Obseg: C. kr. kmetijska družba kranjska. Vprašanja in odgovori. pravilno oskrbovati? (Dalje.) Kranjsko ribiško društvo. Kamenik. Iz državnega zbora. Naši dopisi. NoviČar. Kako nam je sadno drevje na stalnem mestu Vtemeljitev postave o zgradbi zeleznice Ljubljana- Go^podar^ke stvari. Za nova uda se sprejmeta gg. Janez Lukanc posestnik v Kaplivasi in v Gorelci. j France Blaznik, posestnik kr. kmetijska družba kranjska. Seja glavnega odbora dne 25. januarija 1885. Seji predseduje družbini podpredsednik gosp. Jos. Fr. Seunig, navzoči so družbini tajnik g. Gustav Pire in odborniki gg. Neveklovski, Robič. Brus, Detelja GrOll » Jerič ? Kastelic, Vprašanja in odgovori. Vprašanje 9. Kako varstvo daje postava poškodovanim zaradi tega, če jim zajci mlada drevesca oglodajo. (A. L,, župnik v M.) Odgovor. Na to, po letošnji hudi zimi za vse naše Tajnik Pire poroča, da je c. kr. kmetijsko ministerstvo ukrenilo od Rantove, na nemško preložene knjige, „Opis najnavadnejih, sadjarstvu škodljivih mrče-sov" 500 iztisov c. k. deželni vladi prepustiti, 500 iz-tisov jih ministerstvo samo vzame in 1000 iztisov naroči ministerstvo kmetijski družbi, potom knjigotržtva razpečati. Prošnja okrajnega šolskega sveta v Št. Vidu pri Cerknici za podporo se zaradi pomanjkanja vsake take zaloge mora odbiti. sadjarje odgovor: bolj ali manj pomenljivo vprašanje sledeči glasi tako: 11. lovske postave z dne 7. marca 1. 1849. se „Posamezni posestniki zemljišč imajo pravico na odškodovanje škode pri zadete jim po divjačini in lovu, ta pravica je iskati po obstoječih predpisih proti onim živim ali moraličnim osebam, ki imajo po Volitev novega odbora pri podružnici v Postojini se na znanje vzame. Podružnici senožeški se odpiše preveč plačanih goldinarjev. Tajniku se naroči, na podlagi došlih poročil od podružnic izdelati poročilo o vspehu in o izvrševanji deželne postave od 11. februarija 1883., zadevajoče po- končevanje predenice. Glavni odbor naprosi gosp. dr. Poklukarja, da . shodu avstriisk tem patentu pravico lov izvrševati". Na dalje določuje v tej zadevi merodajni razpis ministerstva notranjih zadev z dne 15. decembra leta 1852., št. 5681: . 10.. b) §• v §. 10., da vživalec lova ne sme preveč divjačine puščati v škodo poljedelstva, sicer se ima brez prizanašanja prisiliti, da jo primerno zmanjša; li. daje lastniku zemljišča pravico, da si sme svoje zemljišče ograditi ali z zakopi zavarovati teh po 5 c) §. 12. daje lastniku zemljišča pravico 5 S ? divjačino, kakor koli, s strašili; z ognjem ljudeh in pesih odganjati, ne da bi lastnik lova smel zahtevati povračila, ako se divjačina kaj poškoduje; 17. pa se glasi: „Po sestnik zemljišča zamudno povračilo ima pravico, na blagovoli zastopati društvo pri kmetovalcev, ki bode 23. marca na Dunaji. Glavni odbor sklene odposlati na državni zbor peticijo za podržavljenje severne železnice. Tajništvu se naroči, potrebno ukreniti, da se razpiše uže lansko leto dovoljena državna štipendija, ki pa se lansko leto ni mogla oddati. Gospoda revizorja družbinih računov, Žagarja in Souvana, se sklene naprositi, da pregledata družbine račune. Resolucija gosp. prof. Linhardta pri letošnjem ob- nem zboru o subvenciji za šolske vrte so odstopi de- da o povračilu škode, prizadete po divjačini, razsojajo želnemu odboru. izključno politične oblastnije. V odbor za obdelovanje družbinega vrta se volijo Predstoječi posnetek iz postav, v tem slučaju ve-, gospodje Detelja, Jerič in Pire. ljavnih (ki se obširno nahajajo, na pr. v 8. zvezku škode prizadete po divjačini zahtevati, bodi-si da se je pripetila pri poljskih sadežih, vinogradih ali sadnem drevji itd. Konečno določujejo ministerski razpisi z dne 14. julija 1859., št. 128, in z dne 12. julija 1860., št. 182, > •a 14 -m!