Okrepčevalnica

rllalje in
dnevna ponudba po ugodnih cenah telefon: 05 922 31 32
(3 srnobil
iko	Pm\//ai nol/oi Idr-io/io
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure,
Povej nekaj lepega
ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit 040 410 743
varil**
POOBLAŠČENI
PRODAJALEC
Razvajamo po domače
RESTAVRACIJA Bariera-lzola
KOSILO-7 € 05/ 6414105 030 239 790
Samozavest je tudi lokalna vrlina
Samozavest je lastnost, ki opisuje, koliko zaupanja ima neka oseba v lastne sposobnosti in dejanja. Samozavestni smo, ko verjamemo vase, ko smo notranje naravnani tako, da imamo občutek zaupanja v lastne sposobnosti, kvalitete in presojo.
(Mef) In prav samozavest sem pogrešal že ob napovedi programa občinske proslave ob letošnjem kulturnem prazniku.
Ne toliko zaradi glasbene gostje, ki je spoštovanja vreden izvajalec pa še Izolanka za povrh, pač pa zaradi glavnega govornika, ki se je pojavil v podobi gledališkega igralca in stand up komedijanta, Matjaža Javšnika, ki ga v tej funkciji in tudi sicer kar spoštujem, ne vem pa, kaj je počel na izolski proslavi.
Ze res, da je neposredno po izolskem dogodku odhitel v enega od koprskih lokalov, kjer je imel večerni nastop in je bil njegov strošek verjetno minimalen, če ne kar ničen in bo kasneje poplačan s kakšnim drugim nastopom.
Matjaž Javšnik je mariborski gledališki igralec, z Izolo ga povezuje le to, da je bil nekaj časa menda partner najemnika nekega izolskega lokala in da ga poznajo organizatorji iz izolskega Centra za kulturo, šport in prireditve.
Pa bi še šlo, če bi doslej že “izrabili” vse izolske ustvarjalce in poustvarjalce ali kulturnike nasploh, ki znajo tudi kaj pametnega povedati. Naprimer organizatorko Primorskega poletnega festivala ter kulturnico od pet do glave, Nevo Zajc, večkratnega filmskega nagrajenca Konija Steinbacherja, kustosa in likovnega kritika Dejana Mehmedoviča, dolgoletno režiserko in vodjo enote JSKD, Zvonko Radojevič ali katerega od prejemnikov Kocjančičeve nagrade.
Lahko bi govoril tudi direktor Centra za kulturo, šport in prireditve, ki bi znal povedati marsikatero krepko na račun edinega kulturnega hrama v občini, v katerem so nastopajoči ob proslavi dobesedno zmrzovali, če bi deževalo pa bi bili še mokri.
Toda, ponovila se je stara ugotovitev, da nekaterim v naši občini zelo primanjkuje samozavesti in da so prepričani, da so vsi, ki ne živijo v naši soseščini, več vredni od tistih, kijih srečujemo vsak dan na zelo običajnih mestih. Prav nič ni Prešerna v takem razmišljanju. Bojim se, da podobna usoda kot vse naštete čaka tudi Iztoka Mlakarja, letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada, zdaj, ko je postal “človek iz naše ulice”.
V"V-,
Poezije
Sem dolgo upal in se bal, da bo kultura šla v maloro, slovo sem upu, strahu dal, čakajoč Sodomo in Gomoro, In zdaj kulturo vsi slavijo, a srce je prazno, sreče ni, ko si kulturniki denar delijo, nazaj si up in strah želi.
Vesna in Barkude za las ob Olimpijske igre v Londonu
Zelena ulica 17- Izola mob 041 726423
umik: TOR-PET 14.00-20.00 SOd-NED 14.00-21.00
WWW.NAKUPI.NET
@ BANKA KOPER
Obratovalni čas odlagališča
PONEDEUEK - PETEK: 8.00 - 17.00 V DELOVNEM ČASU - TEU 05/ 66 34 950
_______SOBOTA:	8.00 - 12.00 IZVEN DELOVNEGA ČASA-TEU 041/ 650 882
NEDELJA IN PRAZNIKI: ZAPRTO ^^■(24UR)	650 375
Vf \\I»R\( 2
--------------------------------------------Za začetek
Takšnega mraza pa že dolgo ni bilo
Nenavadno nizke temperature, ki so ob močni burji dale še večji občutek mraza, nikakor ne poje-njujejo. Tudi v naslednjih dneh bo tako in burja bo nekoliko popustila šele v nedeljo. Padavin ne gre pričakovati, torej bo pust brez snega, morda tudi brez burje, toda še vedno bo zelo hladno.
Naročnina 2012
Ta teden bodo položnice za plačilo polletne naročnine na Mandrač prejeli vsi “stari”naročniki. Z veseljem ugotavljamo, da nas je zdaj že več kot 1.000 in da je Mandrač verjetno eden redkih slovenskih časnikov, ki zadnja leta pridobiva nove, v glavnem mlajše bralce. To nas, seveda, postavlja pred pomembno nalogo, da zagotavljamo redno obveščenost o dogajanju v naši občini in tudi malo širše, da smo pri tem objektivni in novinarsko korektni, da zagotavljamo pluralnost mnenj in stališč, ter da smo hkrati dovolj prijazni in mediteransko sproščeni.
In čeprav varčujemo na vsakem koraku ohranjamo spoštljiv odnos do naročnikov, tudi z različnimi darili in ugodnostmi, kot je v dobri družbi pač v navadi.
Tako bodo vsi naročniki Mandra-ča v naslednjih dneh, po plačilu naročnine za prvo polletje 2012, prejeli:
-	Novo IZOKARTICO s katero bodo v letu 2012 lahko plačevali s popustom v številnih izolskih trgovinah, servisih, slaonih in lokalih. Izokar-tica prinaša tudi 10% prihranek pri plačilu naročnine.
-	Nov album izolskega kantavtorja Vlada Jeremiča - Za vedno.
-	Med naročnike bomo izžrebali še 20 knjig založbe Meander.
-	Naročniki imajo pravico do brezplačne objave osmrtnic in zahval.
-	Vsi naročniki imajo pravico do brezplačnih malih oglasov.
-	Naročnikom brezplačno objavljamo čestitke ob srebrnih, zlatih in diamantnih porokah.
Bi radi postali naš naročnik?
Če še niste naš naročnik pa bi to radi postali enostavno pokličite na tel. 040 211 434 ali 05 64 00 010, pošljite mail na: tajnistvo@mandrac. si, ali pa se oglasite v uredništvu na Velikem trgu (nad trafiko).
Polletna naročnina za nove naročnike znaša 29 EUR, za stare naročnike pa 26,10 Eur. Ko boste prejeli Izokartico pa boste že imeli pravico do 10% popusta tudi na naročnino.
V primerjavi z Vipavsko dolino vreme na obali ni povzročalo toliko težav pa so v koprskem pristanišču vseeno morali ustaviti promet, močan veter je raznašal razsuti tovor iz luke in pristojni so opozarjali na povečano število prašnih delcev v zraku.
Burja je odkrila kar nekaj rastlinjakov v Slovenski Istri, kar menda ogroža predvsem sadike cvetja in zelenjave. Informacij o tem, da bi nastajala škoda na trtah in oljkah pa še nimamo. Prav tako močna burja ni naredila posebne škode na drevju, niti na izpostavljenem svetilniku, kjer je mraz z morjem oblikoval zanimive podobe.
Čeprav posebnih nesreč ni bilo so morali obalni gasilci več kot petdesetkrat posredovati, med drugim tudi ob odkritju strehe na pomorski fakulteti.
Poseben dogodek teh dni je bil požig čolnarne in škvera v Seči. Gasilci so požar sicer pogasili, škoda pa je nepopravljiva, saj je bil to eden zadnjih škverov te vrste pri nas. Storilce še vedno iščejo. Seveda so morali veliko ur na terenu preživeti tudi delavci Elektro Primorska, saj je, zaradi preobremenjenosti, pregorela marsikatera glavna varovalka, prav tako so morali precej zamrznjenih cevi zavariti delavci Rižanskega vodovoda.
V špini je zrasel mali stalagmit
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Une Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Kot da je že vse, urejeno
Pogled na dnevni red februarske seje občinskega sveta Občine Izola da občutek, da se v naši lokalni skupnosti nič ne dogaja in da smo verjetno tudi brez posebnih težav. Če je najpomembnejša točka dnevnega reda razprava o ustanovitvi Razvojnega sveta južnoprimorske regije, potem smo lahko brez skrbi.
Razvojni svet Južnoprimorske regije je namreč nov organ, ki se oblikuje na takoimenovanem Južno Primorskem območju v katerega se vključujejo občine Divača, Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica, Izola, Komen, Mestna občina Koper, Piran in Sežana.
Kaj pomeni oblikovanje takšnega regijskega organa in zakaj nimamo enotnega organa za vse Primorske občine ali, zakaj ob Ilirski Bistrici ni Postojne in Pivke, ostaja odprto vprašanje. Očitno so se tako dogovorili lokalni politiki, čeprav zgodovinsko upravnih argumentov za tako organiziranost verjetno nimajo.
A očitno to vprašanje ni najpomembnejše, tako kot je zelo malo pozornosti namenjeno temu, kaj bo ta organ sploh počel, saj je od 23-tih členov odloka o ustanovitvi tega organa, en sam člen namenjen vsebini delovanja, vsi ostali pa bolj ali manj določajo kdo in pod kakšnimi pogoji je lahko izvoljen v ta organ, ki seveda ni oblikovan na volonterski osnovi.
V razvojnem svetu Južnoprimorske regije bo največ 28 članov, od tega 8 občinskih funkcionarjev, osem predstavnikov gospodarstva, štirje predstavniki nevladnih organizacij in predstavniki občinskih razvojnih svetov.
In kaj bo počel Razvojni svet, katerega delovanje bodo morale plačati občine, ki se vanj vključujejo?
Svet ima za nalogo vodenje in usmerjanje priprave regionalnega razvojnega programa, sprejem regionalnega razvojnega programa, na področju regionalnega razvoja sodeluje z regijami drugih držav, sklepa dogovore za razvoj regije, sodeluje v teritorialnem razvojnem dialogu, spremlja izvajanje regionalnega razvojnega programa in dogovorov za razvoj regije ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom. Skratka, če to pomeni začetek oblikovanja regije, potem bo treba v razpravi, ki bo sledila prvemu branju, vprašati, kje je potekala razprava o tem, katere občine zajema določena regija, glede na to, da v državi tega dogovora še nimamo.
Ce pa gre za še en organ, ki bo uspešen toliko kot naprimer Go-jup, ki je več kot desetletje iskal skupno deponijo, pa je ni našel, potem bo vsak občinski Evro, ki ga bomo plačali za delo tega organa, proč vržen denar.
Razpisi še bolj skriti
Svetniki bodo na 9. redni seji glasovali tudi o predlogu Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o oddaji nepremičnega premoženja v najem.
Predlog za spremembo in dopolnitev pravilnika je potreben, ker so bile pri sami uporabi pravilnika ugotovljene določene pomanjkljivosti in neskladja z veljavno zakonodajo, ki se je spremenila po sprejetju trenutno veljavnega pravilnika leta 2009.
Predlog za spremembo in dopolnitev pravilnika predvideva, da ne bo več potrebno objavljati namero o oddaji nepremičnin tudi
na enotnem spletnem portalu, temveč samo na spletnem portalu Občine Izola, saj se enotni spletni portal, je še zapisano, ni uveljavil kot sredstvo javnga obveščanja.
Če bo predlog sprejet se bo pri oddaji javnih površin in drugih zemljišč, ki se nahajajo tik ob poslovnem prostoru, dajalo prednost uporabniku tega poslovnega prostora.
Pravilnik se bo dodatno spremeni, tako, da zaradi ekonomičnosti postopka ni več potrebno objavljati javnih razpisov za javno zbiranje ponudb v lokalnem glasilu, temveč se za vsak primer posebej oceni gospodarnost objave v ostalih sredstvih javnega obveščanja. Pravilniku bo tudi dodan 25. člen, ki predvideva, da v primeru, ko najemnik vlaga lastna sredstva v nepremičnino, ki je v lastni Občine in ki je bilo predhodno potrjeno s strani Občine, Občina pa kasneje brez krivdnega razloga pogodbo odpove, je dolžna najemniku povrniti znesek, ki ga je vložil v nepremičnino, zmanjšan za višino že zapadlih najemnin, ki se poračunavajo z investicijskimi vlaganji. V primeru, da pogodbo brez razloga odpove najemnik, pa mu Občina ni dolžna ničesar.
Je Odbor za okolje in prostor izolskega OS odveč?
Tako sprašuje Slavko Samotor-čan, svetnik Liste Izolani, ki je že nekajkrat doslej opozarjal, da se ta posvetovalni organ občinskega sveta, ki je bil vse doslej eden najpomembnejših v občini, v novem mandatu tako-rekoč ne sestaja, čeprav se prav zdaj dogajajo najpomembnejše aktivnosti v zvezi z urejanjem in upravljanjem našega prostora. Tudi ob sklicu četrtkove seje Občinskega sveta, kjer so na dnevnem redu tudi Spremembe in dopolnitve Pravilnika o oddajanju nepremičnega premoženja v najem ter nekaj konkretnih prodaj zemljišč, se Odbor ne bo sestal. Zato je Slavko Samotorčan občinskim funkcionarjem poslal vprašanje v katerem je zapisal: “Presenečen ugotavljam, da pred sklicem 9.redne seje OSa, ne predvidevate sklica Odbora za okolje in prostor. Ker se predvidene točke dnevnega reda dotikajo tematike vezane ne urejanje okolja in prostora, mislim, da je s tem kršen pravilnik delovanja teles OSa. Neglede na točke dnevnega reda, pa bi moral Odbor obravnavati tudi tematiko nastajajočih prostorskih aktov (OPN, Šared, marina...). Zato pričakujem sklic OOP vsebinsko razširjen tudi z aktualno prostorsko tematiko.
