414 Zdrav Vestn | september – oktober 2017 | Letnik 86 Srce in ožiLje Zdrav Vestn | mesec – mesec 2017 | Letnik 86id 1 Služba za hemovigilanco, Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, Ljubljana 2 Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergije, Interna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana Korespondenca/ Correspondence: ivica Marić, e: ivica.maric@ztm.si Ključne besede: TrALi; TAco; TAD; pljučni edem; krvne komponente; srčno popuščanje Key words: TrALi; TAco; TAD; pulmonary edema; blood components; heart failure Citirajte kot/Cite as: Zdrav Vestn. 2017; 86:414–21. Prispelo: 9. 2. 2017 Sprejeto: 13. 6. 2017 id 2493Zdrav Vestn | septemb r – oktober 2017 | Letnik 86 Srce in ožiljeStrokovni članek Respiracijske transfuzijske reakcije Respiratory transfusion reactions ivica Marić,1 Polona Mlakar,2 irena Bricl1 Izvleček Transfuzijske reakcije niso pogoste, vendar kljub temu verjetno pogostejše, kot jih ocenjujemo na splošno, saj je prepoznavanje in poročanje o transfuzijskih reakcijah še vedno pomanjkljivo. Čla- nek opisuje najpogostejše respiracijske transfuzijske reakcije, patofiziologijo le-teh, klinično sliko in zdravljenje. Med primarnimi transfuzijskimi reakcijami so najpomembnejše: s transfuzijo povezana akutna okvara pljuč oz. TRALI, s transfuzijo povezana volumska preobremenitev oz. TACO ter s transfuzijo povezana dispneja oz. TAD. Pri TRALI pride do aktiviranja imunskega sistema, katerega posledica je povečana prepustnost bazalne membrane v pljučnih mešičkih, kar vodi v nekardiogeni pljučni edem. Zdravljenje je podporno z dodajanjem kisika, tekočin ob hipotenziji, v hujših primerih dihalne odpovedi tudi mehansko predihavanje. Klinična slika TACO je kardiogeni pljučni edem, do katerega pride zaradi volumske obremenitve pri predisponiranih osebah, ki so: dojenčki, starostniki, bolniki s srčnim popuščanjem, anemijo in bolniki s pozitivno tekočinsko bilanco. TACO zdravimo po načelih zdravljenja kardiogenega pljučnega edema z dodajanjem kisika, diuretiki, po potrebi pa tudi z neinvazivnim ali invazivnim mehanskim predihavanjem. Pri TAD pa gre za etiološko nepoja- snjeno dispnejo, ki se pojavi po transfuziji in je ne moremo opredeliti kot TACO ali TRALI, prav tako pa je ne pojasnijo bolnikove kronične bolezni. Ponavadi je TAD blaga reakcija. Čeprav transfuzijske reakcije niso zelo pogoste, je znanje o prepoznavanju, zdravljenju in preprečevanju respiracijskih transfuzijskih reakcij nujno potrebno, da se preprečijo resne posledice pri bolnikih. Abstract Respiratory transfusion-related reactions are not very frequent, partly also because recognition and reporting transfusion reactions is still underemphasized. This article describes the most important respiratory transfusion reactions, their pathophysiology, clinical picture and treatment strategies. Respiratory transfusion related reactions can be primary or secondary. The most important primary transfusion-related reactions are TRALI - transfusion-related acute lung injury, TACO – transfu- sion-associated circulatory overload, and TAD - transfusion-associated dyspnea. TRALI is immune- associated injury of alveolar basal membrane, which becomes highly permeable and causes non- cardiogenic pulmonary edema. Treatment of TRALI is mainly supportive with oxygen, fluids (in case of hypotension) and in cases of severe acute respiratory failure also mechanic ventilation. TACO is caused by volume overload in predisposed individuals, such as patients with heart failure, the el- derly, infants, patients