so spremili misijonarje daleč doli v dolino z veselimi, pobožnimi pesmimi, s streljanjem itd. Dobro je zares to naše verno ljudstvo!
Na domačega čast. g. kaplana Zdravliča so pa pobožni misijonarji naredili trajen utis: pustil je svoje ovčice in vstopil je v družbo sv. Vincencija. Sedaj biva v nemškem Gradcu in drugo leto, upamo, bo uže med nami, rojaki svojimi, opravljal svoj sveti apostolski poklic.
Pa vidim, da mi je ta dopis pod peresom narasel. Zato, g. urednik, za danes z Bogom! Imam še v „kartušu“ blaga.	(Dalje	pride.)
Iz Vrtojbe (f Fabijani Pavla)
Kiir jo črna zemlja Jata, vzame črna zemlja spel.
Cegnar.
Grozno nas je potresla vest v petek, ko smo zvedeli žalostno novico, da je v Gradcu umrla naša gospodična učiteljica Pavla Fabiani, ktera je bila nam vsem tako ljuba. Pa, kako nas ne bi pretresla, saj je posvetila blaga pokojnica vse svoje mlade dekliške moči našim otrokom, saj nam je bila vsem kot sestra, mati in kot vzor vsem vaškim dekletom. Vsi žalujemo po njenej izgubi, posebno pa pri gosp. naduč. Andr. Draščeku, kjer je bila na stanovanju, ter jim je bila kakor hči, kakor del družine. Gosp. voditelj Zorn, je izgubil vrlo koleginjo, ravno tako naš č. g. vikar, kteri je izrazil svojo žalost v nedeljo v cerkvi.
Blaga pokojnica je bila rojena I. 1862 II. oktobra ob jadranskem morju v Trstu. Tu je preživela svoj detinski čas, potem je šla v samostan, kjer je vdobila prve nauke. Bila je v samostanih v Škofji Loki in v Ljubljani tako, da je bila večji del po samostanih ter si prisvojila pobožnega, pravega katoliškega obnašanja. Pripravnico je končala 1. 1882 v Gorici, odkoder je prišla v Vrtojbo. Tu je naredila provizorična lela, tu je postala definitivna, sploh tu je bila celih 18 let svojega službovanja. Zadnja 4 leta. posebno slednje, je bolehala, ali vendar je opravljala vestno svojo službo. Ko je končala letos šolsko leto, šla je obiskat svojo sestro v Store. Tu je bila nekaj časa, potem je šla v Gradec v bolnišnico. Bila je v bolnišnici kake 4 ledne, kar pride v petek pretresljiva novica, da je umrla na kliniki.
Pokojnica je bila vzgledna, vrla, vestna učiteljica. To so spoznali tudi njeni predstojniki, ker bila je v I. razredu, čast, katero imajo samo še gg.čne Baucon, Urbančič iu Krsnik.
Škoda je je! Pa kaj bomo žalovali po njej, blagrujmo jo,
saj lepše solnce njej zdaj sije, lepša zarja rumeni.
Saj prave sreče ni tu na zemlji, ampak nad zvezdami. Počivaj v miru in prosi za nas!
Na V«jš6ici je te dni umrla po prav kratki bolezni mlada deklica. Žela je travo blizu morja. Proti večeru šla je z tovarišicami k morju, da se malo okoplje. Komaj pa je reva stopila, najhitreje gorka, v morje, že začuti mraz po vsem životu. Skalila se ji je kri. Prišedča domu se je vlegla, dobila mačuh iu umrla! Po blagi, nedolžni deklici je težko celi občini. Spremile so jo k pogrebu dekleta v belo oblečena, kupila so ji v dar iu slovo več krasnih cvetlic in zapela ji na pokopališču prelepo pesem. Svetila ji večna luč !
—	Kobila v vrednosti 400 kr. poginila je na Vojščici vojakom za časa vojaških vaj. Imela je vrančni prisod.
Na Vitovlje! Dne 8. sept. t. I. bo na Vitovljah lepa slovesnost. Blagoslovili bomo križ s prekrasnim Kristom, (delo monakovske kiparske akademije). Kupili so ga vitovski fantje in dekleta v spomin svetega leta: opustivši javni ples! Kip in mecesnov križ staneta nad 200 kron. Postavimo ga v prostor starega zagrada. kateri smo priredili kakor kapelico in tudi lepo okrasili. Slovenci! Ne zamudite prelepe slovesnosti. Za duhovno postrežbo v spovednicah bo preskrbljeno, za telesno zunaj cerkve tudi.