Prosim, da posredujete mojo pripombo županu, predsedujočemu OOP in vsem članom Odbora za okolje in prostor.”
V	odgovor je prejel izvlečke odloka o ustanovitvi, delovnem področju in sestavi delovnih teles Občinskega sveta Občine Izola in pojasnilo, da v vabilu in predlogu DR za 9. redno sejo, ni točk, ki bi bile potrebne obravnave na predmetnem odboru, saj se predmetna tematika ne nanaša na razvojne programe občine, prostorsko planiranje in urbanizem, javni nadzor, varstvo okolja, problematiko s področja ekologije, stanovanjsko politiko in politiko gospodarjenja s poslovnimi prostori in drugim nepremičnim premoženjem in hkrati ni bilo zadev, ki bi bile trenutno predane v reševanje odboru po naročilu OS in župana.
V	komentarju na ta odgovor je
svetnik zapisal, da se npr OPN sprejema vsakih dvajset ali trideset let in da se tak akt ne more obravnavati na eni sami seji Odbora za okolje in prostor in gre od tam naravnost na občinski svet, ki ga, glede na razmerje sil pač sprejme, neglede na njegovo ustreznost. Samotorčan ugotavlja, da tak dokument zahteva natančno in poglobljeno delovanje Odbora za okolje in prostor skozi daljše časovno obdobje in tega župan, oziroma predsedujoči Odbora, Vojko Ludvik (Oljka), ne omogoča	ur
Medsebojno sodlovanje dveh društev
Da je rek »v slogi je moč«, prava pot do uspeha, se je pokazala tudi v primeru povezovanja Rdečega križa Izola z Andragoškim društvom Morje - Univerza za tretje življenjsko obdobje Izola. Zanimanje za izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju je v porastu. Poleg široke palete dejavnosti (tečajev tujega jezika, likovne in
pevske dejavnosti, računalništva, fotografije, telovadba,.) so tudi
ročna dela, kjer skupina prostovoljk izdeluje punčke iz cunj. Lične, raznovrstne predvsem pa unikatne punčke iz cunj izdelane izpod rok spretnih žena, dobijo novega lastnika in ves izkupiček podarijo Rdečemu križu Izola v humanitarne namene.
Da bi izdelovanje punčk potekalo nemoteno, društvu primanjkuje volne in čipk, zato če imate doma tak material in da vam ostaja, vas bi prosili, če ga dostavite na Rdeči križ Izola ali pa pridemo iskat tudi na dom. Za informacije nas lahko kontaktirate na tel. št 051 672-160.
Za vsako klopko volne in čipko vam bomo neizmerno hvaležni in se vam vnaprej zahvaljujemo za vašo radodarnost.	Rdeči križ Izola
Vi predlagajte mi zavrnemo
Za +25% vas pokopljemo popoldne
Pa tudi to še ni gotovo ampak je šele možna rešitev problema na katerega izolski svetniki opozarjajo že vsaj pet let, zdaj pa je to pobudo podala tudi koalicijska DeSUS in zato je bila deležna vsaj ocene možnosti, da bi bili pogrebi v Izoli tudi po 14. uri.
Pogrebi po 14 uri
Podžupan Branko Simonovič je vprašal, zakaj v Izoli ni možno organizirati pogrebnih storitev tudi v popoldanskih urah brez dodatnih doplačil z vključenim ozvočenjem in ustrezno razporeditvijo delovnega časa pogrebnikov potrebam občanom?
Na seji bo dobil odgovor, da je redni delovni čas DE pokopališke in pogrebne dejavnosti od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00 ure in v soboto od 8.00 do 13.00 ure, ter da je spremembo cen za pogrebne storitve in najemnine grobnih prostorov, kjer so cene posameznih opravil in storitev določene po veljavnem ceniku od 1.4.2010, uporabljajo pa se od 2.4.2010 na seji 1.4.2010 potrdil Občinski svet. (prejšnji svetniki, prejšnji župan in prejšnji direktor Komunale op.a.)
Nato bo spraševalec izvedel, da so cene določene glede na stroške opravljanja pokopališke dejavnosti v rednem delovnem času. Delo izven delovnega časa pa povzroča dodatne stroške. Ozvočenje v času pogrebnega obreda se uporablja na željo stranke. Cena ozvočenja ni odvisna od časa pogrebnega obreda, (enako stane dopoldne in popoldne, op.a.).
V večini primerov, v primeru pogreba izven delovnega časa, se dodatek obračuna na storitev “pogrebni obred, prenos cvetja in zasutje jame” (ostale storitve so opravljene v času rednega delovnega časa). Pri pogrebnem obredu sodelujejo tako zaposleni Komunale Izola kot honorarni sodelavci. Žal zaradi obsega dela prerazporeditev zaposlenih ni možna saj poleg pogrebne dejavnosti opravljajo tudi druga dela, ki so vezana tudi na zunanje inštitucije, ki potekajo preko celega dne: prevozi pokojnikov na kremacijo v Ljubljano, prevzemi in prevozi žar, urejanje potrebne dokumentacije, urejanje pokojnika, priprava obreda, prevzemanje pokojnika na domu, prevzemanje pokojnika v ustanovah (bolnišnica, domovi za upokojence...), dežurstvo itd Komunala Izola bo preučila možnost zmanjšanja dodatka na storitev opravljanja pokopališke dejavnosti izven delovnega časa za opravljanje storitev povezanih s pogrebnim obredom iz trenutnih 50% dodatka na storitev na 25% dodatka na storitev.
Cene komunalnih privezov
Mario Gergeta, občinski svetnik stranke IJN - Izola je naša je županu občine Izola podal svetniško vprašanje v zvezi s cenami za pristaniško dejavnost.
V	odgovoru bo izvedel, da veljavnost cenika ni bila začasna, kot je navedeno v svetniškem vprašanju, temveč velja za nedoločen čas oziroma do spremembe. Dogovorjeno pa je bilo, da se bo delovna skupina ponovno sestala po dokončanju postopkov spremembe cen vodnega povračila. Postopki pritožb v tem primeru še niso zaključeni. Komunala Izola d.o.o. pri predlogu novih cen za komunalne priveze ni upoštevala predvidenega dviga stroška vodnega povračila. Upoštevan je bil le dvig stroškov vzdrževanja zaradi novosti, ki so stopile v veljavo z novim odlokom, dviga operativnih stroškov, stroškov vzdrževanja, negativnega poslovanje iz dejavnosti ter dviga standarda privezov.
Nov sklep o določitvi cene za vodno povračilo je v veljavi od 30. 7. 2011.
V	teku je sprememba delnega vodnega dovoljenja, katero bo določalo posamezna področja glede na nov cenik za vodno povračilo. Ustrezno spremembo cene se lahko pričakuje šele takrat, ko bo spremenjeno delno vodno dovoljenje, ustrezno spremenjen odlok o občinskem pristanišču Izola in na podlagi tega izračunan dejanski strošek vodnega povračila. Skladno z zgoraj navedenim bo tudi podan predlog v obravnavo na OS. Nov cenik za komunalne priveze je pričel veljati dne 01. 07. 2011 in je veljaven do spremembe. Po njem se tudi obračunavajo komunalni privezi. Primerjava cen z ostalima dvema obalnima občinama ni enostavna, saj je treba upoštevati standard privezov, urejenost privezov, velikost akvatorijev, ipd. V izolski Komunali menijo, daje naše pristanišče od treh najbolje urejeno, storitve pa bodo še izboljšali s postavitvijo vrat na vseh plavajočih pomolih, ter s postavitvijo elektro-vodovodnih omaric kjer bo to možno. V kratkoročnem planu imajo predvideno tudi osvetlitev vseh plavajočih pomolov.
Nič ne bo od zimskih cen
Svetniška pobuda svetniške skupine Lista Izolani v zvezi z uvedbo zimskih cenikov za storitve, ki jih občina zaračunava občanom prav tako ni imela sreče in bo zavrnjena v vseh treh točkah.
Znižanje cen mesečnih dovolilnic za parkiranje za 50%
Pobudniki bodo izvedeli, da so stanovalci starega mestnega jedra upravičeni do parkirne dovolilnice za eno vozilo na stanovanjsko enoto za tri leta v vrednosti 25,79 evra za parkiranje osebnega vozila v starem mestnem jedru in na plačljivih parkiriščih Veliki trg in Ladjedelnica.
Za drugo in tretje osebno vozilo stanovalci starega mestnega jedra lahko kupijo mesečni abonma, da lahko parkirajo na plačljivih parkiriščih Lonka (mesečno 20,00 eur), ostala plačljiva parkirišča (mesečno 10,00 eur) in parkirišče za SGTŠ (mesečno 10,00 eur), parkiranje pa ni dovoljeno na Velikem trgu.
Ostali prebivalci občine Izola lahko parkirajo za mesečni abonma za ceno 10,00 eur na parkiriščih: »Ladjedelnica«, »za Pošto«, »Zdravstveni dom«, »Marina«, »Tomažičeva« in za »SGTŠ«.
Cena mesečnih abonmajev za prebivalce občine Izola izven starega mestnega jedra in ostale goste na parkirišču na »Lonki« je za 7 mesecev izven sezone 35,00 eur (vključen 30% popust glede na sezonsko ceno), Abonma omogoča parkiranje na vseh plačljivih parkiriščih v občini Izola z izjemo Velikega trga.
Cena za mesečni abonma na Velikem trgu je za sedem mesecev izven sezone 40,00 eur (vključen 33% popust glede na sezonsko ceno), cena za 5 mesecev v turistični sezoni pa je 60,00 eur mesečno. Letni abonma za to parkirišče v enkratnem plačilu omogoča 20% popust. Abonma omogoča parkiranje na vseh plačljivih parkiriščih v občini Izola.
Ob primerjavi cen ugotavljajo, da so cene parkiranja v izolski občini nižje kot v sosednjih dveh občinah.«
Odveč vprašanja in pobude
Tudi institut svetniških vprašanj in pobud postaja občinski oblasti vse bolj odveč. O njihovi vsebini dejansko ne razmišlja nihče ampak zgolj o tem, kako jih zavrniti. Ge forma ni dovolj pa ni denarja. Najbolje bo, če jih kar ukinejo.
Znižanje cene kanalščine za 30 % Predlagatelji bodo izvedeli, da morajo cene storitev javnih služb zajemati vse stroške, ki so potrebni in upravičeni za opravljanje javne službe. V pravilniku ki ureja to področje ni nikjer določeno, da so lahko cene »kanalščine« med letom različne,
celo več; na osnovi določil 9. člena cene storitev izvajalca javne službe ne smejo biti diferencirane (na primer na občane in ostale).
V 5. členu pravilnika je med drugim tudi določeno, da lokalna skupnost ne more subvencionirati cene storitev, s katero se pokrivajo stroški izvajalca.
Iz navedenega je razvidno, da zakonskih možnosti za znižanje cene »kanalščine« v zimskem obdobju ni, saj so stroški odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode tudi v tem obdobju prisotni.«
Znižanje cen drugih storitev po oceni občinske uprave in Župana
Predlagatelji bodo izvedeli, da občina namenja zagotavljanju večje varnosti materialno ogroženih občanov precejšnjo pozornost. Na podlagi Pravilnika o denarnih socialnih pomočeh in izvajanju drugih nalog občine Izola, ki ne sodijo med dejavnosti javnih služb na področju socialnega varstva, zagotavljamo denarno socialno pomoč: socialno ogroženim posameznikom in družinam za nakup kurjave, plačilo kosil in varovanja na daljavo starejšim in invalidnim osebam, ki so v skladu s predpisi upravičene do socialne oskrbe na domu ter za kritje drugih stroškov in izdatkov za premostitev trenutne materialne ogroženosti. Kriteriji za dodelitev občinske denarne socialne pomoči so v naši občini med ugodnejšimi v regiji in širše. Ob tem velja poudariti, da Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v skladu s 128. členom Zakona o dedovanju opozarja na dosledno uveljavljanje omejitev dedovanja do višine vrednosti prejete pomoči v skladu s predpisi o socialnem varstvu, med katere uvršča tudi občinske denarne socialne pomoči. V občinski upravi so v trenutni ekonomski in gospodarski situaciji še posebej pozorni na vse oblike socialnih stisk vseh starostnih skupin naših občanov. Pri zagotavljanju obstoječih in uvajanju novih programov za sofinanciranje socialnovarstvenih pravic in pomoči občanom se soočajo tudi z realno problematiko zagotavljanja dodatnih finančnih virov sredstev, kar predstavlja v trenutno zaostrenih razmerah težko rešljivo težavo.
Na osnovi obrazložitev in odgovorov se pobuda svetniške skupine Lista Izolani ne sprejme.	ur
Denarja za odkup zemljišč ni
Geodeti že količijo traso nadaljevanja bodoče hitre ceste od Jagodja do Lucije, vendar ne gre prehitro pričakovati, da bodo tja prišli gradbeni stroji. Država namreč trenutno nima denarja za odkup zemljišč, kdaj ga bo imela pa je tudi vprašanje.
V prejšnji številki Mandrača smo zapisali, da so geodeti v imenu Darsa in države že začeli s količenjem trase hitre ceste Jagodje - Lucija. Po prvotnih pogajanjih so se kar naenkrat pojavili na zemljiščih občanov, v nekaterih primerih pa tudi na strehah. Domačini pa še vedno niso dobili uradnega odgovora, kdaj se bo z gradnjo, predvsem pa z odkupi zamljišč začelo.