with anemia and patients with positive fluid balance. Clinical picture is that of a typical pulmonary cardiogenic edema, and the therapy is classical: oxygen and diuretics, and in severe cases also non-invasive or invasive mechanical ventilation. TAD is usually a mild reaction of unknown cause and cannot be classified as TACO or TRALI, nor can it be ascribed to patient’s pre- existing diseases. Although the transfusion-related reactions are not very common, knowledge about them can prevent serious consequences. On the one hand preventive measures should be sought, and on the other early recognition is beneficial, so that proper treatment can take place. respiracijske transfuzijske reakcije 415 STrokoVni čLAnek id 2493 1. Uvod Transfuzijske reakcije so sorazmer- no redek zaplet pri prejemnikih krvi in komponent krvi, vendar je potrebno za preprečenje hujših posledic ustrezno ukrepati, ko do teh zapletov pride. Več kot 95 % reakcij je blagih, ki ne ogroža- jo življenja bolnika. Preostale pa bodisi ogrožajo življenje bolnika ob samem na- stopu reakcije ali pa puščajo dolgotrajne posledice, predvsem pri prenosu okužb. V Sloveniji so prevladujoči vzroki za hude transfuzijske reakcije respiracijski zapleti (1-2). Respiracijske transfuzijske reakcije razdelimo na primarne in sekundarne. Obe skupini se kažeta z respiracijskimi simptomi in znaki. Vendar je potrebno razumeti, da je pri primarnih osrednje dogajanje v samih pljučih, pri sekun- darnih pa zunaj pljuč. Med primarne transfuzijske reakcije spada s transfuzijo povezana akutna okvara pljuč, v nada- ljevanju TRALI (angl. Transfusion-Re- lated Acute Lung Injury), s transfuzijo povezana volumska preobremenitev, v nadaljevanju TACO (angl. Transfusion- -Associated Circulatory Overload) ter s transfuzijo povezana dispneja, v nada- ljevanju TAD (angl. Transfusion-Asso- ciated Dyspnea). Med sekundarne trans- fuzijske reakcije pa spadajo hemolitične in anafilaktične reakcije ter bakterijske okužbe. Diferencialnodiagnostično je potrebno pomisliti še na številne druge vzroke, kot so anafilaktična reakcija, sep- sa in akutna hemolitična transfuzijska reakcija (3). 2. TRALI Ocena tveganja za TRALI je 1/10.000 transfuzij  (4). V letu 2008 sta britan- ska hemovigilančna organizacija SHOT (angl. British Serious Hazards Of Trans- fusion), ki nadzira, spremlja in zbira podatke o vseh hudih transfuzijskih re- akcijah na področju Velike Britanije, in ameriška agencija za hrano in zdravila FDA (ang. Food and Drugs Admini- stration) uvrstili TRALI na prvo mesto vodilnih vzrokov umrljivosti, povezanih s transfuzijo  (5). Pri TRALI je značilen nekardiogeni pljučni edem, ki nastane v okviru 6 ur po transfuziji krvne kom- ponente. Prevladujoča simptomatika je nenadno nastala dispneja, hipoksemija, mrzlica, vročina, kratka prehodna hi- pertenzija, ki ji sledi hipotenzija, ciano- za in pljučni edem. Večina simptomov nastopi znotraj nekaj minut do par ur po transfuziji  (6). Zelo zgodaj naj bi se pojavila tudi huda prehodna nevtro- penija in levkopenija  (7). Mednarodna hemovigilančna mreža IHN (angl. In- ternational Haemovigilance Network) je povzela definicijo TRALI iz leta 1985, ki sta jo postavila Popovsky in Moore, in sicer pojavljanje simptomatike zno- traj 6 ur po transfuziji, odsotnost znakov volumske preobremenitve, rentgenski dokaz novo nastalega obojestranskega pljučnega edema ter hipoksemija (PaO2/ FI O2 < 300 mm Hg oziroma zasičenost s kisikom manj kot 90 %, merjena s pul- znim oksimetrom) (8,9). Pri 80 % bolnikih, ki so ustrezno in pravočasno