V	Skriljah so dobili iz A. Broili-jeve livarne tri nove zvone skupne teže 'l 11/2 q. Zvonovi so melodično vglašeni ter so prav dobri.
Tretja poštna zveza po soški dolini med Gorico in Tolminom. S prvim septembrom 1.1. začne voziti še tretja dnevna pošta med Gorico in Tolminom. Ista bo odhajala iz Gorice ob 3. uri po-poludne in se bode vračala iz Tolmina v
Gorico ob 4. uri popoludne tor dospela v Gorico ob 8. uri zvečer.
Kapetan Ličan in „Soča“. — Narodno-naredne gospode zelo srbi izvrstno urejenu kmetijska zadruga v Št. Petru. Zalo se zaganjajo z vso silo ob č. g. Ličan-u. Pravijo, da dere le naprej, da ga razni klerikalni kralii niso nič izučili. Njene besede v št. I(X) so: ,.Mazili kralii konsumnih društev, zadrug, pivnic, ali kakor se že imenujejo, jih niso izučili, marveč kar naprej hočejo dreti na gospodarskem polju".
Vprašamo lažnjive kljukce okoli ..Soče" : Koliko pa je bilo do zdaj klerikalnih kruhov? Klerikalnih kruhov pri zadrugah ne poznamo, h valu Bogu, še do zdaj. Mečimo pa, da se je res že dogodil kak kruh pri zadrugah, kaj pa pri trgovcih? Koliko kruhov je pri trgovcih vsaki dan? Sto in sto! Ali bomo morda radi tega trgovcem nasprotni?
Sicer pa je brozpotrebno zagovarjati zadruge. Zadruge se razširjajo po vsem omikanem svetu in so neprecenljive koristi. Tudi trgovsko in poljedelsko mi-nisterstvo jih pospešuje. Grobna glavica Tumova zadrug kjer so res potrebne, ne bo zabranila!
Narodno napredna-blainaža. —
„Slovenski Narod1* in za njim »Soča*1 sta pisala, da so v Trnovem na Kranjskem vsa društva, katera je zasnoval č. g. ka-pelan Rudolf propadla na veliko škodo kmetov. To naj bi bil svarilen izgled tudi za kapelana Ličana v bt. Petru. Ali smola! Komaj sta omenjena lista to vest izbob-nala, že je vodstvo omenjenih društev izdalo izjavo, da je vse neresnično. Evo izjavo:
Izjav a.
Ker se je zadnji čas veliko pisalo o nas. koliko izgube imamo itd. — izjavljamo —, da so vsi ti napadi golo izmišljeni, in nam je popolnoma jasno, od katere strani izhajajo. Odgovarjali nismo, ker nikdo izmed odbora ne čita „Slov. Naroda" in smo bili šele posredno na to opozorjeni po zadnji notici. Ljudstvo pa pri nas, koje je to bralo, je vajeno takim izmišljotinam, in se sedaj naših zavodov še bolj oklepa. Ker se hoče s takim pisarenjem le dobri stvari škodovati, zato izdajeino to izjavo, da ne bo kdo izmej bralcev ,.Slov. Naroda" trdil, da je to resnica. Društva sama so v najlepšem redu in njihov obstoj zajamčen.
Gospodarsko društvo v Trnovem,
in
Hranilnica In posojilnica v Trnovem.
dne 18. avgusta 1900.
Narodno-napredne neresnice. —
Znano je, da je ni številke »Soče", ki bi ne udrihala po dr. Jožefu Pavlici. Vse ji je prav, samo da obrekuje čč. duhovnike.
V	št. 99. je „Soča“ pisala, da je dr. Jožef Pavlica hujskač, ker je dan pred shodom v Vrtojbi hujskal delavce iz Vrtojbe, naj gredo klicat na Tumov shod: »Živio »Prim. List"! Nato moramo odgovorili lažnjivim kljukcem okolu »Soče", da je bil dr. Jožef Pavlica mesec dni nepretrgoma iz zdravstvenih ozirov v Hofgasteinu na Solnograškem, od koder se je vrnil še-le minuli ponedeljek. Iz tega je razvidno, koliko resnice je na tem, kar „Soča" piše.