Z Darsa no nam odgovorili, da “je v teku izdelava projektne dokumentacije faze PGD, PZI (projektno-tehnična dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektno-tehnična dokumentacija za izvedbo), in sicer po treh sklopih (trasa, predora, viadukta). Za potrebe izdelave omenjene projektne dokumentacije se trenutno na terenu izvajajo geološko-geo-mehanske raziskave po posameznih sklopih. ”
Načrtujejo recenzirano in revidirano projektno dokumentacijo faze PGD za vse tri sklope do konca leta 2012. Težava je v tem, pravijo, da so odkupi zemljišč začasno ustavljeni, ker s strani države še ni zagotovljenih sredstev.
“Začetek graditve je odvisen od pridobljenih zemljišč, virov financiranja in postopkov javnega naročanja oddaje del. ”
Kdaj bo torej celoten proces stekel še ni natančno določeno, čeprav obstajajo zelo natančni roki.
Ampak roki obstajajo, radi pravijo pisatelji, zato, da se jih prekorači. A stroj se je pognal in prišel bo do konca.	am
Svetilnik še vedno brez najemnika
Ali občina z razpisom misli resno ali zgolj taktizira zato, da bo lahko oddala lokal “svojemu” najemniku.
Na Občinski spletni strani je bil še pred novim letom nekoliko “skrito” objavljen razpis za oddajo propadlega lokala na svetilniku. “Skrito” pravimo pa zato, ker se je razpis nahajal v razpisni dokumentaciji za oddajo lokacije Podbelvedere. Poleg tega pa so bili tudi sami pogoji razpisa za oddajo lokala na svetilniku izjemno zahtevni, posebej ob dejstvu, da je objekt potrebno skorajda popolnoma prenoviti, Občina pa ga je nudila v najem za določeno obdobje petih let. Pred dobrim tednom se je razpis zaključil, z Občine pa so nam povedali, da se nanj ni prijavil nihče. Razpis pa bo ponovno izšel v tem mesecu.
In kaj se zgodi, če se tudi v drugo ne bo nihče prijavil na razpis, kar je, če bodo najemni pogoji enaki, povsem mogoče oziroma verjetno?
18. člen obstoječega Pravilnika o oddajanju nepremičnega premoženja v najem Občine Izola,
pravi, da se lahko nepremičnino na podlagi metode neposredne pogodbe odda v najem tudi “interesentu, v roku dveh mesecev po neuspelih dveh javnih dražbah ali dveh javnih zbiranjih ponudb." Lokal bo torej občinska uprava lahko oddala v najem interesentu, ki bo po njihovem mnenju zadostil pogojem. Prav zanimivo pa bo videti, kakšni bodo ti pogoji.
Podbelvedere ima najemnika
Z Občine so nam tudi sporočili, da se je na razpis za oddajo prodajnega mesta pod Belvederjem javil en sam ponudnik. Zapisali so še, da je “komisija ponudbo pregledala, postopek je še v teku. Skladno z določili javnega razpisa je nadaljnji postopek sledeč: Pristojni organ po prejemu zapisnika komisije izda sklep o izboru najemnika.
ki ga vroči vsem ponudnikom. Ponudniki bodo s sklepom o izbiri obveščeni najkasneje v roku 30 dni po poteku roka za oddajo ponudb. Na podlagi sklepa o izbiri bo dolžan izbrani ponudnik v roku 15 dni od dneva poziva skleniti najemno pogodbo. Če izbrani ponudnik ne sklene pogodbe v navedenem roku, Občina rok za sklenitev pogodbe podaljša za 15 dni. Če izbrani ponudnik ne podpiše pogodbe niti v podaljšanem roku, se šteje, da je odstopil od namere za sklenitev pravnega posla in se vplačana varščina zadrži, Občina pa lahko k podpisu pogodbe pozove naslednjega najugodnejšega ponudnika.” Ki pa ga vtem primeru ni.
Zal pa ne vemo, kdo je ponudnik, ki bo po vsej verjetnosti naslednja tri leta imel v najemu prodajno mesto Pod Belvederjem, čeprav je odpiranje prispelih ponudb javno in ne bi smelo biti nikakršna skrivnost.
Ob tem nekoliko preseneča, da bodo občinski svetniki na naslednji seji glasovali tudi o tem, da ne bi bilo več potrebno objavljati razpisov za javna zbiranja ponudb za najem nepremičnine v lokalnem glasilu. Posebej če upoštevamo, da te možnosti (ali zaveze?) trenutna oblast ni izkoristila niti enkrat.	AM
-----------------------------------------------Ob kulturnem prazniku
Praznik brez svojega ministrstva
Tudi Izolani smo proslavljali slovenski kulturni praznik, v času, ko so Ministrstvu za kulturo šteti dnevi. A, kot so rekli govorniki, kultura je bila in tudi bo, ne glede na Ministrstvo. Večerje zaključil odličen, pa čeprav “zmražen” nastop Klarise Jovanovič in skupine Della segodba.
Proslava slovenskega kulturnega praznika je potekala kljub orkanski burji, ki slabih sto kilometrov severneje prevrača tovornjake, v Izoli pa je, sicer preventivno, odnesla zastave in očitno tudi večji del “nevtralnega” poslušalstva.
Po uvodni Zdravljici v izvedbi treh mladih pihalcev 3 Big Banda, je prisotno, zaradi skoraj nemogočih vremenskih razmer razmeroma razredčeno prisotno občinstvo pozdravila voditeljica, novinarka televizije Slovenija Branka Predan. Izolska proslava 163. obletnice smrti velikega pesnika Franceta Prešerna je minila v imenu obstoja ali neobstoja Ministrstva za kulturo, zaključila pa se je, pred obvezno zakusko, z odličnim koncertom v Lendavi stanujoče Izolanke Klarise Jovanovič in njene “all-star” spremljevalne zasedbe Della segodba. Ampak, kot je najprej povedala Predanova, kasneje pa v bistvu tudi potrdil slavnostni govornik Matjaž Javšnik, kultura se je v deželi Kranjski delala še preden je Ministrstvo za kulturo obstajala, in ni dvoma, da se bo tudi potem, ko ga ne bo več.
“Niso vladarji Ministrstva in uradniki nosilci kulture, ampak vsi mi, zato govorimo v slovenskem jeziku, berimo slovenske knjige, pojmo slovenske pesmi, pripovedujmo otrokom slovenske pravljice. Narod je nosilec kulture, zato se za prihodnost Slovencev ni bati", je med drugim povedala Predanova.
Matjaža Javšnika, večina pozna po vlogah v TV Dober dan, filmih v Leru in Zadnja večerja in pri gledališki predstavi 5 moških.com.
Je priznan komik, še isti dan je med drugim nastopil kot stand-up komedijant v enem od koprskih
lokalov, v Izoli pa je komedijo, zavoljo kulturnega praznika, spravil v predal in se odel v resnobno odelo. Povedal je, da sam ni podpisal peticije za ohranitev Ministrstva za kulturo, “zato ker se mi zdi, da to Ministrstvo za kulturo nikoli ni bilo pravo Ministrstvo za kulturo, ampak izpostava določene politične opcije, ki je bila pač takrat na oblasti in mislim, da je pravi trenutek, da si kulturniki in umetniki izborimo inštitucijo, ki bo resnično skrbela, da se bo kultura udejanjala vsaki dan, v vseh na-sth življenjih.
Nič kaj izjemen govor je zaključil s pravljico, ki jo je napisal za takrat enoletno hčer in
Če se je morda kdo začudil, da na proslavi za kulturni praznik ni bilo izobešenih zastav, naj bo vsaka skrb odveč. Občina Izola in Komunala Izola sta namreč obvestili, da iz varnostnih razlogov ne bosta izobesili zastav, da ne bi prišlo do poškodb ljudi ali premoženja. Burji je namreč čisto vseeno, kdaj je umrl veliki pesnik in ne prizanaša nikomur.
že je napočil čas za glasbo Klarise Jovanovič in skupine Della segodba, v kateri igrajo še Matija Krivec na kotrnabasu, Luka Ropret na kitari in Vaško Atanasovskih na različnih pihalih.
Skupina je v nič kaj prijetno ohlajenem kulturnem domu razredčenemu občinstvu predstavila svojo zadnjo zgoščenko, Od ljubezni. Kljub mrazu so glasbeniki večino koncerta odigrali v “športni” opremi, a mraz je bil prehud in kot nam je povedala Klarisa, po nekaj skladbah je razmišljala samo še kako bi si lahko neopazno oblekla plašč. Tega pri izvedbi ni bilo opaziti. Kljub temu so se ob močnem aplavzu po koncu rednega dela vrnili še za “encore”, s tem pa se je zaključil tudi izolski del slovenskega praznika.	AM
Ta vikend informativni dan za študij na daljavo
DOBA Fakulteta in Višja strokovna šola Doba Maribor vabita v sodelovanju z Ljudsko univerzo Koper ta vikend na informativne dneve za študij, in sicer:
-	za višješolske strokovne programe: petek, 10. 2. 2012 ob 16.00 in v soboto, 11. 2. 2012 ob 10.00.
-	za visokošolske strokovne programe: petek, 10. 2. 2012 ob 17.00 in v soboto, 11. 2.2012 ob 11.00.
Pridite na Ljudsko univerzo Koper na Cankarjevo 33 in dobili boste informacije o e-študiju s prve roke. Informacije: Tamara Kavs, 612 80 06, tamara.kavs@lu-koper.si.
Obvestilo članom društva invalidov
Člane Društva invalidov Izola vabimo 10.3.2012 na Volitve v Organizacijske odbore društva in praznovanje dneva žena v hotel Delfin. Predvsem zaradi volitev vas pričakujemo v čim večjem številu. Informacije in prijave v društvu Dl Izola vsako sredo od 15-17 ure.
Člane Društva invalidov Izola obveščamo, da gremo na 7 - dnevno ohranjevanja zdravja v Dolenjske toplice. Informacije in prijave na društvu vsako sredo od 15-17 ure.
Obvestilo članom društva upokojencev
Člane društva upokojencev vabimo na izlet po Štajerski Radenci-Mele v soboto 10.3.2012.
Odhod avtobusa iz Izole ob 6,30 in vožnja z vmesnimi postanki do Gornje Radgone. Okrog 10,00 prihod in ogled razstave orhidej in tropskih metuljev.
Kosilo. Vožnja do Maribora in ogled. Domov pridemo predvidoma ob 20,30.
Cena: 47,00 EUR.
Vstopnina v vrtnarijo Kurbus in strokovno vodenje je 3,00 EUR na osebo, ki se jih konzumira v primeru nakupa.
Prijave in vplačila na sedežu društva do 29.2.2012.
Društvo upokojencev Izola
Razstava slik Janje Sever Gombač
V	četrtek 9. februarja ob 17.30 bo v Trstu v razstavnem salonu na sedežu zavarovalnice Assicurazioni Generali na trgu Duca degii Abruzzi 1 otvoritev razstave slik na svili slovenske avtorice arh. Janje Sever Gombač. Razstava bo odprta do 24. februarja.
V	razstavnem salonu Assicurazioni Generali na Trgu Duca degii Abruzzi 1 bo od 9. do 24. februarja razstava slik na svili arh. Janje Sever Gombač iz Izole.
Razstava nosi naslov “Štirje elementi”. Avtorica z razstavljenimi deli raziskuje svet okoli nas, viden skozi temeljno starogrško delitev na štiri elemente: zrak, zemljo, vodo in ogenj. Neoprijemljiv in neviden zrak ter bistrina vode v nasprotju s trdo skalo, zemlja, ki simbolizira rodnost, pa tudi končnost vsega živega, ogenj, ki greje in povezuje, lahko pa tudi uniči vse.
Slike niso izdelane na običajnem slikarskem platnu, ampak na svili, nežnem, dragocenem in sijajnem gradivu, ki pa je prav zaradi tega tudi težje obvladljivo. Uporabljena slikarska tehnika je batik, starodavna indonezijska tehnika, kjer slika nastaja z nanašanjem barv, vzorec pa s potezami vročega voska, ki te barve omejuje.
Kratek slikarski curriculum Janje Sever Gombač:
Rojena sem v Ljubljani 23 oktobra 1960, diplomirala sem arhitekturo leta 1987, specializirala tekstilni design na Univerzitetnem inštitutu za design v Goeteborgu na Švedskem v letih 1990/91.
V	letih od 1991 do 2000 sem vodila tečaje tekstilnega oblikovanja v Ljubljani, po letu 2000 sem se odselila v Izolo, kjer delujem na področju multikulture. Nekaj malega sem potovala po svetu, govorim tudi več tujih jezikov.

Ob kulturnem prazniku
Svetovljanka iz ulice Istrskega odreda
Klarisa Jovanovič je izolanka, čeprav trenutno živi na drugem koncu Slovenije, v Lendavi. Je glasbenica, pisateljica, pesnica, prevajalka in še kaj. V torek seje izolskemu občinstvu predstavila z novo ploščo, Od ljubezni, in novo spremljevalno skupino, Della segodba. Prisotni so imeli kaj videti, predvsem pa slišati.
V počastitev slovenskega kulturnega praznika je v torek, 7. februarja ob 19.00 v Kulturnem domu nastopila Klarisa Jovanovič s skupino Della se godba. Predstavila je svoj avtorski album Od ljubezni. Klarisa Jovanovič, prevajalka, pesnica, ena najizvirnejših vokalistk tod naokoli in tudi Izolanka, se je po mnogih letih predstavila z novim studijskim albumom, zbirko dvanajstih skladb, ki so jo souglasbili priznani sodelujoči glasbeniki. Plošča Od ljubezni vsebuje dvanajst skladb, večinoma priredb pesmi slovenskih pesnic in pesnikov, ki tematizirajo neizčrpna občutja človeških ljubezni. Tudi v tokratni zasedbi sodelujočih se, kot že na Hasret, pojavljata pihalec Vaško Atanasovski in tolkalec Nino Mu-reškič. Ploščo pa s svojimi glasbili in vokali žlahtnijo tudi kitarist Luka Ropret, kontrabasist Matija Krivec, harmonikar Janez Dovč, violinistka Jelena Ždrale ter kla-viaturist Danilo Ženko, izborna druščina sodelujočih se v slabih petdesetih minutah premika po raznolikih stanjih srca ter spremljajočih občutjih. Bolj baladno uglašena razpoloženja zasijejo zlasti v dveh avtorskih skladbah. Govori Agata in Rusalka, ter priredbah Prešernove Lepe Vide, Kovičeve Adam in Eva, Lainščkove Krnica ter pesmi Erike Vouk, Nekje so zmeraj južna zatočišča. Malce urnejši zvočni utrinki se sprostijo v Povodnjem možu, naslovni skladbi Od ljubezni ter izvrstni priredbi Vincetičeve Pod oknom, ki se v drugem delu zapelje v bolj svingovske brzice. Obdelava Frit-zove Tango za slovo pa, kajpada, odkoraka po zakonitostih istoimenske glasbene zvrsti.