zdravljeni, se stanje izbolj- ša v 48–96 urah, pri preostalih 20 % pa gre za hud klinični potek, ki se veliko- krat konča s smrtjo. Skoraj vsi bolniki potrebujejo podporno zdravljenje s kisi- kom, pri hudih potekih pa jih kar 72 % potrebuje mehansko predihavanje  (8). Smrtnost pri TRALI je 10–15 % (10,11). V diferencialni diagnozi je potrebno pomi- sliti na anafilaktično reakcijo, TACO ali bakterijsko sepso, povzročeno s transfu- zijo. 416 Zdrav Vestn | september – oktober 2017 | Letnik 86 Srce in ožiLje 2.1. Patofiziologija TRALI Mehanizem nastanka poškodbe pljuč pri TRALI še ni popolnoma razjasnjen. Znano je, da pride do aktiviranja imun- skega sistema, ki mu sledi poškodba ba- zalnih membran endotela mikroobtoka v pljučnih mešičkih, zaradi česar se raz- vije pljučni edem. Ta je posledica vdora s proteini bogate tekočine v alveolni pro- stor zaradi povečane prepustnosti žilne stene (12). TRALI delimo glede na vzrok nastanka na imunsko in neimunsko obliko. Vzrok za imunski TRALI so lev- kocitna in/ali nevtrofilna protitelesa, za neimunski pa biološko aktivne substan- ce (BAS). Mehanizem nastanka TRALI je pri obeh oblikah enak  (8). Že v zgo- dnjih 70. letih prejšnjega stoletja so do- kazali vpliv levkocitnih protiteles na ra- zvoj pljučne simptomatike po transfuziji krvne komponente (13). TRALI povzro- čajo protitelesa proti humanim levkoci- tnim antigenom (angl. Human Leuko- cyte Antigen, HLA) in proti humanim nevtrofilnim anitigenom (angl. Human Neutrophil Antigen, HNA)  (14-16). V večini primerov (v več kot 90 %) imun- skega TRALI gre za aktiviranje bolniko- vih levkocitov z dajalčevimi protitelesi (protitelesa krvodajalca, ki so v krvni komponenti), redkeje pa gre za obraten mehanizem, ko protitelesa bolnika akti- virajo levkocite darovalca (levkociti kr- vodajalca, ki se nahajajo v krvni kompo- nenti) (17,18). V zelo redkih primerih, ko bolnik prejme več različnih komponent različnih darovalcev, pa lahko pride do aktiviranja levkocitov enega darovalca s protitelesi drugega darovalca (19). Proti- telesa nastanejo kot odgovor imunskega sistema na izpostavitev tujim antigenom HLA in/ali HNA med nosečnostjo, po transfuziji ali presaditvah organov in tkiv  (5). Drug način aktiviranja imun- skega odziva je z biološko aktivnimi substancami, ki nastajajo s staranjem krvnih komponent  (19-21). Ne glede na način aktiviranja imunskega sistema je vedno posledica nastanek pljučnega ede- ma (12). 2.2. Ukrepi za preprečevanje TRALI v Sloveniji V Sloveniji smo sprejeli številne uspe- šne ukrepe za preprečevanje nastanka TRALI. Ker je najpogostejši vzrok na- stanka protiteles anti-HLA in anti-HNA nosečnost (5,22), smo leta 2006 preneha- li z uporabo plazme krvodajalk za klinič- ne namene (od leta 2006 se plazma kr- vodajalk uporablja samo za pridobivanje zdravil iz krvi). Od leta 2010 vse zbrane enote polne krvi filtriramo pred nadalj- njo predelavo. S filtriranjem se zmanjša število levkocitov na manj kot 1 × 106 na enoto koncentriranih eritrocitov, koncentriranih trombocitov oz. na liter plazme. Leta 2014 smo prenehali zbirati »aferetske« trombocite krvodajalk. »Afe- retski« trombociti so trombociti enega darovalca oz. darovalke, ki vsebujejo do 200 ml plazme. Namesto plazme lahko uporabimo ohranitveno raztopino za trombocitne pripravke in s tem zmanjša- mo koncentracijo potencialnih protiteles ter tako možnost nastanka TRALI. Leta 2009 smo pričeli s patogenskim inakti- viranjem trombocitov, ki je namenjeno predvsem zmanjšanju možnosti prenosa okužb, vendar hkrati prepreči tudi delo- vanje levkocitov. Poleg omenjenih ukre- pov je treba vzpostaviti tudi racionalno uporabo krvnih komponent. Vsaka ne- potrebna transfuzija poveča možnost nastanka zapletov (23). 