Nedolžnidr. Tuma. — „Priz na ti morate, da se dr. Tuma ni niti dotaknil rečij, katere bi znale žaliti kako stranko". To šteje „Sočino" poročilo v največjo zaslugo dr. Tumovemu govoru na shodu v Vrtojbi. Mi pa rečemo odkrito, da nam prihaja tu na misel prilika o g rab 1 ji ve m volku vovčji obleki. Menite, da je dr. Tuma, vodja liberalne stranke, kateri je zavezal s častno besedo vse svoje zaupnike, naj širijo povsod z vsem svojini uplivom liberalno stranko, da je ta dr. Tuma, ki je imel lepih besed na shodu le za svojo stranko, da je prišel le z a h a v a t Vr-tojbence, da mu je bila liberalna stranka pri tem deveta briga??... Pesek v oči! — Z barvo na dan! Ljudstvo bi bilo pač drugače ..zadovoljno" s Tumom, ko bi mesto iz »Soče" pogretih stvarij, govoril o načelih in težnjah svoje stranke! Odprle bi se ljudstvu oči, ko bi slišalo iz Tumovih ust, da je njegova stranka brezbrižna proti veri. Njihov temeljni nauk je namreč : ,.Naša stranka se kratko ni malo ne vtika v verske reči". (Samo napada!) Poslušalo bi ga bilo drugače, ko bi izjavil, da
odobruje sramotno postopanje ,.Soče" proti duhovščini, da si* sploh pod njegovim pokroviteljstvom širi liberalizem, katerega je cerkev zavrgla. Proč s krinko, z barvo na dun, in ne hodite mej ljudstvo kot g r a h I j i v i volk o v i v o v -čj i obleki!
Izjava. „Soča" od 21 I. m. omenja v poročilu o shodu, katerega je sklical dr. ruma v Vrtojbi, tudi mene nekako pohvalno, kakor da bi se bil jaz na posebno vabilo g. dr. Tume udeležil tega shoda. Temu nasproti izjavljam, da sem izvedel o shodu še le predpoldne istega dne in takoj povabil č. g. kurata Bojca in č. g. kaplana Ličana, naj prideta v Vrtojbo, kateremu vabilu sta se tudi odzvala. Obžalovati moram, da so na čisto mirni in stvarni govor č. g. Ličana nekateri, in ti so bili menda trije, kričali: ..Živijo Hus", na kar je č. g. kurat Kojee z opravičeno nevoljo rekel : „Sramujte se, ker branite očitne krivoverce". Pohvaliti pa moram, da se je velika večina poštenih mož, iz Dolenje in Gorenje Vrtojbe, na predlog č. g. Ličana izrekla za krščanska načela ter obsodila ostudne napade v „Soči‘* na duhovščino. Hvalo od strani lista, kateri na nečuven način blati duhovščino in vsacega. kateri ne trobi v njegov rog, hvaležno odklanjam.
V	V r t o j b i, dne 29. avgusta 1900.
Ed v. Štrekelj,
kurat.
Izjava. Miha Gorkič iz Vrtojbe se je lastnoročno podpisal in povedal v »Soči", da je odstopil od krščansko-socijalne stranke, ker so se mu oči odprle, ko je č. g. Knavs rekel, da je treba delati na to, „da se delavcem plača ne poviša, ker ta, kateri dobro stoji, nič ne veruje, kakor vidimo pri volilnih 1. in 11. razreda". Podpisani udje »Slovenskega kat. delavskega društva, vrtojbenski oddelek", spričujemo, da je to neresnica, kajti č. g. Fr. Knavs je bil vedno unet za naš dušni in gmotni blagor. Podpisani smo šli pred dvema letoma k vodstvu dravskega društva in smo izjavili, da vsi odstopimo, ako bo še kdaj javno nastopil na javnih shodih Miha Gorkič. Tako je dobil ta Miha „urlaub" in je bil preložen v I. vol. razred.
Idje
del. društva v Vrtojbi.
Katoliški shod. Zunanje priprave za II. slovenski katoliški shod, ki bode v Ljubljani dne 10. 11. in 12. septembra dobro napredujejo. Prostor bo tako pokrit, da bo redno zborovanje mogoče tudi ob najslabšem vremenu. Zastave društev se bodo tako razstavile, da ne bodo trpele in da bodo povišale sijaj zborovanja. — Posebno znamenito je, da se oglašajo za vstopnice najodličnejši možje vsake občine, po navadi župan in nekaj občinskih odbornikov z zastopniki vseh društev. Tako ne bodo le posamezniki zborovali, ampak zustopano bo vse ljudstvo po raznih organizacijah. Gospode zaupnike prosimo, da čim prej pošljejo zapisnike, ker le v tem slučaju bomo mogli vsem točno postreči. — Pripravljalni odbor za II. slovenski katoliški shod.