Odlično odigrana zvočna materija, ki se spoštljivo utaplja v igrive priredbe slovenskih poezij, ponuja veliko iskrivih in svežih zvočnih občutij, podprtih s toplim Klarisinim vokalom.
Veliko je bilo vprašanj, kako bo plošča zvenela v živo. Ob pomoči Vaška Atanasovskega, Matije Krivica in Luke Ropreta je Klarisa domačemu poslušalstvu prikazala glasbeno predstavo vredno dneva kulture. Skupini bi naredili krivico, če bi jih opredalčkali samo kot "etno", saj gre za izvrstne glasbenike, ki jih na trenutke kar potegne v improvizacijsko jazzerske vode, a vedno zelo spoštljivo do Klarisine vloge, ki je predvsem pripovedoval-ska, podkrepljena z izvrstnim glasom, seveda.
S Klariso, ki zadnja leta živi v Lendavi, na Prekmurju, smo se pogovorili še pred izolskim koncertom.
-	Lep pozdrav v Lendavo Klarisi Jovanovič. Si dobre volje, morda zato, ker je pred kratkim izšel tvoj novi avtorski album z imenom Od ljubezni? Koliko si jih že posnela?
-	Mislim, da je ta osmi ali morda že deveti. To, če upoštevam tudi tiste, narejene za otroke, a ne štejem tistih, ko nastopam kot gostja. Je pa moj tretji avtorski projekt, kjer sem tudi soavtorica glasbe.
-	Izid albuma torej še vedno predstavlja posebno veselje? Tudi na naslovnici se smeješ, čeprav pesmi niso ravno najbolj vesele.
-	Seveda se veselim izida novega albuma. Fotografija na naslovnici je z nekega koncerta in bila mi je všeč, zato sem se odločila zanjo. Naslov albuma pa je namerno dvoumen, namreč “od ljubezni” lahko pomeni "o ljuebzni” ali “zaradi ljubezni”. Saj veš, ljubezni so lahko, ne glede na različne tone, zafkrljive, hudomušne, hecne, druge pa spet bolj tragične, ampak posledica različnih obrazov ljubezni pa je, generalno gledano, da so precej katastrofalne, kajne? (smeh)
-	Začne se že kar katastrofalno, s Povodnim možem. Kje si dobila to izvirno verzijo Prešernove pesmi?
-	Glede na to, da sem tudi kompar-tivistka, že dolgo časa vem, da je France Prešern mnoge pesmi napisal v različnih variantah in tiste, o katerih smo se učili, niso bile vedno izvirne. Nato sem se zelo veselila, ko sem dobila od Andreja Rozmana Roze, znanega pisatelja in humorista, knjižico Passion de Pressheren, ki je na pol strip, in v kateri je tudi objavljena integralna verzija tega prvega Povodnega moža, napisanega z oskim o-jem.
-	Verzija na cedeju seveda ni integralna.
-	Seveda ne. Tako Povodnega moža, kot tudi Lepo Vido sem seveda skrajšala. To so dolge pripovede pesmi in bodimo realni, ne morem zdaj dvajset minut prepevati o Povodnem možu. Moram pa priznati, da me je kar nekaj pomembnih pesniških imen pohvalilo, da sem zadevo dobro krajšala, kar ni lahko, posebej, če hočemo ohraniti vsebino.
-	Zanimivo, tudi aranžma si naredila sama, spremlja pa te izvrstna skupina glasbenikov.
-	Pri aranžmajih smo se vsi podpisali, saj je vsak glasbenik, s svojim glasbilom, prispeval svoj del. Sem pa tokrat avtorica glasbe same.
-	Na zgoščenki poješ tudi v istrskem narečju. Te je ta pesem popeljala v domače kraje?
-	Na cede sem uvrstila tudi nekaj narečne poezije, saj so mi narečja še posebej ljuba. So takorekoč še edini naravni jeziki.
-	Si imela kaj težav v prepevanju v različnih narečjih?
-	Moja mama je iz Pregare in s svojo mamo je govorila tisto ozko pregar-ščino, saj je imela vsaka vas svoje narečje. Pregarski govor imam zato v ušesu, je pa res, da so določene zadeve v istrski fonetiki, ki so nekoliko posebne, a potrudila sem se s tem, kar imam v ušesu. Ampak vedeti morate, da so te finese povsod različne. Moja mama bi vsekakor kakšno stvar povedala drugače, a mislim, da sem, globalno gledano, zadevo izpeljala dobro. Seveda sem imela veliko več težav s prekmurščino, ne glede na to, da zdaj tukaj živim.
-	Na cedeju sta dve pesmi v prekmurščini. Ti dve tako mi Izolani, kot tudi ostali Slovenci, skorajda ne moremo razumeti. Nato sta prisotni tudi dve primorski, poleg že omenjene istrske. Recimo pesem, ki jo je napisal zamejski pesnik Marko Kravos, Od ljubezni.
-	Z Markom se poznava že dolgo časa, srečujeva pa se predvsem na srečanjih mladinskih pisateljev. Imam tudi nekaj njegovih pesniških zbirk, a ko sem mu povedala, kaj pripravljam, mi jih je poslal še nekaj. Pri pesmi Od ljubezni sem soavtorica glasbe, veliko pa mi je pri zasnovi pomagal Gregor Stremecki (priznan kot soavtor pop fenomena Bilbi op.a.), ki je med drugim prispeval večino glasbe na plošči. Je pa to izjemno lepa pesem, metrično zelo urejena, kar je pri Marku včasih nekoliko problematično, če hočemo njegovo pesem uglasbiti, seveda. Načeloma ima zelo specifičen ritem. Ampak ta kar steče in mi je zelo ljuba.
-	Postala je celo naslovna pesem albuma.
-	Ja, čeprav v izvirni enačici se pesem imenuje Stara pesem. Imenuje se tako, ker je zgodba o ljubezni pač stara pesem (smeh). A ko sem jo uglasbila, naslov pač ni bil več primeren. Kako bi naprimer pesem napovedala v živo? Zdaj pa bomo odigrali Staro pesem (smeh). Zaradi tega sem pri pesmih, ki sem jim spremenila naslov, med temi pa je tudi nekaj mojih, na cedeju pripisala izviren naslov. Pri pesmi Od ljubezni pa sem povzela tisti del, “od ljubezni mrejo ptički”. Najraje bi seveda ohranila celoten verz, a če bi naslov bil morda primeren za knjigo, to seveda ne velja pri glasbenem cedeju. Po drugi strani pa sem zelo zadovoljna, da je naslov na koncu vendarle Od ljubezni.
-	Kako pa ti je šlo s prekmurščino?
-	Najprej bi rada povedala, da prekmurščina ni kar eno narečje. Teh ima Slovenija ogromno, menda največ med slovanskimi jeziki. Narečju pravimo govor, prekmurščina pa to ni več, saj je v prekmurščini izšlo že več kot 300 knjig in lahko mirno rečemo, da je jezik. V neki drugi situaciji, v nekem drugem času, bi verjetno govorili o slovenščini, o njenih narečjih ter o še enem slovenskem jeziku. Če pa že sprejmemo, da je prekmurščina vendarle narečje, pa naj bo to narečje s posebnim statusom. Kakorkoli, na cedeju so pri prekmurskih pesmih tudi povzetki v angleščini, tako da tudi ostali Kranjci, kot Prekmurci pravijo Slovencem, ki živijo pod Muro, lahko razumejo, o čemu pojsem (smeh).
-	Narečja se počasi izgubljajo. Koliko je prisoten istrski dialekt, v primerjavi s prekmurskim?
-	To je čisto nekaj drugega. V Istri samo še tisti najstarejši govorijo te arhaične govore. V Prekmurju pa Prekmurci med sabo govorijo prekmursko.
-	In to prekmurščino naredi jezik.
-	Tako je. Lepa primerjava je reci-
mo s ciprskimi Grki. Oni med sabo govorijo eno takšno zelo arhaično grščino, ki je Grki skorajda ne razumejo. Zaradi tega, se z ostalimi Grki pač potrudijo, in govorijo navadno grščino. V Prekmurje je to zelo podobno. Meni je osebno zelo žal, da ti Istrski govori počasi izginjajo. Na srečo so jih različni etnologi posneli, tako da je to vsaj zabeleženo. Prekmurščina pa je vseeno čisto druga zgodba.	ur
Vesna zgrešila četrte 01
Rokomet
Delitev točk
Istrabenz plini Izola - Šmartno 27:27 (14:10)
V	IZkolu l.NLB Leasing lige je v izolski dvorani gostovala ekipa iz Šmartnega pri Litiji. Napovedi Izolanov so bile pred tekmo optimistične. Toda končni rezultat kaže na to, da srečanje ni potekalo tako, kot bi si vsi želeli.
IP Izola: Bubnič, Kevič, Radolo-vič, Jurič 1, Ponikvar, Stepančič 1, Gregorič, Fidel, Vukovič, Čebokli, Cosič 8, Božič 7, Jelovčan 3, Kojič 2, Apat 1, Smolnik 4. Šmartno: Dobravc 1, Poglajen, Bahovec 1, Repar 3, Podkrajšek 1, Berglez 2, Markovič 4, Smeje 7, Gradišek F. 2, Gradišek U., Muratovič, Žurga, Berdajs, Po-nebšek, Vodišek 6
Na skoraj že dobljeni tekmi so tokrat Izolani pobrali le polovico možnih točk. Start v drugo polovico rednega dela torej ni šel po pričakovanjih, čeprav so domači 18 minut pred koncem s šestimi točkami naskoka imeli dobre možnosti za zmago.
Ekipa sicer ni bila popolna in v polni pripravljenosti; manjkal je steber obrambe oboleli Dean Dolenc, Grega Apat je igral poškodovan, pred koncem prvega dela pa je poškodba zaustavila tudi Nikolo Kojiča (ukleščen živec).
V	uvodu so naši sicer stežka prebijali gostujočo obrambo, a so žoge kmalu našle pravo pot do gola Šmartnega. Dobro so izkoristili tudi protinapade in sredi polčasa je njihova prednost znašala zajetnih šest golov (11:5), ki so jo gostje do odmora le nekoliko znižali. Skratka nastop b.p.l
V	nadaljevanju so se Šmarčani sicer približali na tri zadetke, a so naši znova pospešili in v 42. minuti pri prednosti Izole 21:16 ni bilo slutiti padca v igri naše ekipe. Vendar se je domačinom igra v napadu zaustavila, zmanjkalo je dobrih priložnosti za strel, kar so njihovi tekmeci izkoristili in dobrih deset minut pred koncem pri 24:24 prišli do izenačenja. Izola je še trikrat povedla, Šmartno pa je vsakokrat uspelo izenačiti.
V	zadnjem napadu je Elmin Čo-sič poskušal priti do vodstva, a sta sodnika njegovo akcijo označila kot prekršek v napadu. Gostje, ki so bili s točko zelo zadovoljni, so sicer v izteku tekme imeli še možnost za napad, a je niso izkoristili.
Ob tem gre še dodati, da je bila zredčena ekipa Izole tudi posledica razmer za delo. Kot je po-
vedal Vlado Hrvatin, so zadnji teden trenirali pri devetih (!) stopinjah, kar je razumljivo pobralo nekaj moči našim fantom. Škoda! Izgubljena priložnost Izole za še drugo točko torej, ki jo bomo morda pogrešali v boju za končnico za prvaka. Sicer pa je Izoli točka vsekakor pomagala, saj je napredovala za eno mesto in je trenutno (neupoštevaje včerajšnji krog) peta. Tekmovalni razpored članske ekipe v rednem delu prvenstva je zaradi obveznosti drugih klubov nekoliko spremenjen. Naši fantje so včeraj gostili pri Kopru. Kako se je derbi končal žal pred zaključkom uredništva nismo uspeli uzvedeti. Ostala srečanja rokometašev Izole so:
-	sreda, 15. 2. 2012, dvorana v Kraški: IP Izola - Gorenje Velenje,
-	sobota, 25. 2. 2012, Novo mesto: Krka - IP Izola,
-	sobota, 10. 3. 2012, Trebnje: Trimo - IP Izola.
Namizni tenis
Erik Pavlin tretji
V nedeljo je na Muti potekal 3. odprti turnir RS za kadete in kadetinje. Najboljše se je odrezal Erik Pavlin, ki je za med štiri najboljše 3:1 premagal Žigo Har-nika iz Mute. Nato je 1:3 zgubil v polfinalu proti kasnejšemu zmagovalcu turnirja Tomu Sfiligoju iz Ljubljanske Olimpije. Erik je v tem dvoboju pokazal povsem enakovredno igro za kaj več pa je preveč nihal v kon-centaciji in v odločilnih točkah naredil preveč napak zlasti pri sprejemu servisa. Jakob Hodžič je za med šestnajst najboljših 3:0 premagal Nejca Nagelj na iz Vrhnike. Za uvrstitev med osem pa ga je 3:0 premagal Žiga Har-nik iz Mute. Na glavni turnir se je uvrstil še Matej Germek, ki je imel tokrat težek žreb. Za uvrstitev med šestnajst najboljših mu je žreb dodelil kasnejšega zma-
govalca turnirja Toma Sfiligoja s katerim je Matej zgubil 0:3 Pri kadetinjah se je na glavni turnir uvrstila Katrina Sterchi. Za uvrstitev med osem najboljših jo je 3:0 premagala Nika Naglič iz Mute.
