D o p i s i« Iz Komna. (Vabilokobčnemu zboru »učit. društva za Sežansko-komenski okraj«.) Podpisani sklicuje v 4. dan maja t. 1. letošnjl občni zbor našega društva v Tomaj. Začetek ob 10. uri predpoludne. Zborovalo se bode v šol. poslopji. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnice. 3. PoroCilo blagajnika. 4. Volitev treh preglodovalcev računov. 5. Eazgovor o prihodnjem društvenem delovanji. 6. Določitev društvenega sedeža za bodoče leto in kraja za prihodni občni zbor. 7. Volitev novega odbora. 8. Jezik in njega važnost v ljudski šoli; govori g. Janko Leban. 9. Praktičen poskus iz zgodovine; g. Kante. 10. Predlogi. Dragi tovariši in učitelji na Goriškem! Društvo je važno za vse; društvenega delovanja je dandanes nam zelo potrebno, ker viši smotri dajo se samo in ediuo se druženimi močmi doseči. To delovanje mora biti vsakemu za šolski razvoj vnetemu prijatelju po volji. Zanesljivo tedaj pričakujem, da pridete vsi udje našega društva k zboru. Ob enem prav uljudno vabim tudi učit. sosednjega okraja k obilnej udeležitvi. Anton Lcban, predsednik. Iz Štajerskega. A) C. kr. dež. šol. svet. V seji v 23. dan marcija 1882. 1. spominjal se je predsednik nj. eksc. gospoda ces. namestnika v toplih besedah umrlega mnogoletnega uda c. kr. dež. šol. sveta, dr. Jos. viteza Kaiserfeld-a; pričujoči izrazili so svoje sožalovanje s tem, da so se s sedcžev vzdignili. — V isti seji in v oni v 9. dan marcija rešil ,je c. kr. dež. šol. svet prošnje za oprostitev šolnine; je vzel na znanje poročilo o luidzorovanji dežolnih meščanskih šol v Celji in Eadgoni, dovolil, da se napravi nadaljevalni tečaj na mešani meščanski šoli v Gradci, otročji vrt v Marijahilfski ulici v Gradci, kmetijski napiedovalni tečaj v Šmariji pri Jelšah, paralelke na dekliški šoli v Koflach-u ter je potrdil izvolitev učitelja Al. Dernjača kot strokovnjaka v okr. šol. svet Marenberški. — Imenovani so bili nadučiteljem ljudskih šol: France Eubisch, (učitelj v Irdningu) v Št. Lambreht, France Winkler (učitelj v Kapfensteinu) v Trautmannsdorf, Ivan Vračko (učitelj v št. Lenartu pri Laškem) k sv. Andreju pri Leskovci (okraj Ptuj) in Peter Vudler v Ljubno pri Gornjemgradu (dozdaj zač. učitelj na isti šoli); učiteljem: Ivan Meier v Pernice pri Marenbergu, Al. Pinter (iz Etmissla) v Grassnice in Šim. Schinkowec (roj. 1854 1. v Idriji, dozdaj def. podučit. v št. Lambrehtu) v Stadl; def. podučiteljera: Gust. Wolschansky v Voitsberg (dozdaj prov. podučit. na isti šoli) in Val. Pacek (učitelj v Pollavu) v M6nichwald; deflnit. podučiteljicam: Marija Brunetti (iz St. Osvalda pri Gradci) v Št. Peter pri Gradci, Wilh. Haselberger v Lang (dozdaj prov. ravno tam) in Ana Schneider pl. Mannsau (iz Monicbwalda) v Pollau. Učiteljema Francu Knotzu v Eetteneggu in Juriju Scheguli v Pachru (okr. Birkfeld) se je na njih prošnjo dovolilo, da smota s službama menjati. B) Odlikovanjo. Minister za uk in bogočastje je podelil upokojenemu nadučitelju v Pischelsdorfu, g. Iv. Doležal-u, v priznanje njegovega mnogoletnega plodonosuega delovanja pri učiteljstvu naslov »ravnatelja«. C) Društveno življenjo. Ptujsko učit. društvo je pri zborovanji v 12. dan jan. sklenilo, da se vpeljejo v ondašnje narodne šole slovenski Prettenhoffer-jevi