Drugi slovenski katoliški shod v Ljubljani. Vspored obravnav iu shodov : Ponedeljek, 1U. septembra ob o. uri popoludne „Pridi sv. Duh" in blagoslov, Stolna cerkev. — Ob G. zvečer. Osnovalni shod, Alojzijevišče. — Ob pol 9. zvečer. Zabavni večer »Meščanskega kluba", Katoliški dom. Torek l 1. septembra ob 8. zjutraj. Slovesna sv. maša, Stolna cerkev. — Posvetovanje odsekov : Od 10. do pol 12. Šolstvo, Katoliški dom. — Od 10. dalje Socijalni od sek, Staro strelišče. — Od 10. dalje Časnikarstvo, Rokodelski dom. — Od pol 12. do 1. Krščansko življenje, Semeniška knjižnica. Od pol 3. do pol 4. Šolstvo, Semeniška knjižnica. — Od pol 3. Soci-jalin odsek, Staro strelišče. — Od 2. dalje Časnikarstvo, Rokodelski dom. — Od 2. dalje Organizacija, Katoliški dom. — Od pol 4. do pol f>. Krščansko življenje, Semeniška knjižnica. — Od pol G. zvečer I. slovesni shod, Alojzijevišče. — Od pol 9. zvečer. Pozdrav »Slov. kršč. socijalne Zveze" katoliškemu shodu, Katoliški dom.— Sreda 12. septembra. Ob 8. zjutraj Tiha sv. maša (govor). Stolna cerkev. — Ob pol 10. zjutraj 11. slovesni shod, Alojzijevišče. — Ob 3. po-
poludne III. slovesni shod, Alojzijevišče.
—	Ob 7. zvečer Slavnostni komers nkn-demičnega društva »Danice", Staro strelišče.
Pozor! Gospodje, ki so dobili te dni vprašovalne pole glede katoliškega shoda, prosimo, da pole kakor hitro mogoče izpolnijo iu pošljejo tajniku pripravljalnega odbora g. dr. Evgenu L a m-petu v Ljubljani. Prosimo, da točno odgovore na vsa vprašanja in natančno zapišejo imena. — Cim prej ima pripravljalni odbor odgovore v rokah, lem lepši hode red in tem ložje bode preskrbel vse potrebno za udobnost dragih gostov. — Pripravljalni odbor za II. slov. katoliški shod.
Slovenska krščansko - socijalna zveza v Ljubl jani priredi s sodelovanjem vseh svojih društev v proslavo cesarjeve 70-letnice dne 11. septembra, ki je drugi dan katoliškega shoda, veliko bakljado in serenado. Tako bo ob katoliškem shodu preskrbljeno tudi za zabavo.
Kranjske novice. — Dolenjske železnice se ne morejo povspeti na tako stopinjo, da bi rentirale. Dežela kranjska, ki je prevzela garancijo za obresti, mora leto za letom odštevati lepe tisočake. Vzroki so : 1. ker se železnica ni v začetku prav gradila, da je treba vedno popravljali; 2. nekoliko prevelika potratnost iu 3. železnica je predraga. Pratežnina blaga, katero pride z Dunaja v Novo mesto, stane od Ljubljane do Novega mesta le malenkost manj, nego je stala od Dunaja do Ljubljane. Tako posnemljeino iz »Novic". — Protestantski otroški vrtec nameravajo ustanoviti v Ljubljani. — Nova g 1 u h o n e m i c a v Ljubljani se otvori meseca oktobra. — Društvo županov za litijski okraj je imelo ID. t. m. v Temnici ustanovni shod. Ob tej priliki so sklenili ustanoviti tudi politiško društvo za litijski okraj. Katoliško-narodna stranka se giblje. —
črtice o čebelarski rastavi v v Celovcu o priliki 45, shoda nemško-avstrijskih iu ogrskih čebelarjev.