Kickboning
Hudalesu dve odličji
Jaka Hudales je ponovno razveselil s svojim nastopom v Grčiji, od koder je prinesel v domačo Izolo dve medalji.
Kot smo že prejšnji teden najavili, se je v dneh od 03. do 05.02.2012 v Atenah odvijal mednarodni kickboxing turnir, znan pod imenom »Athens challenge«, ki se ga je udeležilo več kot 1200 tekmovalcev iz 110 klubov, ki so predstavljali 9 držav. Izolane in svoj matični klub KiT je zastopal naš najboljši tekmovalec Jaka Hudales.
Tudi tokrat ni šlo brez medalje. V svojem prvem nastopu je v disciplini šemi contact, v absolutni kadetski kategoriji, po treh zmagah prispel v polfinale, kjer je moral priznati premoč nasprotnika in zasedel odlično tretje mesto.
Vsekakor ga je ta nastop še dodatno podžgal za borbe v njegovi kategoriji do 69 kg, kjer je po-
novno dokazal svojo suverenost in z odličnimi nastopi dospel do finala. V finalnem delu je nadaljeval s svojimi zmagovitimi nastopi in tako na koncu stopil na naj višjo stopničko na zmagovalnem odru ter prevzel odličje za 1.mesto.
Čeprav še mladinec se je Hudales preizkusil tudi v članskih vrstah, kjer je v izjemno številčni zasedbi po porazu v drugem krogu nastop sklenil s končnim 8. mestom.
Svojo prisotnost na tekmovanju je skušala dokazati združena ekipa Filko Power Team, sestavljena iz tekmovalcev iz Izole in Izlak. Kot na preteklem turnirju ji je tudi tokrat ponagajal žreb, saj so že v prvem kolu naleteli na favorizirano italijansko ekipo Bestfighter, ki velja za eno najboljših na svetu, in tako že na začetku sklenili tekmovanje.
Če prištejemo še osvojeni medalji iz prejšnjega turnirja »Golden Glove«, je to najava obetavnega začetka letošnjega tekmovalne sezone. V nadaljevanju ga, kot tudi ostale »kitovce«, že ta vikend čaka nastop na 1. kolu državnega prvenstva, načrtuje se nastop na odprtem prvenstvu Irske v Dublinu, prvenstvu Nemčije... Seveda pa je to povezano s še čim drugim, kar pa je že druga zgodba.
Jadranje
Konec olimpijskih sanj za Vesno in njene Barakude
Najuspešnejši slovenski jadralki Vesni Deklevi Paoli se ni uspelo kvalificirati za London 2012. Na regati v Miamiju je s sotekmovalkama Katarino Kerševan in Leno Koter izpadla v drugem krogu. Skupno so zasedle 5. mesto.
Vesna Dekleva Paoli se je za olimpijska odličja borila trikrat; prvič v Atlanti 1996 zenosedom evropa, nato je s Klaro Maučec 2004 v Atenah pristala na 4. mestu flote 470, nazadnje v Pekingu 2008 pa bila v isti panogi 13. Po povratku s Kitajske si je želela novih izzivov in se najprej preizkusila na deski RS:X. Kmalu je ugotovila da ji ta ne leži.
Naslednjo sezono je njeno pozornost pritegnilo jadralsko dvo-bojevanje. To je bil povsem nov svet, nova pravila igre, skratka tisto, kar je potrebovala. Toda morala je najti še dve jaranju predani duši, kar v slovenskem morju ni lahko. Na krov je povabila Katarino Kerševan in Leno Koten Obe sta bili akademsko izobraženi a brez resnejših te-kmovlanih izkušenj. Tvegana poteza, ampak če se je izšlo z Maučecovo, ki prav tako ni imela jadralskega pedigreja, zakaj se ne bi tudi tokrat?
Trnova pot do kvalifikacij
Kupile so jadrnico - olimpijski monotip Elliot 6 - in zavihale rokave. Dve leti so spoznavale pasti match-racea, se učile strategij, opazovale tekmice, vsrkavale znanje, ki jim ga je posredoval trener Dario Kliba ter življenje v celoti podredile cilju. Marljivo so delale, krepile um in telo, vse dokler ni napočila ura resnice. So iz pravega testa za olimpijske igre? Na svetovnem prvenstvu decembra v Perthu se je izkazalo, da ne. V razmerah kakršne prevladujejo “dovm under” niso bile konkurenčne. V močnem vetru so s težavo obvladale jadrnico, izvajanje manevrov ni bilo usklajeno kot pri tekmicah, in ko imaš težave sam s seboj je težko hkrati nadzirati še nasprotnika ter kovati strategijo. Svojih hib so se zavedale zato razočaranja ob predčasnem slovesu od tekmovanja ni bilo.
Iz Miamija žalostne toda mirne vesti
"Če nam kje uspe, bo to v Miamiju,” so si govorile in skrivaj računale na nevidnega zaveznika. Mili veter južne Floride naj bi bil namreč podoben portoroškemu, v katerem so pilile formo do zadnjega dne. Zato jim samozavesti ob prihodu na prizorišče ni manjkalo. Po nekajdnevnem treningu so nastop začele suvereno ter prvo fazo zaključile na tretjem mestu. Polne optimizma so se podale v naslednji krog, kjer so se morale z vsako od nasprotnic pomeriti dvakrat. Bile so neomajne, dotolkle so Finko, Nemko in Danko. Potem pa nenadoma konec. Veter je
zavel močneje in koncentracija je padla. Kot po tekočem traku so izgubile vseh nadaljnih sedem soočenj. Zlasti boleč je bil poraz proti Argentinkam. “Proti našim ključnim nasprotnicam smo jadrale izjemno napadalno, a penal za pumpanje, ki ni bilo pumpanje, ampak stabiliziranje barke, je spremenil potek regate. Za napako smo se na privetrni oznaki odkupile, a zato prišle v cilj tesno skupaj, bile na žalost malo preagresiv-ne in tik pred ciljem kasirale še finalni udarec, dodatno kazen za kršenje pravila prave smeri, ” so potek odločilnega dvoboja opisale Vesna, Katarina in Lena. Zmagale so Argentinke, ki so s četrto osvojeno točko napredovale v polfinale skupaj s Španijo, Dansko in Finsko, medtem ko so se Barakude z zmago manj morale posloviti od olimpijskih sanj. “Naša kampanija se s tem zaključuje. V pogojih, ki smo jih imele, smo naredile vse, kar je bilo v naših močeh. V domovino se zato vračamo žalostne, a mirne vesti, ” so na socialnem omrežju sporočile navijačem. Tekmovanje je dobila Finka Silja Lehtinen, drugo mesto je zasedla Španka Tamara Echegoyen, tretje pa Danka Lotte Meldga-ard Pedersen. Finska, Danska in Španija so torej države, ki so si v zadnjem poskusu prijadrale pravico nastopa na 01 avgusta v Weymouthu.
Končni vrstni red:
1	- FIN - Silja Lehtinen, Mikaela VVulff, Silja Kanerva
2	- ESP - Tamara Echegoyen, Angela Pumariega, Sofia Toro
3	- DEN - Lotte Meldgaard Pedersen, Susanne Boidin, Tina Schmidt Gramkov
4	- ARG - Martina Silva, Ana Lu-cia Silva, Maria Trinidad Silva
5	- SLO - Vesna Dekleva Paoli, Katarina Kerševan, Lena Koter 6-GER- Silke Hahlbrock, Anke Lukosch, Maren Hahlbrock
7	- CAN - Sharon Ferris-Choat, Caroline Kaars Sijpesteijn, Joa-nne Prokop
8	- CHI - Ru VVang, Li Kiaoni, Pan Ting Ting
9	- BRA - Renata Decnop, Gabriela Nicolino, Larissa Juk
Jana Pines
Smučanje
7. IZLET CŠSD + KLUBSKA TEKMA
V soboto 11. februarja bo na Zoncolanu klubska veleslalomska tekma za pokal Tvo Špiler". Vsi tečajniki, ki so vpisani v našo šolo so že prijavljeni, vabimo pa tudi starše in ostale člane, da se prijavijo in sodelujejo na tekmi Prijave sprejmamo po mailu, ali v četrtek med uradnimi urami in sicer do četrtka 9.2. do 19.00 ure.
Vsi, ki si želite na sneg tudi med tednom, lahko smučarske vozovnice za Zoncolan dobite na uradnih urah SK Izola, v četrtek od 17 do 19 ure, oz. po dogovoru na naših kontaktnih tel.številkah.
Za kakršnekoli informacije, pripombe, pohvale nam pišite na skizo-la@gmail.com.
Priznanja športnikom za leto 2011
Dne 15. Februarja 2012 ob 18:00 uri bo v dvorani kulturnega doma svečana podelitev priznanj športnikom za dosežene uspehe v letu 2011.
Center za kulturo, šport in prireditve Izola vabi vse člane društev in klubov, da se udeležijo prireditve, ki bo obeležena tudi s kratkim kulturnim programom.
Športni pozdrav!
Skupščina AMD Izola
Člane AMD Izola vabimo na skupščino društva, ki bo v ponedeljek, 20. februarja 2012 ob 17.00 uri na sedežu društva, Industrijska cesta 4. Vabljeni!
POGLHLS STRANI
iiše: Žarko Kovačič
V	spomin
Žarko Kovačič
Tokrat pa nas je res presenetil. Vajeni smo bili, da nam je prinesel zapis ob katerem smo kar debelo gledali in spraševali smo ga, kje je dobil vse tiste informacije o dogajanju v Rokometnem klubu. Pa nam je odgovoril, da je rokomet njegovo življenje in zato pač izve stvari, ki jih ne izve vsak.
Žarko Kovačič je bil v rokometu že od svojih osnovnošolskih dni, kmalu pa je tekmovalni dres zamenjal s sodniškim in bil dolgo vrsto let član sodniške organizacije ter sodnik na tekmah do drugoligaškega prvenstva Jugoslavije. V tem času je sodeloval tudi z mnogimi sodniškimi organizacijami po Evropi in se kasneje uveljavil tudi kot rokometni funkcionar. Deloval je v Rokometnem klubu Izola, kasneje predvsem v ženskem rokometnem klubu, do zadnjega pa je bil nepogrešljiv evidentičar ali delegat rokometnih tekem najvišjega ranga, še posebej pa takrat, ko je bilo to treba početi volontersko, zgolj iz ljubezni do rokometa.
Bil je tudi sodelavec različnih medijev, vedno se je rad spčominjal svojih prvih radijskih prispevkov za nekda-nbji Radio Morje, kjer je seveda poročal z rokometnih tekem, kasneje pa se je uveljavil kot rokometni komentator za Primorske novice, Delo in seveda za Mandrač. Žare je bil naš pogled s strani, tisti, ki je vsak teden, za prijateljstvo bolj kot za honorar, pisal o _	izolskem rokometu in o slovenskem
rokometu nasploh.
Rokomet mu je vračal, toliko kot je znal. Bil je eden treh častnih članov Rokometnega društva Izola, in dvakrat predlagan za občinsko priznanje. Na sobotni rokometni tekmi so igralci in gledalci z minuto molka počastili spomin nanj in prijatelja Igorja Komca, ki je prav tako odšel tako znenada, veliko prezgodaj, tako kot Žarko, ki je komaj vstopil v šestdeseta.
Zadnja leta je znal potarnati o kakšni bolezni, bil je tudi pacient dr. Klokočovnika, potem pa je začel tožiti za bolečine, ki jih je pripisal nezdravi prehrani in nerednemu življenju nasploh. Žarko je bil namreč tisti, ki je vsako jutro odprl vsa otroška igrišča v Izoli in jih zvečer zaprl, ko so morali uporabniki domov in k spanju.
Zaspal je tudi Žarko. Zadnji trenutek je izvedel, kaj ga čaka in takrat že ni imel niti dovolj moči, da bi odgovoril na naš telefonski klic iz uredništva.
V	telefonu je ostal zapis: številka ni
dosegljiva. Žare ni več dosegljiv in prav to njegovo večno dosegljivost bomo najbolj pogrešali.	Mef
/ ^
F
}
Kultura
Pravi jazz v nepravi dvorani
v triu z italijanskim kitaristom Guidom Di Leonejem in ameriškim bobnarjem Andijem VVatsnom.
Dvorana v Manziolijevi palači je bila spet polna zadovoljnih poslušalcev, tisti pravi poznavalci jazza pa vedo, da tovrstna glasba pravzaprav bolj sodi v klube kot v konceretne dvorane. Ob zvokih hammon orgel, električne kitare in bobnov namreč še kako dobro sodi kozarec dobrega vina in cigareta (kjer je to še dovoljeno). Zal v Izoli koncertnega prostora, ki bi vsaj spominjal na klub, nimamo več, z izjemo male sobice Kluba študentov in dijakov ter slabo umeščenega KT1, kjer vsak koncert pospremijo klici sosedov na policijsko postajo. Renato Chicco je, seveda, star znanec tudi tega prizorišča, čeprav gotovo pozna tudi klasične jazz klube in bi vedel kaj povedati o nastopu v dvorani in klubu. Renato, ki je trenutno zaposlen kot predavatelj improvizacije na glasbeni akademiji v Grazu, je
seveda začel kot učenec izolske glasbene šole, potem pa hitro napredoval in vrsto let študiral in živel v Združenih državah, kjer je igral tudi s tako velikimi jazzovskimi zvezdami, kot so Jon Hendricks, Lionel Hampton, Benny Golson, Freddie Hubbard, Woody Shavv, Milt Hinton, Jerry Bergonzi, Joe VVilliams, Jon Fad-dis, Steve Grossman in Al Poster.
