Več sodelovania delovnih organizacij
V Ljubljani smo leta 1977 sprejeli družbeni dogovor o odpravi ba-rakarslva in stanovanj VI. in VII. kategorije. Pojav barakarskih nase-lij, do katerega je prišlo zaradi potreb industrije po delavcih, ki jih doma ni bilo mogoče dobiti, in zaradi nesposobnosti podjetij, da bi prišlecem zagotovila primerna stanovanja, vsekakor ne prispeva k lepšemu videzu Ljubljane. Še bolj zaskrbljujočepa je dejstvo, da ti de-lavd živijo v razmerah, ki niso ustrezne za hivanje. V barakarskih na-seljih so si našli »dom« predvsem delavd iz drugih jugoslovanskih re-publi, ki so se zaposlili v Ijubljanskih delovnih organizacijah in so se namenili ostati pri nas, pa tudi taki, ki so tu le začasno in se namera-vajo vrniti domov.
V naši občini smo se organi-zirano lotili odprave barakarskih naselij leta 1977, ko je prišlo do požara v Tovamiški 14 a. Takrat smo lahko v občini našteli 177 družin, ki soživele v barakah. Za
Ijudi, ki so zaradi požara ostali brez zasilne strehe, pa tudi za prebivalce iz še nekaterih drugih barakarskih   naselijh,   smo   še
istega leta zgradili 92 stanovanj v Zgornjem Kašlju (soseska MS 8/4). Za postavitev tega naselja je trideset milijonov dinarjev prispevala mestna samoupravna stanovanjska skupnost. Delovne
organizacije pa, v katerih so bili zaposleni prizadeti delavci, so takrat stale ob strarii.
Toda  odprava  barakarskega
naselja v Tovarniški ulici je bila le začetek organizirane akcije, kajti podobnih naselij je v občini še več. Po dogovoru v Ljubljani bi jih morali odpraviti do konca leta 1984. Zato bodo morale k preprečevanju tega pojava več prispevati tudi delovne organiza-cije. V podjetjih dostikrat ne vedo — ali pa nočejo vedeti,— v kakšnih razmerah stanujejo njih delavci. Rast produktivnosti v moščanskih delovnih organizaci-jah je še vse preveč odvisna od velikega števila delavcev, ne pa od sodobne tehnologije in doma-čega inovatorstva in kadrovski delavci vpodjetjih se zadovolju-jejo z izjavami delavcev, sami pa teh podatkov ne preverjajo. Se-veda pa delavci v želji, da bi do-bili službo, vselej ne povedo re-snice.
lmamo tudi družbeni dogovor' o minimalnih standardih za živ-ljenjske in kiilturne razmere pri zaposlovanju delavcev. Ce bi ga upoštevali in se ravnali po njem, bi ta pojav ne postal tako pereč. Toda znano je, da dogovora še do danes ni podpisalo kar precej moščanskih delovnih organiza-cij, pa tudi tiste, ki so ga, se ga največkrat ne držijo.
Do konca leta 1982 bomo od-pravili barakarsko naselje v ne-posredni bližini Žita, kjer živi v barakah 22 družin. Občinskištab za odpravrf barakarstva ježepo-pisal vse stanovalce, do sredc septembra pa namerava obiskati 25 delovnih organizacij, v kate-rih ti Ijudje delajo.
Nastanek tega barakarskega naselja si kaže ogledati podrob-neje, saj je značilen tudi za nasta-nek drugih takih naselij. Grad-beno podjetje Pionir je leta 1963 končalo z gradnjo živilskega kombinata Žito, vendar ob svo-jem odhodu ni podrlo barake za orodje. V pra/no barako so se seveda takoj vselili Ijudje brez bivališča. Ti so si postavilj še dr-
varnice, razne prizidke in — na-selje je raslo.
Podobno se je dogajalo na 2a-loški 181 a. Tudi tam živi v zida-nih barakah, ki sb bile najprej pi-sarne nekega gradbenega po-djetja, enajst družin. V bližini vrtnarije v Sostrem — Pot v pod-gorje — stanuje v zidani baraki, ki pa je last Ljubljanskih mle-karn, precej njihovih delavcev z družinami. Tam je podjetje celo izdalo odločbe o stanovanjski pravici. Za te delavce bodo pač morale poskrbeti Ljubljanske mlekarne same, medtem ko je občina štiri družine, ki so si zra-ven postavile lesene -barake, uvrstila na spisek. Potem so tu še barake ob Sneberski 111, kjer živi pet družin, pa ob Sneberski 133 (šest družin), in ob Cesti v prod (ena družina). Skoraj od-pravljeno pa je že barakarsko naselje ob Ljubljanici v Zgor-njem Kašlju. v katerem zdaj živi lešešest družin. Triodnjih bodo že novembra preselili v nova sta-novan ja, medtem ko trem stano-vanje ne pripada, saj so si barake postavili že po tistem, ko je bil napravljen popis vseh stanoval-cev v barakarskih naseljih. Po-datki, ki jih navajamo, so sicer od
maja lani, vendar pri občinskem štabu za odpravo barakarstva za-trjujejo, da še vedno držijo.
Letos spomladi je bil v mestu ustanovaljen koordinacijski odbor za odpravo barakarskih naselij v Ljubljani, v katerem so predstavniki vseh Ijubljanskih občin. Dogovoriti se.bo nam-reč treba, kako do zastavlje-nega datuma odpraviti vsa bara-karska naselja. pa tudi prepreče-vati nastajanje novih. Za to pa bo prav gotovo potrebno več sode-lovanja delovnih organizacij kot doslej, tako pri zaposlovanju novih delavcev kot tudi prireše-vnnju stanovanjskih problemov tistih, ki sedaj živijo v barakah. Besedilo in sliki: D.J.