zvczki ter da naj se odbor družbe sv. Mohora prosi, da ne ponatiskuje sestavkov, ki žalijo učiteljski stan, kakor se je to zgodilo v sestavku »Med lnibovci« v lanskein koledarji. Gosp. Kelc priporočal je tudi, da naj učitelji kolikor mogoče podpirajo »Slov Matico«. Za odposlanca k štaj. učit. zvezi se izvolita gg. Eobič in Kelc. Pri zborovanji v 2. dan marcija se je odposlala gosp. Miklošič-u brzojavna čestitka ter je g. Canjko govoril o pazljivosti v narodni šoli. — Pri zborovanji Ljutomerskega učit. društva v 9. dan febr. govoril je g. Karba o računanji na spodnji stopnji nitrodiie šole; v 9. dan marcija razpravljal je g. Marin berilo: »Kaj imani«, g. Kovačič pa vprašanjo: »Zakaj uživajo ueitelji tu in tam premalo spoštcvanja in kako bi se dalo tcmu v okom priti«. — Orinuško učit. društvo je pri svojein zborovanji v 2. dan marcija. odposlalo čestitko g. Miklošič-u ter volilo namesto dosedanjega predsednika g. F. Majcen-a, ki se je preselil v Mariborški okraj, g. Iv. Košar-ja, nudučitelja pri Veliki Nedelji, za svojega uovega predsednika. Pri isti seji govorila sta tudi gg. Košar in Štrenkelj o lepopisji v narodni šoli; prvi prevzel je teoretični, drugi pa praktični del predmeta. — V 2. dan marcija je zborovalo tudi Št. Lenartsko učit. društvo. Gosp. Hrovat je obravnaval praktično z učenci telovadbo v sobi, g. Eajšp pa oblikoslovje na višji stopnji. — Pri zborovanji Slovenjebistriškega učit. društva v 2. dan marcija je razpravljal g. Windisch vprašanje: »Kako naj se Tzbuja in vtrduje v učencih ljubezen do dela?« Na to je sledila volitev odbora za 1882. 1. Voljeni so: Windisch, načelnik; Kristl, namestnik; Majhen, blagajnik; Sernec, zapisnikarica; Veranič, Eaner in Škorjanec, odboniiki. Sklenilo se je tudi, da se naj meseca maja prva desetletnica društvenega obstanka kolikor mogoče slovesno obhaja. D) Premembe pri učitoljstvu. Gosp. Jos. Bobisut (nadučitelj na dekliški šoli v Celji) prestavljen je za nadučitelja na deški šoli v Celje; g. A. Petriček (def. podučitelj v Žalcu) postal je učitelj na isti šoli; g. Jos. Večaj (podučitelj v Žalcu) je šel za učitel.ja v Lemberg (okr. Šmarije); g. Vinko Jug (podučitelj v Vurmbergu) za prov. podučitelja v Št. Jurij na juž. žel.; gdč. Marija Orač (def. podučiteljica v Ljutomera) za poduCiteljico v Velenje (okr. Šoštanj). Umrli so: v 10. dan marcija t. 1. Mat. Trstenjak, nadučitelj v Monšbergu (okr. Ptuj), rojen 1840. 1.; v 15. dan marcija Al. Reišp, učitelj v Veržeji (okr. Ljutomor), roj. 1844. 1.; v 11. dan aprila pa Fr. Švab, zač. podučitelj v Št. Pavlu pri Bolski (okr. Celje), roj. 1855 1. N. v. m. p.! E) Eazpisi učiteljskih služeb. Naduoiteljska služba na petrazredni narodni šoli v Magdalenskem predmestji v Mariboru z nemškim učnim jezikom, II. plačilni red *), do 9. maja t. 1., na mestni šol. svet v Mariboru. Služba nadučitelja na čveterorazredni dekliški šoli v Celji z nemškim učnim jezikom, II. plačilni red, do 20. maja na mestni šolski svet v Celji. F) Kaznoterosti. V 1. dan aprila t. 1. umrl je v Gradci c. kr. deželni predsednik baron Hyrbah, 64 let star. Kajni je zadnje čase pogostoma predsedoval sejam dež. šol. sveta ter bil šoli in učiteljem vsikdar prijazen. — Pestalocci-jevi kipi iz mavca dobe se pri