Chicco nam je priklical zvok Ji-mmy Smitha, verjetno najbolj znanega jazz izvajalca na ham-mond orglah, ki ga je bilo čutiti tudi ob predstavitvi dveh novih albumov, ki jih je v takšni zasedbi posnel Renato Chicco s skupino. Prva “Standards on guitar” je avtrsko delo kitarista Di Leoneja, album “This is new” pa je avtorsko podpisal Renato Chicco.
Fotografija ne pove več kot beseda
S četrtkovo predstavitvijo knjige Za- govor podob: Filozofija fotografskega pogleda, so v Mestni knjižnici Izola počastili kulturni praznik. Knjigo sta predstavila avtorja Dušan Rutar in Matej Peljhan.
Dušan Rutar, filozof in psihoanalitik, ki ga v izolski mestni knjižnici poznamo še iz ciklusa predavan o intelektualni samoobrambi ter filmski vzgoji, v knjigi podaja razmisleke o naravi fotografiranja, o fotografiji kot umetnosti, o fotografu kot subjektu umetnosti, o vlogi umetnosti v sodobnem svetu, o etiki pogleda, o logiki zaznavanja, estetike in interpretiranja konkretnih fotografij. Pri razmišljanju izhaja zlasti iz del francoskih avtorjev, ki so pisali o fotografiji in umetnosti, opira pa se tudi na dela ameriške pisateljice Susan Sontag in glavnega sodelavca znamenitega Frankfurtskega inštituta za družbene raziskave, Theodorja Ador-na. Matej Peljhan je v knjigi poleg Jureta Kravanje zastopan kot avtor fotografij.
Ko govorimo o fotografiji, pravi Rutar, se moramo zavedati, da ta ni v nobeni resni zvezi s subjektivnimi občutki ali osebnimi izrazi umetnika. Umetnost ima namreč ontologijo, ki je pred vsakim umetnikom, logično strukturo, za katero velja enako, in materialnost, ki je veliko več kot empirični svet, kot se ga zaveda fotograf. To so tri razsežnosti vsakega umetniškega dela, zato je fotografija kot umetniški izdelek najprej polje sil, učinek delovanja sil in odprta materialnost. Za umetnost je pomembna intenzivnost.
Zaradi nje je človek ob dobrem umetniškem delu presunjen, ganjen, šokiran, presenečen, vzhičen, vznemirjen, potrt ipd. To obenem pomeni, da pri umetnosti ne gre za predstavljanje statične realnosti, ampak je zainteresirana proizvodnja afektov, ki prečkajo posameznike. S silami, ki prečkajo njo in fotografa, vpliva na ljudi. Umetnost zato hoče vplivati na ljudi; enako velja za fotografe. Ko fotografi delajo fotografije, ustvarjajo polja, ki delujejo na gledalce povsem neodvisno od njihove volje in njihovih predstav o svetu ali realnosti. Fotografija namreč živi svoje življenje, zato si je fotograf ne more lastiti. Življenje fotografije je del
ontologije, kar pomeni, da je vpeto v polje sil, ki je obstajalo, še preden se je pojavil prvi človek na Zemlji. Fotografije zato ne predstavljajo realnosti, temveč kreirajo začasne mreže, začasna odprta kohezivna polja. To je bistveno, ker fotografija kot začasno odprto polje sil omogoča gledalcu, da se tudi sam naravna nanj. Naravna se lahko na dva osnovna načina: lahko se odpre, v tem primeru sile delujejo nanj, ali pa vzvišeno od zunaj motri podobo in izreka o njej sodbe. Osnovna ideja za presojanje katerekoli fotografije je življenje. Zaradi njega ima fotografija dve različni usodi. Prvič, zaradi življenja in življenjske sile, ki je ujeta v fotografijo, se ta spreminja, kajti življenje v njej uhaja fotografski materialnosti. To preprosto pomeni, da zapušča fotografijo, ki jo gledalec drži v roki, in sega k neskončnosti; in drugič, s pomočjo življenjske energije človek vsakič znova drugače prešije polje Velikega Drugega, zato ista fotografija nikoli ni identična s seboj.
Trio je sicer nastal že leta 2010, kar je za jazzovske zasedbo dolgo obdobje, nastal pa je kot spremljevalna skupina različnim znanim ameriškim solistom in pevcem, ki prihajajo na turneje v Evropo brez svojih spremljevalnih skupin.
Nastop je bil sproščen in dovolj energičen, hkrati pa tudi subtilen, še posebej ob izvedbi Chi-ccove skladbe Ronko, ki jo je, seveda, napisal ob spominih na mladost v njegovi rojstni Izoli in, kjer je pripadnost morju dokazal z uvodom na klasičnem koncertnem klavirju, potem pa, preprosto, odrasel prehodom na KayB kopijo hammond orgel.
Ob tem pride avtorju tega zapisa v spomin napoved nekdanje izolske županje, ki je pred dobrim desetletjem napovedala ureditev jazz kluba v kletnih prostorih stavbe nasproti Sončne dvorane v ulici Giordana Bruna. Tako daleč je že prišla ideja, da je bil za programskega vodjo že napovedan Drago Gaj o, lastnik ljubljanskega jazz kluba Gaj o.
Žal je vse ostalo pri ideji, danes pa niti ideje ni več.	d.m.
rtihdn	r-
rni -^a-ffonof/kJc/
Obstaja zelo preprost kriterij za ugotavljanje, katero umetniško delo je zares dobro, in katero ni, zaključuje Rutar in si pri tem sposodi misel Jeana-Luca Nancya, ki pravi, da »so najboljša umetniška dela so tista, ki dopuščajo neskončno interpretacij«. Kriterij je zares dober, pomeni pa, da povprečna in slaba umetniška dela ne le da ne omogočajo neskončno interpretacij, ampak tudi nimajo v sebi nobene skrivnosti, ki bi omogočala nove interpretacije.	K.Orei
SMEROKAZI
Četrtek - 9. februar 2012
Mestna knjižnica Izola - ob 19.00
Večerni klepet z »Zanimivimi Izolani«
Gosta večera bosta Mirna Buič in Erik Toth, avtorja slovarja izolskega slenga. Pogovor z gostoma bo vodila, Nataša Benčič
Sobota -11. februar 2012
Kulturni dom Izola - ob 17.00
ZRCALCE
Igrano lutkovna predstava predstava za otroke
Gostuje gledališče NEBO Na gozdni jasi zajec najde zrcalce... vstopnina: 4 eur
Ponedeljek -13. Februar 2012
Gostilna Istra-Istria - ob 19.00
Večeri ob kaminu
Dr. Marisa Tuljak-Višnjevec
lani je bila razglašena za naj pediatrinjo Slovenije, izredna ženska in doktorica. Spremljala jo bo Marjetka Popovski - italijanske istrske pesmi.
Torek -14. Februar 2012
Manziolijeva palača- ob 18.00
oLTRE LA URICA
Primeri italijanske poezije 20. in 21. stoletja. Gostje večera bodo študenti iz Devina. Povezovalci: Jolanda Nava in Roberto Cortese, na klavirju Joshua Biggs. Predstavitev avtorjev: prof. Stefano Sacher.
Sreda - IS.december 2011
Kulturni dom Izola - ob 18.00
Podelitev priznani Občine Izola uspešnim športnikom za L 2011
Vabljeni!
Četrtek - 16-december 2011
Kulturni dom Izola - ob 18.00
UČILNA ZIDANA
Plesni Studio L AI.
Korte ob kulturnem prazniku
V četrtek, 9. 2. 2012 ob 18.00, bomo v Zadružnem domu v Kortah priredili proslavo in tako obeležili slovenski kulturni praznik. V Kortah pravijo, da so kulturno aktivni že od malih nog in da nikoli ne odnehajo. Nastopili bodo otroci vrtca Mavrica Izola - dislocirani oddelek Korte, učenci Podružnične šole Korte ter Ženski pevski zbor kulturnega društva Korte.
Na prireditvi bo svojo prenovljeno knjigo, Nič več tako, predstavila ga. Nada Morato. Knjiga, ki je izšla pri založbi Mandrač je predelana in dopolnjena z originalnimi fotografijami kraja in tistih časov, ter z risbami učencev 4. in 5. razreda podružnične šole Korte. Delo je v obliki igre in prikazuje življenje izolskega podeželja med leti 1934 in 1954. To je čas, ki je zapustil temne sledove in ga ne bi smeli pozabiti kar tako, da se ne bi dogodki nikoli več ponovili. Morda ni vse povedano in je zakrito kako maščevanje. Pripovedovali so domačini in marsikdo se bo v njej našel. Jezik je le berljiv posnetek domačega govora, zato so manj znane besede razložene na koncu. Nekatere med njimi kažejo na prvotno plast slovenskega jezika pa tudi na vpliv glagoljaštva in sosednjih jezikov.
Vabimo vse, ki vas zanima kulturna dejavnost v Kortah, da se jim pridružite na prireditvi.	Željka Ličan Adamčič
Aft kiilO Odeon V prihajajočem tednu si boste, lahko ogledali tri izjemne filme, katere bomo začeli predvajati 8.2.! Najprej bo na sporedu fantazijska pustolovščina, ČAROBNO POTOVANJE V AFRIKO. Nadaljevali bomo z ciklom filmov LIFFe po LIFFu, na platno prihaja KOŽA, V KATERI ŽIVIM. Za vse ljubitelje dokumenternih filmov pripravljamo nekaj projekciji filma KUHATI ZGODOVINO, gre za izjemno zanimiv portret vojaških kuharjev, ki bo na sporedu
zgolj do 12.2.!________________________________________
Radia Koper pelje avtobus otrok BREZPLAČNO na sankanje na Cerkno, in sicer v sredo, 22.2. Otroci bodo dobili tudi malico in kosilo.
Prijave sprejemamo do petka, ali do popolnitve prostih sedežev, info DPM IzolaBarbara 040 385529
Sončna dvorana
/ ulica Giordana Bruna 6
vabimo vas na otvoritev razstave
„MOJA SLIKA"
članov izolskih likovnih društev LIK in TUBA Izola,
ki bo v četrtek, 09. februarja 2012, ob 18.00 uri V programu bo nastopil TRIO.
upravna stavba zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu,
Piazza Duca degli Abruzzi, 1, v 6. nadstropje.
vabimo vas na otvoritev razstave batikov na svili
Janja Sever Gombač »štirje elementi
v četrtek, 9. februarja 2012, ob 17.30
Razstava bo odprta do 24. februarja vsak delovni dan v delovnem času.
Hotel Krka Strunjan
Vojko Aleksič "Krajine”- Piran, Strunjan
Galerija Al^a / Knstanovtrgi
Vanda Vremšak Richter
“Tihi svetovi
razstave slik
galerija INSULA
Zt tci bi
SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03
ALlKIJL liVbULA
Vabimo vas na ogled razstave
Razstava bo na ogled do 15. februarja 2012.
ZBIRKA “SQ ART”
Manziolijeva Palača
Vljudno vabljeni na ogled skupinske fotografske razstave
OUR WORLD - NAS SVET
Galerija Herman Pečarič Piran
KATJA SMERDU
ROKA IN ZNAK
Pot žice in življenje besed žični objekti in kaligrafski zapisi

Mestna knjižnica Izola
TORKOVA PRAVLJIČNA URA Potovanje se prične vsak torek ob 17. uri v Stekleni pravljični sobi. S seboj prinesite copatke.
NADALJEVALNI TEČAJ - 2. stopnja FRANCOSKEGA JEZIKA ZA OTROKE
za osnovnošolske otroke. Kako se kaj napiše in kako se kaj v francoščini pove, vas bo naučila knjižničarka Špela Pahor. Vabljeni vsako sredo od 15:30 do 16:30 v Stekleno pravljično sobo. Au revoir!
SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE Središče za samostojno učenje je namenjeno vsem, ki se želite samostojno učiti ali izpopolniti svoje znanje s pomočjo multimedijskih programov,... info (05)6631-282.
BORZA ZNANJA IZOLA Vsakdo lahko nekoga nekaj nauči. Ali vsakdo ima neko znanje, ki ga lahko posreduje, deli z drugimi, nadgradi.info 05 6631 282 ali na spletni strani www.borzaznanja.si
• Razstavljajo v mesecu februarju: Razstava keramičnih izdelki Ayane Pešec in Nevenke Mulej, ki se navezujejo na njuno potovanje po Avstraliji. Razstava fotografij Črta Butula, in gobleni Julije Lupine.
Dajmo naši
Cez tisoč albumov v enem dnevu
Tak prodajni rekord se obeta Vladu Jeremiču oziroma njegovemu drugemu uradnemu albumu z naslovom Za vedno, ki ga bodo naslednji četrtek prejeli vsi naročniki Mandrača, najprej seveda tisti, ki bodo do takrat že poravnali naročnino za prvo polletje 2012. Po Rižani stavi na Ljubezen deževne noči.
Po Rižani balada?
Torek je bil ledeno mrzel dan a nam, ki smo v gostilni Bujol predstavljali drugi album izolskega kantavtorja Vlada Jeremiča je bilo toplo pri srcu in tudi sicer, saj smo lahko še enkrat ugotovili, da Izidi res ne primanjkuje glasbenih ustvarjalcev in poustvarjalcev.
Tako kot izolski športniki dosegajo rezultaye, ki so daleč nad realnimi zmožnosti športne sfere v občini, so tudi številni kulturni ustvarjalci bistveno presegli kulturniške okvirje, ki jih omogoča naša lokalna skupnost. Ob tem je najbolj zanimivo, da so občinske meje prestopili predvsem tisti, ki iz kulturne malhe niso dobili prav veliko denarja ali celo nič, velikokrat pa vanjo niso niti vključeni.