3. TACO Ocena tveganja za TACO je 1/700 transfuzij (4). Gre za akutni pljučni edem, respiracijske transfuzijske reakcije 417 STrokoVni čLAnek ki nastane kot posledica volumske pre- obremenitve. Najbolj ogrožene skupne bolnikov so starejši od 70 let, novorojen- ci in dojenčki, bolniki s pozitivno bilan- co tekočin, bolniki s kronično anemijo, bolniki s srčnim popuščanjem ter kirur- ški bolniki. Vzrok za nastanek TACO je lahko transfuzija velikega števila enot ali pa prehitra transfuzija, zlasti pri bolni- kih s kronično anemijo. Bolniki s hudo kronično anemijo (Hb < 50g/l) imajo hiperkinetičen krvni obtok, ki se slabo odziva na spremembe prostornine krvi. V več kot 20 % primerov so bolniki, pri katerih je prišlo do TACO, prejeli samo 1 enoto krvi (24-26). Klinična slika se raz- vije nekaj ur po transfuziji (skoraj vedno v okviru 6 ur) in se kaže kot dispneja, or- topneja, cianoza, tahikardija ter periferni edemi. Poleg tega pa so tudi vratne vene čezmerno polnjene (kar govori v prid povišanemu centralnemu venskemu tlaku–CVP), povišan pa je tudi kazalec srčnega popuščanja, pro-BNP. Na EKG lahko beležimo dinamiko spojnice ST in spremembe v valovih T (27). Porast pro- -BNP za 1,5-krat od bazalne vrednosti, merjene pred transfuzijo, govori v prid TACO (11,28). V sklopu diferencialne di- agnoze je potrebno pomisliti na TRALI, anafilaktično reakcijo in sepso (5). 3.1. Patofiziologija TACO Transfundirana kri poveča CVP ter prostornino krvi v pljučih, kar posle- dično zmanjša kompilanco pljuč. Zaradi povečane prostornine pride do sekun- darnega srčnega popuščanja in s tem do pljučnega edema (24-26). 3.2. Ukrepi za preprečevanje TACO Potrebno je prepoznati bolnike z de- javniki tveganja za razvoj TACO (starejši od 70 let, nedonošenčki in novorojenci, bolniki s srčnim popuščanjem, bolniki s pozitivno bilanco tekočin, bolniki s kro- nično anemijo ter ortopedski bolniki) in jih skrbno opazovati med transfuzijo. Priporoča se počasna transfuzija krvnih komponent ter uporaba diuretikov med transfuzijo ali po njej. Hitrost transfuzije naj ne presega 1ml/kg TT/uro pri kritič- nih bolnikih oziroma 2–4ml/minuto pri ostalih bolnikih (29). 4. TAD To je respiracijsko transfuzijska re- akcija, ki se pojavi v prvih 24 urah po transfuziji. Klinična slika je v večini pri- merov blaga in se je ne da pojasniti z bolnikovo osnovno boleznijo ali pridru- ženimi kroničnimi boleznimi, ne more- mo pa jih opredeliti kot TRALI, TACO ali anafilaktična reakcija. Najpogostejši vzrok za TAD je transfuzija koncentrira- nih eritrocitov. Klinična slika obsega di- spnejo, tahikardijo, hipertenzijo, vročino z dvigom telesne temperature za več kot 1,5 °C ter slabo počutje bolnika. V veči- ni primerov simptomatika izzveni brez ukrepanja (29). 5. Podatki za Slovenijo Od leta 2005 je bilo v Sloveniji prija- vljenih 1.724 transfuzijskih reakcij, kar je 1,31 reakcije na 1.000 izdanih enot. Od tega je bilo 135 respiracijskih reakcij, kar je 8 % vseh reakcij. 