Avstrijsko centralno	čebelarsko
društvo na Dunaju napravi vsako leto doma in zunaj Avstrije, navadno na Pruskem, svoj občni potovalni shod, navadno združen s čebelarsko rastavo. Letos je doletela taka sreča mesto Celovec, kjer je trajala ob jednem čebelarska ras-tava od 12. do 17. avgusta. Rastava je bila tem imenitnejša, ker jo je počastil osebno sam dr. Dzierzon, katoliški župnik iu največi strokovnjak v	čebelarstvu.
Dr. Dzierzon je izumitelj premakljivega satovja, torej nove, moderne čebeloreje in morda je bil prav ta mož vzrok, da je prihitelo na celovško rastavo izven-redno mnogo ljudstva in toliko imenitnih strokovnjakov iu pisateljev	čebelarskih,
ki se poznajo večji del	le po spi-
sih. Namen shodom in rastavam je zboljšanje čebeloreje: Zanimati	ljudstvo in
poučevati je, kako je ravnati s čebelo, kako uporabljati njene izborne pridelke, sosebno pak kazati, kako se goji čebela umetno, da prinaša tem veči dobiček. Na takih shodih se razpravljajo ob jednem različna še ne stalno rešena vprašanja o čebelinem bitju.
Tak6 je trdil na jednakem shodu lani nek Dicki, da izkotujejo čebelne delavke iz jajčic, katere je sicer matica izlegla, ali delavke, ali matico, kakor one hočejo s tem, da rede lečinke s posebno hrano, mej tem ko dr. Dzierzon pravi, da dela to matica svojevoljno, da leže obrojena jajčica za delavke in matice, ki so ženskega spola, ali pa neobrojena jajčica za možke trote. (Dalje pride.)
Strašna nesreča na morju o polnoči. — Francosko brodovje je plulo v sredo dne 14. t. m. proti Gibraltarju.
O	polnoči je hotel admiral Fournier dati povelje in je ukazal, naj se njegovi la-diji približa torpedovka »La Framee. Ta pa je prišla prenaglo, je zadela ob admiralovo ladjo premočno, da se je prekucnila in potopila. Potniki, ki so spali v njej, so se vsi potopili. Rešil se je le njen poveljnik de Manduit, ki se je prijel za neko desko iu je kričal moštvu, ki je bilo na brodu: Pogum, pogum, rešite se!
Naznanilo. Deželni odsek ustanovljen v namen, da preskrbi, česar
treba za proslavljanje štiristoletnice, vabi gospode trgovce krojnega blaga, naj podajo svojo ponudbe, ako žele deležiti se oskrbljenja potrebnih tkanin. Take po-nudla* se bodosprejemuledo 2. septembra t. I. v novi sodnijski palači, Via Capucci-ni, kjer se dobivajo tudi tiskanice za dotične oglase.
Nova knjiga. V »Narodni tiskarni" je izšla lična knjiga: »Naši narodni grehi. Kako bo z vojsko? Napisal: Podgrajski. 01*110 50 vin.
Nekdo je izgubil od Št. Ferjana do Gorice GO gld Kdor jih je našel je naprošen, da se oglasi pri našem upravnišlvu.
Listnica. — Cen j. g. Maražu, veleposestniku v Vrtojbi, ne maramo delati nobene krivico. Pripravljeni smo stvar preiskovati iu v slučaju, da je neresnično, kar nam je g. dopisnik sporočil, tudi preklicati. Želimo pa, da se g. Maraš obrne naravnost na uredništvo »Prim. Lista." Uredništvo »Prim. Lista" si šteje pod čast, da bi začelo kaj preiskovati radi kakega »poslanega" v umazani »Soči". G. Maraž ! Tukaj smo Vam na razpolago.
— Gospodu dopisniku iz Črnič in Oseka: Pridite osebno v uredništvo, ker Vašega dopisa dobro ne razumemo. Ne poznamo razmer I
Socijalne drobtinice.
Kaj bom storil zoper pijančevanje, saj nimam nikakega upliva.
Vsak človek od cesarja do berača, od škofa do delavca ima upliv. Oče, ti ga imaš na otroke. — Sin, ti na svoje sta-riše. — Brat, prijatelj, ti ga imaš na svoje brate in sestre ter prijatelje. — Bogatin, ti vplivaš na uboge; revež, ti na tvoje sotrpine. — Delodajalec, kako velik je tvoj upliv na delavce, če ga nimaš, si sam kriv. — Žena, posebno tvoj upliv je velik, možje so priče. — Mati, v tvojih rokah je prihodnost otrok. — Krščanska žena, ti si gospodinja pri domačem ognjišči.