g. Muc. Camuzzi-ju, meščanskem učitelju v Gradci. Z dopošiljatvijo vred stane kip okoli 4 gold. — Graška hranilnica je podarila narodni šoli v Dolu pri Hrastniku 200 gold. Tone Brezovnik. Iz Celja. (Vabilol) Celjsko učit. društvo bo v četitek v 4. dan maja t. 1. zborovalo v prostorih Celjske okoliške šole. Dnevni red je: a) Odobreuje zapisnika. b) Dopisi društvenemu vodstvu. c) 0 domovinoslovji; govori g. V. Jarec. d) Učilni poskus iz rastlinstva; govori g. T. Brezovnik. o) Nasveti. — Začetek zborovanja ob '/jll. uri dopoludne. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Iz liostnnjevice. V dopisu »Iz Planine« bral sem prav pametno misli zastran olajšave pisarij pri naših šoluli. Prav potrebno bi bilo tudi, da bi se boljše uravnalo to, kar se tiče razhodkov in dohodkov v našili učilnicah. Prav bi bilo, da bi krajni šolski svet deuar za učilniške potrebe dobival naravnost pri davkariji, ne pa pri občinskem predstojništvu, katero večkrat odlaša in odlaša, da bi za šolo napravil reči, kakor jih kažejo proračuui ob učilniških potrebuh. Naš krajui šolski svet še za 1880. 1. ni dobil vsega zneska za učilnišKo potiebe. Da take razmere šolskemu napredku zavirajo, razume se samo ob sebi. Tudi se mi čisto nepotrebno zdi, da moramo izkazovati opravičene šolske zamude in še celo dvakrat na mesec. — Naša učilnica je letos dobila prav priličen vrt. Uredil sem ga tako, da bode imel drevosnico, cvetličnik, zelenjavnik in vadnico. Ead bi bil napravil tudi trtnico, a manjka mi denarne pomoči. A. Iz Logatskega okraja. Komaj je preteklo dobro leto, od kar je srart pokosila našega sobrata g. J. Štamcarja v Či-nemvrlm ter ga prestavila baje tudi »aus dienstesrucksichten« na oni boljši svet, zahtevala je uže zopet svojo žrtev mej nami.— V 12. dan preteč. m. ostavil je namreč dolino solz bivši učitelj g. Janez Valentin, poslcdnji čas c. k. poštar v Hoteršici. Eajni se je rodil 1843. 1.. v Žalni na Doknjskem. Svoje študije je izvršil 1865. 1. v Ljubljani ter je potem učiteljeval v Trnovem, v Vremali, v Begunjah nad Cerknico in nazadnje v Hoteršici. Obetaje si boljšo bodočnost. popustil je 1875. 1. težavno učiteljsko službovanje ter je šel v službo k pošti, katera mu pa tudi ni rodila sadu, ki ga je pričakoval od nje. Osobito zadnje leto je imel mnogo sitnostij in skrbi. Blag mu spomin! — k. Iz Ljubljane. Iz seje c. k. deželnega šolskega sveta v 30. dan marcija 1882. 1. — Prodlogi za oproščenje šolnine, kakor jih prcdlaga ravnateljstvo srednje šole, so bili razrešeni.— Po nasvetu učiteljstva na srednji šoli je bil učenec za kraj izključen. — Profesorju na višji realki je bila priznana in nakazana tretja petlotnica. — Jednorazrednici v Vodicali, v Kamniškem šol. okraji, in v Šmartnem pri Kranji se imate razšiiiti prihodnje leto v dvorazrednici; uganjena je bila dotičniraa službama letna plača. — Posvetovanje je bilo o aktivnih plačah ljudskih uuiteljov, ki se izplačujojo iz kranjskega šolskega zaklada, in izročil se je proračun kranjskemu deželnemu odboru, da skrbi za potrebne troške. — Poročilo okrajnega šolskega sveta v Postojini zastran razširjenja dvorazrednice v Knežaku v trirazrednico se je izročila kranjskemu deželnemu odboru. — Pritožba o kazni zaradi šolskih zamud in