Eden takih je Vlado Jeremič, ki ga marsikateri Izolan pozna le kot prijaznega voznika reševalnega avtomobila in v njem šele kasneje spozna kantavtorja, ki je pred desetletjem že uspešno nastopil na Melodijah morja in sonca in je avtor uspešnic, kot so: Je bil šum, Ko spuščam se s Črnega kala, Number 1., Ne mi točit pene in najnovejše, Ni je reke kot Rižana. Pesem, posvečena istrski reki, ki priteče tudi iz naših pip, je tudi prvi single iz drugega albuma Vlada Jeremiča. Rižana je bila pesem tedna Radia Koper, za svojo himno so jo vzeli ribiči istoimenske ribiške družine, utrla si je pot tudi na nacionalni radio in na lokalni Radio Capris. Povsem zasluženo, saj gre za pesem, ki ima vse značilnosti pop uspešnice.
Njena posebnost je besedilo, ki je zafrkljivo do skrajnosti, z veliko ponavljanja besed a vendar s sporočilom, da je reko moč ljubiti tudi zaradi enega samega trenutka, enega samega dogodka, ene hipne ljubezni. Tako-le gre:
Ni je reke kot Rižana Dala sije dala, dala moja mala, dala si je dala, ko je lanca sjala dala si je v oči en magnet, ki se blešči. Dala si je dala, dala moja mala, dala si je dala, ko je lunca sjala dala je magnet v oči, tam v vodi brez soli Ni je reke kot Rižana, ko pocuka riba, mama ni je reke kot Rižana, ko srce zapoje, mama riba cuka, cuka, cuk, cuk, cuk, mene je začaral en poljub.
En poljub, ki moker je in gluh tisti, ko vsi vejo, da si čuk.
Priletela ptica mala, ko si mi ljubezen dala priletela ptica mala, gor na veji je kukala kukala je kukala: ku-ku, ko sva v vodi grulila gru-gru.
Kukala je kukala: ku-ku ko sva na Rižani love, love do.
Zanimivo je, da je album Za vedno pravzaprav Vladov tretji album, vendar pa drugega ni nikoli izdal ampak ga ima spravljenega doma v nekakšnem lastnem “bunkerju”. Lahko bi rekli, da se je Vlado sa-mocenzuriral, čeprav je bolj res, da se je izdaji odrekel zaradi žalostnega dogodka ob izgubi sina in takrat preprosto ni bil pripravljen na srečanje z glasbo.
Izvrstni glasbeniki
Tako kot prvi album z naslovom Ne mi točit pene, je tudi neizdani drugi in uradno drugi nastajal v studiu Jork, nekdanjega Kameleona Jadrana Ogrina, le da je večino novega albuma posnel v studiu Roberta Vatovca. Tudi tokrat so mu pri snemanju pomagali številni znani glasbeniki, tako instrumentalisti kot vokalisti, saj srečamo na albumu tudi take glasbenike kot so: kitarist Marjan Malikovič, in Taljub Lapanje, basist Marjan in Jadran Ogrin, violinistka Jelena Ždrale, harmonikar Goran Velikonja in Drago Ivanuša, tolkalist Goran Moskovski, bobnarji Damjan Paljk, Mitja Stropnik in Damijan Ličen, saksofonist Edoardo Meola in Edi Mu-ževič in trobentač Dejan Markovič - Deki in Boris Benčič.
Seveda pa je vsa glasba z besedili delo Vlada Jeremiča, ki je že na snemanju sodeloval z glasbenimi prijatelji iz vrst reševalcev, zdaj pa nastopa v triu z nenavadnim imenom Troykka, ki ga sestavljata še Kristjan Pavletič (solo kitara) in Andrej Kandido (harmonika, orglice, kitara, vokal), oba seveda reševalca, kar povzroča nemalo težav pri iskanju skupnih prostih terminov za vaje in nastope. Toda, tisti, ki so jih doslej že imeli so bili polni dobre glasbe in pozitivnih vibracij.
Na vprašanje, katero pesem bo izbral kot naslednjo, ki jo bo ponudil radijskim postajam, je Vlado odgovoril dokaj oklevajoče, saj ve, da je izbor zelo tvegano početje. Velikokrat so avtorju všeč povsem druge pesmi kot poslušalcem ali glasbenim urednikom, pa vendar se je odločil, da bo ponudil zadnjo z albuma in zadno, ki jo je posnel, ko je bil album že dokončan, nosi pa naslov
Ljubezen deževne noči.
Tisoč najlepših deklet, misli nate ne more mi vzet.
In dež vsega sveta, pogasiti ne more ognja mojega srca.
Od zabavnih do žalostnih
Med šestnajstimi skladbami z albuma, ki ga bodo prihodnji četrtek v dar dobili vsi naročniki Mandrača, je nekaj zabavnih, veseljaških, med njimi skoraj narodnozabavna Sveta nedelja, ki pravi:
Polnoč je zdavnaj odbila, družba se ni umirila, tja kjer je bik naj gre še štrik, itak je vse na kredit.
ali pa ljubezenska Najlepša te zbode do srca.
Bila si moja vrtnica rdeča, bila si ti edina moja sreča, ljubil sem te in negoval, zate bi življenje dal. pijmo ga pijmo
Festivale je spoznal
Na tiskovni konferenci ob predstavitvi albuma je Vlado govoril o svojem odnosu do popevkarskih festivalov in povedal, da je spoznal, da tja očitno ne sodi več. Festivali so pač rezervirani za določeno generacijo pevcev in avtorje iste generacije, on pa se je z glasbo začel ukvarjati pri štiridesetih in pač nikole ne bo pop zvezda, kot jih ustvarjajo mediji danes. Zato pa verjame, da bodo njegove pesmi sprejeli poslušalci in glasbeni uredniki radijskih postaj, ki lahko največ storijo na poti neke pesmi od avtorja do poslušalca. Seveda pa niti to ne bo lahko, saj smo, z izjemo nacionalnega Radia Koper in radia Capris, na tem delu Primorske ostali praktično brez domačega radia, saj imajo ostale radijske postaje svoja glasbena uredništva nekje zelo daleč.
Vlado pa je tukaj in od četrtka ga bo še veliko več.	m.d.
Divji v srcu in v Insuli
Od prihodnjega četrtka bodo v Insuli razstavljali, Silvester Plotajs Sicoe, Aleksij Kobal in Jurij Kalan, s skupnim projektom poimenovanim Divji v srcu.
Divji v srcu so skupaj prvič razstavljali pred 14 leti, ko so bili v najbolj noro zrelih moških letih (okoli 30) in so bili prepričani, da imajo dovolj energije, ustvarjalnosti in prodornosti za nadaljnjih tristo let. Vse je bilo pred njimi - umetniška pot v vzponu, osebno življenje se je zapolnjevalo in bogatilo z izkušnjami, ideje so bruhale in v žilah so čutili divji utrip življenja.
Kaže, da je kar osem let tlelo vznemirjenje, ki ga je povzročil film, po katerem je Silvester Plotajs Sicoe poimenoval svojo sliko, po njej pa so si ob prvem skupnem nastopu v javnosti nadeli tudi ime. Film Wild at Heart (Divji v srcu, 1990) Davida Lyncha pa v filmski strukturi nosi globlje sporočilo, kot pripovedujeta njegova zgodba in ikonografija. In prav ta drobna tkanja v strukturi filma so tista, ki ustvarjajo občutje, zaznano tudi v tako različnih pristopih k slikarstvu, kot jih prakticirajo Jurij Kalan, Aleksij Kobal in Silvester Plotajs Sicoe. Pravzaprav bi umetnike, ki bi bili bolj značajsko različni in po slikarski maniri drugačni drug od drugega, kot je trojica Divjih v srcu, težko našli zbrane v kakšni umetniški skupini.
Galerija Insula, četrtek, 16. februarja ob 19. uri
^---------------------------------- Istrska glasbila--------
Surle, mih, sopele, dvojnice
Na drugem ponedeljkovem Srečanju ob kaminu je znani istrski glasbenik, Marino Kranjac predstavil različne družine inštrumentov, ki se pojavljajo v istrski ljudski glasbi. Ker gre za zelo zanimiva glasbila, ki žal izginjajo iz našega vsakdana, smo iz zapiskov Marina Kranjca in etnomuzikologa Daria Marušiča, pripravili kratko predstavitev istrskih ljudskih glasbil.
Marino Kranjac in Dario Marušič sta naša stara znanca. Marino, ki je doma sicer iz Gračišča, je v Izoli nastopal že neštetokrat, tako kot Dario Marušič, ki je doma iz Strunjana, a je ustvarjalno vezan na naše mesto.
Marino Kranjac je bil v letih 1985-88 član folk skupine Istranova, kasneje ustanovitelj skupine Piščaci (1990-93), bil pa je tudi med ustanovitelji slovenske folk skupine Tolovaj Mataj (1994-99). Trenutno deluje kot član dveh istrskih folk skupin Vruja in Marušič Is Trio, dveh mednarodnih zasedb Nuestra Signora Ansemble in Le Grand Orchestre du Alp, skupine Trio Kras, sodeluje pa tudi z italijansko folk skupino Calicanto. Z omenjenimi skupinami je nastopil na številnih glasbenih festivalih pri nas, pa tudi na nekaterih v tujini. Sodeloval je tudi z nekaterimi pop izvajalci. Kot član skupine Vruja je sodeloval pri nastanku učbenika za glasbeno vzgojo Glasba 4 za četrti razred osemletne osnovne šole. Od leta 1991 sodeluje s tržaško folklorno skupino Stu ledi, s katero je na oder postavil nekaj spletov ljudskih plesov.
Dario Marušič je glasbenik in etnomuzikolog, ki že 25 let neumorno širi spoznanja o sodobnosti istrskega tradicionalnega glasbenega izraza. Pravi, da ta glasba še danes zveni enako aktualno kot dokaz prevlade kulture nad vsemi tegobami človeka sodobnega časa. Šurle, mih, sopele ali dvojnice so lahko zvoki iz pradavnine, lahko pa bi bili tudi zvoki nekega bodočega časa. Dario Marušič je leta 1981. ustanovil že omenjeno etno skupino Istranova, ki je bila prva skupina te vrste pri nas. Kot solist nastopa s skupino Marušič Is Trio, in sodeluje s številnimi domačimi in tujimi skupinami, ki delujejo na področju etno glasbe. Leta 2000 je za album Bura Tramuntana, ki jo je posnel v sodelovanju z Liviom Moro-zinom, dobil nagrado Porin v kategoriji najboljši album etno glazbe.
Ob pomoči spletnih zapisov obeh predstavnikov istrske sodobne godbe smo sestavili opis nekaterih najbolj značilnih istrskih inštrumentov. Zaradi prostora smo se omejili zgolj na tiste, katerih zvok je neposredno povezan z najbolj severnim Jadranskim polotokom.
Mih
Mih, tako kot sopele, predstavlja v današnjih dneh “etno” pridih istrske glasbe. Istrski mih je dudam podoben inštrument, razširjen po vsej Istri. Sestavljen je iz “vreče”, izdelane iz kozje kože in dvojno piščaljo, imenovano mišnice ali roženice. Te so navadno izdelane iz enega samega kosa lesa.
Za razliko od klasičnih, naprimer škotskih dud, istrski mih ne proizvaja značilnega samostojnega tona, temveč lahko glasbenik s pomočjo mišnice ali roženice proizvaja vodilno in podporno melodijo, tudi istočasno. Zaradi tega je mih bolj podoben dudam jugozahodne Azije ali severne Afrike, kot pa evropskim. Še ena posebnost inštrumenta je, da ni uglašen “v klasični” dodekafonični lestvici, temveč v takoimenovani istrski heksatonični.
Tudi zaradi tega je zvok miha poseben, morda tudi nenavaden. Tako, kot sopele, je istrski mih doživel renesanso v 20. stoletju in je še danes pomemben akter v istrskem zvoku. Je verjetno najbolj razširjen “avtohtoni” inštrument v Istri.
Sopele
Sopele so nekakšen prednik sodobne oboe. Narejene so bile v dveh velikostih in so jih ponavadi igrali v parih. Z majhno so-pelo so pogosto tudi spremljali pevce. Danes, tudi zahvaljujoč zavzeti promociji Radia Pule v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, predstavljajo sopele tisti tipičen “istrski zvok”, kar je tudi pripomoglo k temu, da na njih danes igra veliko število istrskih glasbenikov. Predvsem majhne sopele še danes mladi glasbeniki uporabljajo, da sodobni, tudi elektronski glasbi dodajo istrski, “etno” pridih.
Dvojnice ali pastirske sopelice, ali pa tudi duplice, so inštrument zahodno balkanskega izvora. Leva cev ima tri luknje, desna pa štiri ter še eno na dnu. Uporabljene so bile predvsem za lastni užitek, navadno so jih s seboj vzeli pastirji, ko so šli pasit v hribe. Vsake toliko pa so bile vendarle tudi v uporabi pri vaških plesih.
Šurle, tamburica, bidofono...