9 reakcij je bilo potrjenih kot TRALI, 112 kot TACO in 14 opredeljenih kot TAD. V 57 primerih (42 %) je bilo življenje bolnika ogroženo, v preostalih 78 (58 %) pa je šlo za blažjo obliko transfuzijske reakcije. Noben pri- mer transfuzijske reakcije se ni končal s smrtjo bolnika. Če primerjamo Sloveni- jo z državami, ki imajo enak ali boljši sis- tem hemovigilance (glede na število pri- javljenih primerov), opazimo, da imamo primerljivo število primerov TRALI ter nižje število TACO. Ocenjujemo, da so 418 Zdrav Vestn | september – oktober 2017 | Letnik 86 Srce in ožiLje sprejeti ukrepi za preprečevanje TRALI prispevali k sorazmerno nizkemu števi- lu primerov v Sloveniji. Po drugi strani pa je TACO najpogosteje spregledana transfuzijska reakcija. Vzrokov za nizko prijavljanje primerov TACO je verjetno več. Veliko spregledanih primerov gre na račun starejših bolnikov z blažjimi obli- kami srčnega popuščanja, ki prejemajo še dodatne infuzije poleg same transfu- zije. V takih primerih se lečeči zdravnik težko odloči, da je prav transfuzija pov- zročila nastale težave pri bolniku, zara- di česar ne prijavi transfuzijske reakci- je (1,2). 6. Obravnava in zdravljenje respiratornih transfuzijskih reakcij Na akutno transfuzijsko reakcijo po- mislimo ob na novo nastalih simptomih in znakih bodisi med samo transfuzijo ali znotraj 24 ur po prejetju transfuzije. Ker so simptomi sistemski in pogosto nespecifični, je ključno vodilo podatek o nedavno prejeti krvi oz. krvnih kompo- nentah (30). Ko posumimo, da je prišlo do trans- fuzijske reakcije, najprej ustavimo trans- fuzijo (če še teče v žilo), ohranimo in- travenski pristop, preverimo, ali bolnik prejema (oz. je prejel) kompatibilne pri- pravke in bolnika klinično pregledamo. Kolikor ima bolnik vročino, z mrzlico ali brez, je hipotenziven in je v dihalni stiski, bomo pomislili na TRALI; če pa je priso- tna le dihalna stiska brez vročine, pa bolj v smeri TACO. Potrebno je nadzorovati vitalne parametre (telesna temperatura, srčna frekvenca, krvni tlak, oksigenaci- ja), opravimo pa tudi rentgensko slikanje prsnega koša in odvzamemo kri (elektro- liti, retenti, hemogram, vnetni parametri, diferencialna krvna slika, natriuretični peptid B oz. NT pro-BNP in po potre- bi plinska analiza arterijske krvi)  (31). TRALI in TACO je težko ločiti med se- boj, saj je klinična slika zelo podobna, pri TRALI gre namreč za nekardiogeni, pri TACO pa kardiogeni pljučni edem (32). V pomoč so nam lahko vrednosti krv- nega tlaka (pri TRALI so značilno nizke, pri TACO pa visoke) in povišana telesna temperatura (TRALI), pri TRALI lahko beležimo v hemogramu tudi prehodno levkopenijo  (33-36). Poleg tega nam je v pomoč tudi NT proBNP, ki je kazalec srčnega popuščanja in je tipično povišan pri TACO ter načeloma nizek pri TRA- LI (37,38). Analiza plevralnega izliva zna- čilno pokaže, da gre pri TRALI za eksu- dat, pri TACO pa za transudat  (39). Na TACO bomo pomislili tudi pri starejših bolnikih ali dojenčkih, kritično bolnih, bolnikih z že znanim srčnim popušča- njem, ledvično boleznijo idr. (40). Vsi bolniki z znižano oksigenacijo krvi, izmerjeno bodisi s pulznim oksi- Tabela 1: Št. transfuzijskih reakcij (absolutno in na 1000 izdanih enot) v letih 2005–2015. Leto 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Σ Št. reakcij (r) 146 191 190 204 173 170 141 162 113 115 119 1724 Št. r /1.000 izdanih enot 1,27 1,69 1,66 1,70 1,35 1,40 1,08 1,24 0,93 0,99 1,06 1,31 TrALi 0 1 0 1 2 0 1 1 2 1 0 9 TAco 3 12 14 11 15 12 10 13 9 8 5 112 TAD 0 0 0 2 1 2 4 3 0 1 1 14 respiracijske transfuzijske reakcije 419 STrokoVni čLAnek metrom ali plinsko analizo arterijske krvi, potrebujejo dodatek kisika vdiha- nemu zraku, ne glede na to, za kakšno transfuzijsko reakcijo gre. Kisik lahko dovajamo po dvorogem nosnem katetru ali pa maski venturi (31). Bolnike, pri katerih gre za TACO, zdravimo po načelih zdravljenja kardi- ogenega pljučnega edema. Bolnika na- mestimo v polsedeči