—	Vi duhovniki Kristusovi, ki molite vsaki dan: Fratres sobri estote, bratje bodite trezni! nikdar ne zanemarjajte svojega upliva. — Vam kršč. stariši, naj bo mar, da izgojite poštene, delavne in krepostne ljudi. — Vi učitelji in izgojitelji imate v rokah mladino. — Vi vsi, ki vam je mar časni in večni blagor bližnjega, dvignite svoje glave, ter poglejte okrog sebe, koliko škode je že naredila nezmernost v pijači in jo še vedno bolj dela. Porabite svoj upliv, ter storile svojo dolžnost!
Nesrečno žganje! Proti žganju moralo bi se pač postopati z vso ojstrostjo, ker je prava kuga za ljudi, kuga, ki mori duševno in telesno.
Evo izgled, kam pripelje strast do žganja !
V	Ameriki je imel mož ženo silno udano žganju. Vse prizadevanje moževo in ljudi, da bi od pijančevanja ženo odvrnil je bilo brezuspešno. Mož se posvetuje z zdravniki in skuša zdravila, a nič ni pomagalo. Zena je le pila in pila, a jedla malo ali nič. Gotovo ne, ker je imela na želodcu že celo grampo strupene pijače. Cele ure je včasih ležala v nezavesti in omotici.
Pripeti se, da pride v hišo tujec. Opazivši moža vsega klavernega, ga vpraša, kaj mu je. »A kaj bom pravil", mož žalostno odgovori. »Tako je 1“ Slednjič mu vendar vse razodene.
»Čuj! jaz ti dam svet", reče mu tujec. »Slušaj ! kedar bo žena zopet ležala v nezavednosti, pojdi in postavi zraven njene postelje štiri prižgane sveče, daj ji v roke križ in rožnivenec ter pogrni jo z črno odejo, kakor da bi ležala mrtva na parah. Na to se pa tudi ti vlezi tam kje blizu nje in delaj se mrtvega. Pa tudi sebi prižgi vsaj par sveč. Morda bo ta strah pomagal".
Mož sluša in napravi vse tako, kakor mu je tujec svetoval. Oba ležita. Čez nekaj ur se žena, kakor po navadi prebudi in zave, ali kako se prestraši,Teo se vidi v sredi gorečih sveč, s črnim zagrnjeno kakor mrlič. »Bog pomagaj !“ zaupije, »kaj pa je to? kaj je z mano? kje sem?!"
Toda — kako se reva še le pretrese, ko zagleda na bližnji postelji mrtvaško opravljenega tudi svojega moža !
In — sveče gorijo tudi njemu ! In — križ drži v rokah ! Prav umrl je, ni drugače, si misli. Kaj storili!V Začne klicali in vpiti: ,.Mož! kje si? kaj delaš? kaj si?" ,.Mrtev sem!“ odgrvori mož. ..In ti," vpraša pa mož, ,.in ti, kaj delaš tam? Kaj si“? „Mrtva sem!" odgovori žena. ..Koliko časa si že mrtva?*1 ,.Osem dni'1, odgovori žena. ..In li, ljubi moj mož, koliko časa si že mrtev ?•* „Štiri-najst dni bo zdaj“. ,.Že štirinajst dni !“ se začudi žena. „0 predragi moj mož! ti si več časa tukaj, ko jaz, ti gotovo bolje veš, ko jaz. kje se vdobi najboljši šnops. ker povem ti, da sem strašno žejna’1.
Grda baba! kaj še po smrti vprašaš po šnopsu ? ! Nič ni pomagalo tudi to. Pač strašno, kam privede človeka nesrečno žganje ! O le davek nanj, le davek in pa velik !
Naša društva.
Iz Biljane nam poročajo: Kmetijsko družtvo goriško je poslalo svojega veščaka v Biljano, kjer je dne 2li. t. m. popoldne po blagoslovu imel poduk, kako je treba češpe in sušje sploh previdno sušiti.
/lata knjiga društva „Šolski Dom“ je ravnokar izšla. Iz nje posnemamo: Čisto imetje je znašalo koncem
I	89 H I. = 22.7 8 o gl d. koncem I 899 I. pa = 2 5.7 I f):59 g I d. Vseli učencev, ki so obiskovali v minulem šolskem letu zavode „Šolskega Doma'1 je bilo I 0U7.
Že iz teli številk je razvidno, kako lepo napreduje ..Šolski Dom". Bojaki spominjajte se o vseh prilikah svojega ..Šolskega L)oma“.