Istrskih inštrumentov je seveda preveč, da bi jih vse opisali na eni sami strani Mandrača. Omenimo naj še tamburico, ki je v Istri prisotna od 16. stoletja, predvsem v Čičariji in je nekoliko manjši sorodnik tambure. Tukaj so še šurle, ki so v bistvu mišnice oziroma roženice brez “vreče”. Za razliko od mišnic imajo šurle še eno dodatno luknjo na spodnji strani. Za konec pa je tukaj še bidofono ali kanta bas, še en dokaz iznajdljivosti istrskih prednikov. Leseno palico so postavili na rob izpraznjenega soda za ribe, z vrha palice pa potegnili struno do sredine soda. Igranje na bidofono je navidezno preprosto, saj z eno roko igramo po struni, z drugo pa spreminjamo naklon palice in s tem tenzijo strune, ki tako proizvaja različne tonalitete. V resnici pa so iz tega predhodnika kontrabasa lahko samo pravi glasbeniki dosegali “uglašene” tone. A to je le nekaj inštrumentov, ki so v zadnjih stoletjih tvorili istrski zvok.
i u
Bidofono in ostali improvizirani inštrumenti v gostilni Istra
Pustovanje
Pust bo imel kaj preganjati
Pust menda odganja zimo in če kdaj, potem ima zdaj priložnost, da se izkaže. Polarna zima, kije zadnje čase zajela tudi naše kraje gre zdaj že vsem zelo na živce in uspešen pust bi nam kar prav prišel. Organizatorji 4. Istrskega karnevala obljubljajo dobro zabavo, predvsem pa lepše vreme.
Do prihoda Pusta sicer manjka še deset dni, vendar pa priprave na 4. Istrski karneval, morda tudi zaradi slabega vremena, potekajo že nekaj časa in v ponedeljek se je že iztekel zadnji rok za prijavo skupin in pustnih vozov, ki želijo sodelovati na 4. Istrski pustni povorki Tudi letos bodo prireditve v vseh treh obalnih občinah, začelo pa se bo v Izoli, v petek, 17. februarja, ko bo že od 10. ure dalje pestro v Izoli, kjer bodo oblast predali otroškemu karnevalu,
Od 10.00 - 11.00 ure bo rajanje za otroke iz vrtca, od 11.00 - 12.00 za učence izolskih osnovnih šol, ob 11.00 pa bosta župana Izole in Kopra slavnostno predala ključe mest mladim maškaram.
Otroke bodo zabavali Lea Sirk z bendom, Bepi, Kozica iz KP, gledališka skupina STEPS, Plesni studio Lai in dijaki 2. letnika vzgojiteljske šole SGTŠ.
Seveda se bodo otroci lahko posladkali s kroštolami.
Mestno občino Koper bodo pustne maske preplavile v soboto, 18. februarja. Ob 10. ure se bo namreč tam pričelo rajanje za najmlajše v organizaciji Plesne šole Fiona in otroške delavnice, ki jih bodo pripravili v Društvu prijateljev mladine Koper, ob 11. uri pa bo skozi Koper krenila sedaj že tradicionalna 4. Istrska pustna povorka.
Pustno soboto bo začinila tudi otroška pustna povorka v Izoli, ki bo svoj obhod pričela ob 14. uri na Manzolijevem trgu in ga sklenila s pustnim rajanjem s skupino Čuki. Program bo povezoval Darijan Gorela.
Izolski organizatorji so sicer predvideli, da se dogajanje, v primeru slabega vremena seli v eno od telovadnic v Izoli, vendar to verjetno ne bo potrebno saj vremenoslovci napovedujejo toplejše dni brez padavin in celo z nekaj sonca.
Sejem je zmrznil
V soboto bi moral biti v Izoli sejem rabljenih pustnih mask in oblek, vendar je ledeno mrzlo vreme z močno burjo hitro odpihnilo tudi najbolj prepričane prodajalce, da o kupcih niti ne govorimo. Barbara Motoh, ki si je edina upala do nekdanjih Košakov, je povedala, da je bil mraz tako hud, da nihče ni verjel, da bo kdo pripravljen tam preživeti sobotno dopoldne, ker pa ga ni smela odpovedati ga je enostavno zamrznila.
Naredite si svojo masko
Akademska kiparka Katja Smerdu se je v ateljeju Apeiron, v Ljubljanski ulici, lotila izdelovanja mask s katerimi bodo, s prijatelji, krenili na osvajanje sosednjih Kopra in Pirana, kar po morju, seveda če bo vreme to dopuščalo. Zanimalo nas je, kako narediti takšno masko in ker je pred dnevi v Piranu imela delavnico za otroke na kateri so izdelovali pustne maske, nam je, dala nekaj najpomembnejših navodil za izdelavo lastne, osebne maske.
Prvi pogoj za izdelavo maske je kalup. Lahko ga naredimo ali pa si ga izposodimo od drugih.
Ko imamo kalup narejen je izdelava maske dokaj enostavna. Časopisni papir (raje star, že prebran) ne Mandrač, raztržete na manjše koščke in ga namočite v vodo. Namočene koščke položite na notranjost kalupa in ko je vse naneseno, počakate da se posuši.
Zdaj natržete dodaten papir in ga namočite v mešanico vode in lepila za papir ter ponovno nanesete na že nanešen papir. Pri tem si pomagajte s čopičem, da se bo res dobro uležal in naredil optimalno obliko.
Ko se še ta plast posuši odstranite posušeni papir iz kalupa in že imate narejeno masko, ki jo sedaj le še pobarvate. Najprej nanesemo nanjo belo akrilno barvo, kasneje pa jo pobarvamo po želji.
Če imate doma kakšno staro delavsko čelado, jo lahko prav tako uporabite kot kalup in iz nje naredite srednjeveško čelado.
Tako opremljene izolske maškare se bodo na pustno soboto s čolni napotile proti Kopru in Piranu in lahko se jim pridružite. Prijetno pustovanje vam želimo.
Predzadnja
KRIMINALNE
Le kam jo je spravil
Nekdo je med vikendom iz delovnega stroja na gradbišču novega tunela izvršil tatvino približno 500 1 goriva. Policisti bodo podali kazensko ovadbo.
Za istrsku supu bo
Nekdo je vlomil v stanovanjsko hišo v zaledju Izole in odnesel 200 hrvaških kun. Policisti so opravili ogled, sledi kazenska ovadba.
Po nepokretnih še invalide
Potem, ko je pred dvema tednoma neznanec okradel celo nepokret-ne v izolskem Domu upokojencev, sta neznanca, stara 20-25 let, suhe postave, v zgodnjih jutranjih urah skozi okno vlomila v prostore doma invalidov ukradla manjšo blagajno in 430 eurov gotovine.
Se piroman maščuje gasilcem?
Ponoči iz torka na sredo so pri gasilskem domu v Izoli namerno z ostrim predmetom poškodovali tri pnevmatike na dveh gasilskih vozilih.
Gavioli colpisce ancora
Policisti so imeli na območju Izole v postopku 5 oseb, starih od 21 do 62 let, katerim so zasegli prepovedane droge. Gre za ročno zvite cigarete, alu zavitke z belo prašnato snovjo (kokain), zavitke s posušenimi rastlinskimi delci (konoplja) in tablete extasy. Zasežene snovi bodo poslane v analizo in v primeru, da bo test pozitiven, sledi zoper kršitelje hitri postopek zaradi kršitve Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami.
Pa nikomur ni nič naredil
Policisti so v zaledju Izole obravnavali prometno nesrečo, kjer je voznik po trčenju v odbojno ograjo odpeljal s kraja. Pri trčenju je na kraju ostala registrska tablica vozila, po kateri je bil izsleden 22-letni voznik iz Izole, ki je bil zaradi prekrškov oglobljen za 1000 eurov in 5 kazenskih točk.
V postopku na policiji se je povzročitelj še nedostojno vedel do policistov in ni upošteval njihovih ukazov, zato mu je bila zato izrečena tudi globa za kršitev Zakona o varstvu javnega reda v višini 750 eurov.
Ne jemlje samo občina
Ponoči je neznanec skozi okno vlomil in pregledal prostore Rokometnega društva Izola in ukradel cca. 2000 eurov gotovine. Očitno je vedel kje vlomiti, saj če bi vlomil v Ženski rokometni klub ne bi našel ničesar.
Napihalnice
Policisti so zaustavili 32-letnega voznika osebnega avtomobila iz Kopra, ki je v postopku napihal 0.46 mg/l. Gre za voznika začetnika in bo zanj podan obdolžilni predlog na sodišče za prekrške, ker je poleg globe in kazenskih točk zagrožena tudi sankcija prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Prav tako bo veljavnost vozniškega dovoljenja prenehala veljati 50-letnemu vozniku osebnega avtomobila, ki je v postopku napihal 0,88 mg/l in je zagrožena tudi globa 1200 eurov.
Policisti so zaustavili še 75-letnega voznika osebnega avtomobila, ki je v postopku napihal 0,49 mg/l in 22-letnega voznika, ki je napihal 0.54 mg/l. Obema je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje in izrečena globa v višini 900 eurov ter 16 kazenskih točk.
Še ena akcija več
Policisti bodo od 6. 2. 2012 do 12. 2. 2012 izvedli preventivno-repre-sivno akcijo »BODI PREVIDEN 2012«. Obveščali bodo otroke, njihove starše, domove ostarelih in druge o varnih poteh pešcev in primernih oblačilih. Ogledali si bodo tudi prometno signalizacijo na mestih, kjer pešci prečkajo vozišča ter o pomanjkljivostih obveščene pristojne službe.
Policisti bodo ukrepali tudi represivno zoper udeležence v prometu, ki bodo ogrožali te kategorije udeležencev (prehitevanje na prehodih, izsiljevanje prednosti, neprimerna hitrost...), kakor tudi zoper kršitve pešcev in voznik koles. Aktivnosti bodo izvajali predvsem na odsekih, ki so manj varni oz. je problematika večja.
MALI OGLASI
Novi oglasi so označeni polkrepko.
Nepremičnine
PRODAMO
-	Zamenjam ali prodam trosobno stanovanje v Izoli za manjše ali pa za manjšo hišo v zaledju. Tel.: 031 641 541
-	Na sončni legi Livad prodam stanovanje (63m2) v 1. nadstropju. Tel.: 041447 254
-	PRODAMO parkirno mesto v II. kletni etaži TPC LIVADE, Jagodje, v izmeri 16.71 m2. Cena po dogovoru. Tel. 05 6401250. NAJAMEMO
-	Štiričlanska družina najame dvosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Tel. 030 301 698
-	V Izoli najamemo 3 sobno stanovanje za daljše obdobje.tel 031 866 722
-	Dvočlanska družina najame stanovanje v Izoli ali Kopru. Tel.: 031 295 156
-	Urejena 4 članska družina najame v stanovanje v Izoli za daljše obdibje. lel 051 341 907 ODDAMO
-	Za daljše obdobje oddam dvosobno stanovanje v centru Izole. Informacije na tel. 051 202 961.
-	Novo, opremljeno enoinpol sobno stanovanje v Izoli takoj oddam paru brez otrok. Več informacij tel. 041 884 573
-	V centru Izole oddam dvosobno stanovanje. Informacije na tel. 031 265 523.
-	V centru Izole oddam novejše dvosobno stanovanje. Najemnina 400 Eur. Tel: 041 249 783
-	Prodamo svetlo in prostorno 3s stanovanje (76 m2) v pritličju bloka, blizu trgovsko poslovnega centra na Markovcu. Stanovanje ima parkirišče ob bloku. Cena: 135.000 EUR. Informacije: 040 457 951
-	Na Ljubljanski ul, v neposredni bližini Man-zolijevega trga, oddamo poslovni prostor skupne površine 140 m2.. Cena: 500,00 EUR 051-634-390
Vozila in plovila
-	Prodamo avto Daevvo - Lanos 1,5, modre barve, letnik 2000. tel 040 982 173
-	Prodam pasaro z zunanjim motorjem Tomos 18. Informacije na tel.: 031 613 494
Razno
-	Ugodno prodam zložljivo tovorno prikolico za osebni avtomobil. Tel. 05 641 36 80 ali 041 369 939
-	Privoščite vašim starejšim svobodnejše gibanje. Poceni prodamo akumulatorski vo-ziček-tricikel za invalide, tel 041 613 299
-	Praznimo klet. Vino (refošk in malvazijo) prodajamo po 1 Euro za liter. Prodamo tudi večstolitrske plastične posode primerne za vinarje ali ribiče. 041 613 299
Delo
-	Nudim pomoč v gospodinjstvu pri likanju in čiščenju. Tel. 041 821 569
-	Okna PVC (60x60cm) 2x bela za 100 eur in ventilator mini- segrevanje, gretje za 6,99 eur prodam, tel 041 546 984 -Zaposlimo Ž (blagajničarko , V.stopnja izobrazbe) delo je troizmensko za določen čas s poskusno dobo. Prijave pošljite na email: casino.izola@siol.net.
-	Vas zanima delo v igralništvu, delovno mesto INTERNI NADZORNIK (m/ž). Pogoj je: zaključena V.stopnja ali višja strokovna izobrazba,znanje italijanskega jezika,pošljite vaš življenjepis po elektronski pošti na naslov casino.izo-la@siol.net.
-	Iščem delo kuharja ali natakarja. Pokličite na tel.: 070 530 781
PODARIMO
- Podarimo jogi (200 x 200 cm), za prevoz poskrbite sami. tel 031 572 110
Otroci, ki so pred časom v parke postavili opozorilne table za lastnike psov ugotavljajo, da so nekatere izginile. Naš bralec je uničevanje ene od teh tudi zabeležil na telefon. Sovražnik čistoče bo zaenkrat ostal anonimen.
@@SB Elll (iJSlHB® Ll_
Dragi ženi, mami, noni in pranoni
Vidi Rožnik
ob 8. obletnici v spomin
So poti življenja,
ki so bolj ravne in svetle od drugih.
So besede,
ki zmorejo bolj nežno pobožati naše srce.
So ljudje,
ki so drugačni, posebni, boljši in jih ne moreš pozabiti.
Kar je zapisano globoko v srcu, se s smrtjo ne more izgubiti.
Mož Albin, hčerki z družinama, vnuki, pravnuki in vsi, ki sojo imeli radi.
Izola pri minus 7 stopinjah
Vsled mraza na odru Kulturnega doma je zamrznil tudi Prešeren.
S Namesto galebov so nad smetiščem letale vrečke.