položaj. Osnova zdravljenja je parenteralno diuretično zdravljenje, s katerim iz telesa odvaja- mo presežek tekočine. Najpogosteje se odločimo za diuretik Henleyeve zanke furosemid, nižje odmerke pri bolnikih, ki sicer diuretikov redno ne prejemajo, oz. višje pri bolnikih z znanim srčnim popuščanjem. Hipertenzijo ob kardioge- nem pljučnem edemu zdravimo z nitrati, hudo dispnejo pa lahko lajšamo z mor- finskimi pripravki. Pomembno je redno merjenje vitalnih parametrov in bilance tekočine (vnos in diureza) (41). Tveganje za TACO lahko znižamo s prepozna- vanjem bolnikov s tveganjem, z zniža- njem hitrosti transfuzije in z odmerki diuretikov pred oz. med samo transfuzi- jo (42,43). Zdravljenje TRALI je predvsem pod- porno. Bolnika hidriramo z infuzijami kristaloidnih raztopin, če pa hipotenzi- ja še vztraja, se lahko poslužujemo tudi zdravljenja z inotropnimi zdravili. Če je potrebno intubiranje in mehansko pre- dihavanje, predihavamo bolnika z nizki- mi dihalnimi prostorninami (44). V lite- raturi se pojavlja tudi vprašanje uporabe kortikosteroidov za zdravljenje TRALI, vendar je raziskav občutno premalo, da bi jih predpisovali rutinsko (45). Zdravljenje respiracijskih transfuzij- skih reakcij je poleg ustavitve transfuzi- je predvsem podporno, v pomoč pa so nam lahko nekateri izdelani algoritmi in smernice (31,38). 7. Zaključek Čeprav so transfuzijske reakcije so- razmerno redek zaplet transfuzije, saj se zapleti pojavijo pri približno 0,1 % transfuzij, je še vedno potrebno natanč- no opazovanje bolnikov pred, med in po transfuziji krvne komponente. Najpogo- stejša respiracijska transfuzijska reakcija je TACO, ki v zadnjih 10 letih prestavlja 90 % vseh respiracijskih reakcij. Večina primerov TACO bi se dala preprečiti ali pa vsaj omiliti potek, vendar je za to po- trebno prepoznati bolnike s tveganjem in pri njih pravilno pristopiti k transfuzi- ji. Za preprečevanje respiracijskih trans- fuzijskih reakcij se mora vsak zdravnik vprašati, ali bolnik kri res potrebuje, ter kakšen bo prispevek transfuzije k bolni- kovem zdravju, če kri dobi oz. če je ne dobi, ali gre za bolnika s tveganjem ter ali so potrebni posebni ukrepi pred trans- fuzijo krvi. V primeru, da je že prišlo do transfuzijske reakcije, pa je pomembno zgodnje odkrivanje le-te, saj tako lahko čim prej ukrepamo in s tem omilimo sam potek, ter prijavljanje primera hemovigi- lančni službi, ki lahko opozori lečečega zdravnika, da je bolnik v preteklosti imel neželene transfuzijske reakcije. Literatura 1. Bricl I, Marić I. Hemovigilanca – poročilo 2013. Isis, Glasilo Zdravniške zbornice Slovenije. 2014;12:52–6. 2. Bricl I, Marić I. Hemovigilanca – poročilo 2014. Isis, Glasilo Zdravniške zbornice Slovenije. 2015;7:56–61. 3. Bux J, Sashs UJH. Pulmonary Transfusion Reac- tions. Transfusion Medicine and Hemotherapy 2008;35(5):337–45. 4. Callum J, Lin Y, Pinkerton PH, Karkouti K, Pen- dergast JM, Robitaille N, et al. Bloody easy 3. 3rd edition. Ontario: Orbcon; 2011. p. 34 5. Benson AB, Moss M, Silliman CC. Transfusion-re- lated acute lung injury (TRALI): A clinical review 420 Zdrav Vestn | september – oktober 2017 | Letnik 86 Srce in ožiLje with emphasis on the critically ill. Br. J haematolo- gy 2009;147(4):431–43. 6. Mazzei CA, Popovsky MA, Kopko PM. Nonin- fectious Complications of Blood Transfusion. In: Fung MK, Grossman JB, Hillyer CD, Westhoff CM ur. Technical manual. 18th ed. Bethesda, Maryland: AABB; 2014. p. 665–96. 7. Nakagawa M, Toy P. Acute and transient decrease in neutrophil count in transfusion-related acute lung injury: Cases of one hospital. Transfusion 2004;44(12):1689–94. 