Za Alojzi je visee: N. X. daruje od svojega postranskega zaslužka 41 K. (za ,,Šolski doin“ 37 K). Slavno slarašinstvo v Velikem dolu s č. g. vikarjem proslavljajoče 70-letnico presv. cesarja nabralo pri obedu za Aloj/.ijevišče in „Šolski dom it K 4 h. Občinsko starašinstvo v Biljani nabralo 12 K o praznovanju 70-letnice presv. cesarja, pol za Alojzijevišče, pol za „Šolski l)om“. Preč. g. Juvančič Lovro 10 K.
Hvaležni d u h o v n j a n i v r -tojbenski svojej izgledni učiteljici Pavli Fabiani namesto venca na grob, darujejo 8 kron za „Šolski l)orn“ in 8 kron za »Alojzijevišče11.
Družina Drašček-ova iz Vrtojbe daruje 10 kron namesto grobnega venca blage pokojne učiteljice g.čne Pavle Fabiani in sicer 5 kron za „Šolski Doni" in 5 kron za „Alojzijevišče“.
Sadjarska razstava — Kakor čujemo, priredi c. kr. kmetijska družba o priliki prihoda Njeg. Veličanstva našega cesarja v Gorici tudi sadjarsko razstavo.
Razstava prične dne 19. septembra t. I. in bode na pokritem trgu pri starem sv. Antonu. Trajala bode 8 dni. C. kr. kmetijska družba je poverila zbiranje sadja petim gospodom, in sicer: za Gorico g. Kerrantu, za Furlanijo g. Alpiju, za Brda g. Jakončiču, za Tolminsko in Kanalsko g. F. Klavžarju in za Vipavsko dolino in druge kraje g. Dominku. — Onim, ki bodo razstavili najlepše in najboljše sadje, priznale se bodo svetinje, diplomi in darila v denarju.
Zu kratek čas.
Duhovnik je nekega Irca dolgo in ljubeznjivo obdeloval, naj vendar opusti svojo pijansko razvado. ,.Petrikmu reče duhovnik, „žganje je tvoj najhujši sovražnik, zato se ga moraš ogibati.11
.. IM oj sovražnik, častili gospod?11 odgovori Petrik, ..pa saj ste v nedeljo rekli s prižnice, da moramo sovražnike ljubili.1' ..Prav imaš." de diihn\nik, ..vendar nikoli nisem rekel, da jih moramo p o ž r e I i."
Strah. Prvi zapravljivec : ,.Bojim se, da bom ko berač umrl.1. Drugi zapravljivec: ..Jaz se pa bojim, da bom ko berač živel.11
jftnton JFon,
klobučar in goslilničar v Semeniški ulici, ima bogalo zalogo raznovrstnih klobukov in loči v svoji krčmi |>risl-na domača vina ler posl režo /. jako iikusiiimi jedili. Postrežba cene jako solidne.
>00000000
Krojaški mojster
v
Franc Cufer
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7
v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, izdeluje
vsakovrstne obleke sa moške po meri, bodisi fine ali pa priproste.
Priporoča se svojini rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini in učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila.
»00000000(
vi*.
pnv.
civilni, iiniilniški in vojaški krojač n:i T r :i v n i k n št. '22, I. nadstropji* v (ioriri.
M. P O V E R A J,
priporoča p n. občinstvu svojo i zli o mo zalogo vsakovrslni!}!ii blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn, oblrko. sobni* in dežne plašči*.
Velika I/Jmt
zavratno1 in ovralnikov, pi*rilo. .lUger-srajce, splnli vse k obleki spadajoče; prodaja zdravo in trpežno bla^o ludl na ini*ti‘r; vsi' jako po cimi.
( Iv in iluliovenski po\ r iiiiki oil »1.15. nap.
Površniki letni........................!).	„
Obleka mo/, k a.......................... 8.50	„
„ za dečki*........................... 1.80	„
Nepremočljivi liavclok . . .	!♦.
(!(*m* stalni' zvrši si' ločno.
5"/., odbitka. Vsako naročilo
Objava.
Podpisani naznanja, da bode po bridki izgubi drazega Ivana lirma Brata Zupan pod istim nespremenjenim imenom nadaljevala
orgij arsko obrt,
katero je skozi dveletno bratovo bolezen vodil podpisani in jo bodi* tudi nadaljeval pod imenom
Bnitii Zupan,
orgljarja v Kamnigorici.