disciplinarna preiskava zarad necega učitelja sta bili razrešeni. — Dva nadučitelja se imata iz službenih ozirov premestiti, in učiteljica na Ijudski šoli jo za trdno postavljena. — Eazsodilo se je o disciplinarni preiskavi, završeni nad ljudskim učiteljem. — Na višje mesto se ima predlagati: slovenska prestava prirodopisne učne knjige, ki jo je dovršil raviiatelj meščanske šole, isto tako tudi poročilo tukajšnjega ženskega učiteljišča o učiteljih, *) Na Štajerskem imamo 4 plačilne rcde. Plača v I. plač. redu znaša 800 gold., v II. 700 gold., v III. 600 gold., IV. 550 gold. Učitelji brez sposobnostne skušnje (proviz.) dobe 70%, podučitelji s sposobnostno skušiijo (definitivui) 80%, podučitelji brez sposob. skušnje (provizorični) 60% od učiteljske plače. Nadučitelji imajo še razen stanovanja tudi opravilne doklade in sicer na šolah I. in II. pl. reda 100 gold., na šolah III. in IV. pl. reda 50 gold. na leto. Suplenti dobijo, ako suplirajo učitelja 60% od učit. plače; ako suplirajo podučitelja, pa 70% od plače def. podučitelja na isti šoli. Na vsem Štajerskem jc 31 šol (na Spodiijein Štajerskcru 3) v I. pl. redu; 69 šol (na Spod. Štaj. 9) v II. pl. redu; 324 šol (73 na Spod. Štaj.) v III. pl. redu in 319 šol (156 na Spod. Štaj.) v IV. pl. redu. Gradec plačuje svoje učitelje z 900 gold.; drugo razmeije je enako. Vse definitivno nastavljeno učiteljsko osobje in učiteljice ročnih del imenuje c. kr. dež. šol. svet, vse provizorično pa dotični okrajni šolski sveti. Pis. katerih v priliodnjem letu ne bodo potrebovali. — Dvoje učenk na vadnici je oproščenih šolnine. — Prošnja nekaterih stanovalcev v Blagovici, v Kamniškem šolskem okraji, naj se odpravi pouk v ženskih ročnih delih, bila je zavržena. — Prošnje za nagrado in douarno pripomoč so bile razrešene. — K učiteljskim preskušujam v Ljubljani oglasilo se je 27 učiteljev in učiteljic. Več o tem prihodnjič. — Popravljena pravila vdovske družbe na Kranjskem je slavna vlada že potrdila dne 7. sušca 1882; vdove bodo dobivale po 100 gold.; sirote po 25 gold.; onemoglim društvenikom se bode tudi odsihmal po sklepu odborovem oziroma občnega zbora dovolilo po previdnosti in okoliščinah podpore, vcnder ne višej od 100 gold. P. i. ude j»a opozorujenio, da s konceiu aprila poteka zadnji čas za vplačevauje letnine; tertaj tovariši podvizajte se ~ vplačevanjeiu; odbor se niora v slučajih ravuati po pravilih. — Umrl je 26. preteč. m. zvečer gosp. Anton Wisiak, učitelj na c. k. vadnici v Ljubl.jani in c. k. okrajni šolski nadzornik za Ljubljansko okolico po dolgem bolehanji. Eajnki je bil priljubljen ne le pri svojili prijateljih, temuč posobno tudi pri učiteljih, ki jili je kot do nagiba brohoteči tovariš (ne pa oglednik) nadzoroval. Njegov spoinin bode živcl med nanii! — (K vlanku »Verdreliungs-Manie« v 7. št. »Schul zeitung-e«.) Najprvo omenjenemu listu g. urednika vprašamo, kaj smo mu tako silno strastno izprevrnili? Naše ravnanje je bilo vender čisto pravilno in stvarno. Imenovani šolski list je objavil več kot smešne nazore o učnem jeziku po slovenskib ljudskih šolah; naš jih je pa pobijal z nazori, ki za jedino prave veljajo pri vseh kulturnih uarodili. Kje je v tem kaj osobnosti? Vrhu tega smo niu še dovolili, da naj s svojo