8. Popovsky MA, Moore SB. Diagnostic and patho- genetic considerations in transfusion-related acu- te lung injury. Transfusion. 1985;25(6):573–7. 9. Kleinman S, Caulfield T, Chan P, Davenport R, Mc-Farland J, McPhedran S, et al. Toward an understanding of transfusion-related acute lung injury: statement of a consensus panel. Transfusi- on. 2004;44(12):1774–89. 10. Bux J. Transfusion-related acute lung injury (TRALI): a serious adverse event of blood trans- fusion. Vox Sang. 2005;89(1):1–10 11. Popovsky MA, Haley NR. Further characterization of transfusion-related lung injury: Demographics, clinical and laboratory features, and morbidity. Immunohematology. 2000;16(4):157–9. 12. Silliman CC, Boshkov LK, Mehdizadehkashi Z. Transfusion-related acute lung injury: Epidemio- logy and a prospective analysis of etiologic factors. Blood. 2003;101:454–62. 13. Wolf CFW, Canale VC. Fetal pulmonary hyper- sensitivity reaction to HLA incompatible blood transfusion: Report of a case and review of the literature. Transfusion. 1976;16(2):135–40. 14. Kopko PM, Popovsky MA, MacKenzie MR. Hu- man leukocyte antigen class II antibodies in trans- fusion- related acute lung injury. Transfusion. 2001;41(10):1244–8. 15. Kopko PM, Paglirioni TG, Popovsky MA. TRALI: Correlation of antigen-antibody and monocytes activation in donor-recipient pairs. Transfusion. 2003;43(2):177–84. 16. Davoren A, Curtis BR, Shulman IA. TRALI duo to granulocyte-agglutinating human neutrophil antigen-3a (5b) alloantibodies in donor plasma. A report of 2 fatalite. Transfusion. 2003;43(5):641–5. 17. Bux J, Becker F, Seeger W. Transfusion-related acu- te lung injury due to HLA A2-specific antibodies in donor blood. Br J Haematol. 1996, 93(3):707–13. 18. Eastlund DT, McGraht PC, Burkart P. Platelet transfusion reaction associated with interdonor HLA incompatibility. Vox Sang. 1988;55(3):157–60. 19. Silliman CC, Thurman GW, Abruso DR. Sto- red blood components contain agents that pri- me the neutrophil NADPH oxidase through the platelet-activating factor receptor. Vox Sang. 1992;63(2):133–6. 20. Silliman CC, Paterson AJ, Dickey DF. The associ- ation of biologically active lipids with the deve- lopment of transfusion-related acute lung injury: A retrospective study. Transfusion. 1997;37(7):719– 26. 21. Silliman CC, Voelkel NF, Allard JD. Plasma and li- pids from stored packed red blood cells cause acu- te lung injury in an animal model. J Clin Invest. 1998;101(7):1458–67. 22. Andrews AT, Zmijewski CM, Bowman HS, Rein- hart JK. Transfusion reaction with pulmonary in- filtration associated with HLA specific leukocyte antibodies. Am j Clin Pathol. 1976;66:483–7. 23. Milojković A, Cukjati M. Inaktivacija patogenov v krvnih komponentah: tehnologije, trenutno v uporabi, in trendi v prihodnosti. Zdrav Vestn. Supl. 2012;81:II-281–90. 24. Narick C, Triulzi DJ, Yazer MH. Transfusion-asso- ciated circulatory overload after plasma transfusi- on. Transfusion. 2012;52(1):160–5. 25. Menis M, Anderson SA, Forshee RA, McKean S, Johnson C, Holness L, et al. Transfusion-associ- ated circulatory overload (TACO) and potential risk factors among the inpatient US elderly as re- corded in Medicare administrative databases du- ring 2011. Vox Sang. 2014;106(2):144–52. 26. Popovsky MA, Audet AM, Andrzejewski C. trans- fusion-associated circulatory overload in ortho- pedic surgery patients: A multi-institutional study. Immunihematology. 1996;12(2):87–9. 