Preudano se priporoča prečastiti duhovščini in velečastitim cerkvenim predstojništvom in bilježim velespoštovanem udani za litino Brata Zupan
Ignacij Zupan,
orgljarski mojster.
Mi rodilni e a
v Tržni ulici polog kritege trga
(poslopje e. kr. okrož. sodišča!
ima veliko zalogo nafinejc&a
žvepla v kosih,
kalem prodaja po nnjnižji «*<kni.
Ima Ititli vsakovrslnili najboljših pripomočkov za čiščenje vina. Zaloga Portland- in Roman-cementa
Priporoča se p. n. občinstvu
Ant. Jeretič.
IMIIMIHf
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 GOBICA Via Giardino 8
priporoča
printna bela	briških, dal-
in črna vina	matinskili in
iz vipavskih,	isterskih v i •
furlanskih, * ®	nogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-egerski' monarhijo v sodili od 5(i litrov naprej. ,\a zablevo pošilja linli nzorce.
Cene zmerne. Postrežba poštena.
Šl. Olil Op.
Nikaka # # m # # ## skrivnost ni več
napravili si vsakdo nunia sam brez vsake priprave in ležave 11: i j I i 11 e j i * likerje po Iraneo/.ketn zislenm s pomočjo ekstraktov. ki slanejo za napravili po 5 litrov likerjev : Tropinovec. Absinc. Vermut. Ruski pelinoveo, oeški liker, Kimel po 80 kr.; Slivovec. Rum, uešnjevec, Alaš. Alpski liker |m 85 kr. in Konjak, Benediktinec, Chartreuse, Pilzenski liker po 95 kr. — Razpošiljam proli predplačilu v znamkah ali poštni nakaznici: po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljalvi pride-neni navodilo, kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, mnogo ceneje.
Anion Rukavina,
Trst, Via Belvedere št.
Artur M akut z,
klepar v Ozki ulici (Via Htrett-n),
si* priporoča slavnemu občinstvu. Izdeluje vsakovrslua kleparska dela.
V Mirnu
Naznanja si*, da
JAVNA DRAŽBA
zastavil II. č etr tleta t. j. mesccev aprila, niaja in junija 1899.
začne v pondeljek 10. septembra 1900, ler se ho nadaljevala naslednje čelrlke in ponedeljki*.
Od ravnateljstva zasjavilnin
in /. njo /dni/.ene hranilnice.
V	Gorici, 7. avgusta 1000.
pod Uradom se odpre nova krčma v poslopju gosp. Mihaela Šinigoja, v kateri bodo romarji, potujoči na božjo pol k sv. stopnicam na Orad, postreženi z dobrini vipavskim vinom in z izvrstnimi mrzlimi in gorkimi jedili po najnižji ceni. Pripravljeno je prenočišče za 100 If><) oseb; ohranijo se tudi vozovi in konji. Priporoča se za obilen obisk
EMIL HI MN, krčmar.
Anton Obidič,
čevljar Semeniška ulica hiš. štev. 4 Gorica,
priporoča se
za raznovrstna naročila po mori
/a gospe in gospodi*.
Naročila se izvršujejo hitro.
fcx=xzxzxzxzx=xx=xzxzx=xzxzxz50
Ustanovljena tvrdka leta 1866.	)|
Ivan Drufovka v (gorici
na Travniku št. 5.
Tovarna nadplatov Ozka ulica št. 8. — Filijalki v Komnu in Sežani.
Tovarniška zalomu iisiija in nadplatov
ler vseh potrebščin za čevljarje, različnega usnja za sedlarje, knjigoveze,
lapetarje, itd. ild.
Lastna tovarna raiplatoj iScIiiitokrtlieilr,
stepa in nrcztijc se po meri i/. vsarega usnja dobro in hitro.
Izdelovalnima jermenov in oprav za vole.
Ulavni zalagatelj
vošila (biksa) v korist družbe sv. Cirila in Metoda
v Ljubljani.
Kupuje surove kože in loj po najvišjih dnevnih cenah.
Ceniki na zahtevo zastonj in franko.
:X=XZXZXZXZXXZX=X=;
i'?/1
proti požarnim škodam in poškodbi cerkv. zvonov
v Ljubljani,
Pisarna zavarovalnice
se nahaja
na Dunajski eesti
v Medj atovi hiši
(v pritličji.)