ostro logiko te nazora ovrže; a za to mu je bilo grozdje prekislo, in raje je udrihal po svoji navadi. Strast pa slepf, zato je v tem odgovoru toliko logičnili kozlov, kolikor je stavkov. — Odkar je uredništvo našemu listu prišlo v prejšnje roke, nas že v tretje pita s hinavci, ki plašč po vetru sučemo! Kje so dokazi ? Ali smo svoj program le za las izpremenili ? In kdo je tisti, ki nam to očita? To je mož, ki je postal iz dopisnika »Novicam« marljiv razširjevalec protestov koroških renegatov proti našeinu najbolj zasluženemu poslancu — onemu poslancu, čigar niojsterski govor je za ponatis vrednega spoznala objcktivna »Allgem. ostorreicbische Lehrerzeitung« v Pragi. In ta nam predbaciva veternjaštvo! Dalje se nam v tem odgovoru pove, da nazori, izrečeni v onein protestu, veljajo samo za Spodnje Koroško, ne pa za Kranjsko. Dobro! Če je temu tako, potera pa vprašarao: kako pridejo kranjski učitelji do tega, da se jim na iijihove stroške ponatiskujejo reči, ki zanje nimajo nikake veljave; vsaj ima — »Schulzeitung-a« — vender na čelu zapisano, <Ja je glasilo kranjskemu učiteljskemu društvu? — Tudi se nam odločno prepovedujc, da bi se še kdaj smeli vtikati v Koroške zadeve, ker baje ondotnih dcželnih raznier čisto nič ne poznamo. In to nam očita list, kateri leto za letom svoje predale napohiuje z umerikanskimi, japonskimi iu miskimi šolskimi raznicrami! Mi bi pa ne poznali razmer svojih naj bližnjili sosedov! — Le strasti do vsega narodnega je razumno, zakaj bi se morali nevedni otroci poučevati v drugem jeziku, kakor njihovi staiši v cerkvahl — Do zdaj smo mislili, da se tako zvana »Eevolver-Presse« nahaja samo po svctovnih mestih, s katero se za molčanje zahteva denar; zdaj se je pa menda preselila tudi v manjša mesta, kajti nam se že v drugič gruzi, da se bodo o »ge\visse Ehremnaiiiier« naše stranke povedalo reči, nad katerimi bode svet kar stimel! In za kako plačo se je nam temu vesoljueinu potopu ogniti? Z molčanjem! Nismo vedeli, da so Solske zadeve, o kojih jediuo pišomo, monopol in domena — »Schulzeitung-c«. — Ako pa bode »Scliulzeitung-a« »Brenceljevi Žefl« jela konkurenco doluti, slobodno! mi mu bodemo težko sledili, dasiravno je naša torbica polna. Ker pa naprej vemo, da bodo žitve njegovega nežnega čutstva oni narodni učitelji , kojih značajnosti ni uničil desetletni pritisk, zato se čudom čudimo lakavstvu, koje je izraženo v lastnorocno pisanem teni-lc stavku: »Wo man Scbule utul Lehrer in dus offontliche Getriebo hineinzicht, da hat lnau auch nicht den loisesten Begriff von der Heiligkeit der Erziuhung, die Culturnationen iiiemals antasten, gischweige donu brutal rait Fiissen treten«. Kaj ne, to je doslednost! — Konečno naj povemo, da se nam g. urednik dotičnemu listu v srce smili, kajti nemila osoda ga je postavila v to solzno dolino med nas ravno za jedno stoletje prepozno. Ko bi bil on živel pred sto leti, kako bi ga odlikovali! zdaj pa mora siromak vidoti, kako še celo Ljubljanski vladni organ od 14. aprila v uvodnmn članku spretno pobija ennke bedaste nazoie, nad kteiimi je on imel v tistem nesrečnem protestu toliko veselja; doživeti mora sramoto, da slavna vlada iz lastnega uveduje slovenščino za učni jezik celo v srednje šole in v c. kr. urade!