27. Andrzejewski C, Popovsky MA. Transfusion-as- sociated adverse pulmonary swquelae: Widening our perspective. Transfusion. 2005;45(7):1048–50. 28. Zhou L, Giacherion D, Cooling L, Davenport RD. Use of B-natriuretic peptides as a diagnostic marker in the differential diagnosis of transfusi- on-associated circulatory overload. Transfusion. 2005;45(7):1056–63. 29. Marriott HL, Kekwick A. Volume and rate in blo- od transfusion for the relief of anaemia. Br Med J. 1940;1:1043–6. 30. Squires JE. Risks of transfusion. South Med J. 2011;104(11):762–9. 31. Tinegate H, Birchall J, Gray A, Haggas R, Massey E, Norfolk D, et al. Guideline on the investigation and management of acute transfusion reactions Prepared by the BCSH Blood Transfusion Task Force. Br J Haematol. 2012;159(2):143–53. 32. Skeate RC, Eastlund T. Distinguishing between transfusion related acute lung injury and trans- fusion associated circulatory overload. Curr Opin Hematol. 2007;14(6):682–7. 33. Bernard GR, Artigas A, Brigham KL, Carlet J, Fallke K, Lamy M, et al. The American-Europe- an Consensus Conference on ARDS: definitions, mechanisms, relevant outcomes, and clinical trial coordination. Am J Respir Crit Care Med. 1994;149(3):818–24. 34. Abraham E, Matthay MA, Dinarello CA, Charles A, Vincent JL, Cohen J,et al. Consensus conference definitions for sepsis, septic shock, acute lung inju- ry, and acute respiratory distress syndrome: time for a reevaluation. Crit Care Med. 2000;28(1):232– 5. 35. Meade MO, Guyatt GH, Cook RJ, et al. Agreement between alternative classifications of acute respi- ratory distress syndrome. Am J Respir Crit Care Med. 2001;163(2):490–3. 36. Kim B, Downing J, King S, Badami KS. Transfu- sions, troubled breathing, and transient neutrope- nia. Pathology. 2015;47(7):714–6. 37. Ray P, Lefort Y. Usefulness of B-type natriuretic peptide in emergency medicine.Rev Med Interne. 2006(11):858–64. respiracijske transfuzijske reakcije 421 STrokoVni čLAnek 38. Gajic O, Gropper MA, Hubmayr RD. Pulmona- ry edema after transfusion: how to differentiate transfusion- associated circulatory overload from transfusion-related acute lung injury. Crit Care Med; 34(5):109–13. 39. Looney MR, Gropper MA, Matthay MA. Trans- fusion-related acute lung injury: a review. Chest. 2004;126(1):249–58. 40. Stack G, Judge JV, Snyder EL. Febrile and non-im- mune transfusion reactions. In: Rossi EC, Simon TL, Moss GS, Gould SA, ur. Principles of Trans- fusion Medicine. Baltimore: Williams & Wilkins; 1996. p. 773–84. 41. Ponikowski P, Voors AA, Anker SD, Bueno H, Cle- land JG, Coats AJ, et al. 2016 ESC Guidelines for the diagnosis and treatment of acute and chronic heart failure: The Task Force for the diagnosis and treatment of acute and chronic heart failure of the European Society of Cardiology (ESC). Developed with the special contribution of the Heart Failure Association (HFA) of the ESC. Eur J Heart Fail. 2016;37(27):2129–200. 42. Tseng E, Spradbrow J, Cao X, Callum J, Lin Y. An order set and checklist improve physician trans- fusion ordering practices to mitigate the risk of transfusion-associated circulatory overload. Transfus Med. 2016;26(2):104–10. 43. Hillyer CD, Silberstein LE, Ness PM, Anderson KC, Roback JD, editors. Blood Banking and Trans- fusion Medicine. Basic Principles and Practice. 2. Churchill Livingstone Elsevier; 2007. p. 678–9. 44. Toy P, Gajic O. Transfusion-related acute lung injury. Anesth Analg. 2004;99(6):1623–4. 45. Moore SB. Transfusion-related acute lung inju- ry (TRALI): clinical presentation, treatment, and prognosis. Crit Care Med. 2006;34(5):114–7.