> Manzove zbirke postav z leta 1861. na strani 215 do 231) kažejo: da ima lastnik (tudi najemnik) zemljišča postavno pravico tirjati popolno povračilo škode, prizadete po divjačini; Kako nam mestu da je to škodo povrniti vezan oni, ki lov vživa bodi si najemnik ali lastnik; da se ima tožba za povračilo škode vložiti pri dotičnem c. kr. okrajnem glavarstvu, kateremu pripada lovski krog. Gotovo je pravično, da onega, ki vživa veselje sadno drevje na stalnem pravilno oskrbovati? Spisal M. Ran t. (Dalje.) Kakor vsaka druga kmetijsko-gospodarska rastlina tako zahteva tudi sadno drevje po svojih nostih in svojstvih od zemlje, v kateri ra gotovi broj in zadostno množino redilnih lova, zadevajo tudi lovska bremena. Gosposkam pa ki po eni strani hvalevredno podpirajo sadjarstvo , je gotovo tudi naloga, varovati one, ki si prizadevajo z žrtvami sadjarstvo naše dežele povzdigniti v boljši nih delov), brez katerih ak spe laravnih lastno raste, nek snovi (gnojil-o rasti, sadje roditi in se normalno razvijati ne mog Ako je sadno drevj iz ml j v katero bilo je posajeno, sčasoma redilne in gnojilne snovi do stan. Ao. U. stalno A dobrega použilo, bode nam, ako se te po umetni noti s tako Vprašanje 10. Zakaj so se krave pretečeno leto domestij primernim in pravilnim gnojenjem zopet s&oraj ne na še klav ade ubrejile? Skoraj vsak je tožil da je otarilo. več prav malo in moral ne samo po dvakrat in večkrat svoje krave šibko rastlo, tudi pomladi še cvetelo a eti pa ne eč sadu ponašalo; bode očividno hiralo in slednjič pola juncu goniti. Od kod tudi to, da je toliko krav zvrglo, goma se posušilo ter prezgodaj pod zlo prišlo. Tem in erejcu nikakor v okom priti mogoče ne bode, ako onih snovi, katere sad- prav za prav, da je tele v njih segnjilo in kakor bela takim nedostatkim pa domačemu atka od njih šlo? To se je pri mojih in mnozih drugih kravah zgodilo. Klaja ni bila slaba, vse to se je godilo poletu pri sveži klaji. (A. L. v Mengiški nernu drevju kot živež in vsestranska h iuži a so v emlj okolo d uže deloma, ali pa tudi skoraj okolici.) O dgo Da se kr pretečena leta niso ade popolno pošle, dobro ne pozna. Kedar tedaj potreba sadnemu drevju gnojiti, prevdariti nastane da nn ubrejile, niso vzrok vremenske razmere, ampak krivda in poprašati moramo se pred vsem leži v slabem ravnanji z bikom, iz kojega sledi pri nas na Kranjskem žalibog jako mnogo nedostatkov za živinorejo, izmed katerih eden je ravno ta. Po pra čem naj opešano in izpito emlj okolo sad drevja koristno gnojimo in zopet izdatno zboljšamo? Da nam bode pa na to vprašanje pošteno in teme-vilih umne živinoreje sme priti na enega bika, ako ga ljito odgovoriti mogoče, moramo pred vsem one snovi rabimo skozi celo leto, k večem 80 krav na leto. Pri in prvotne tvarine, iz katerih je sadno drevje med rastjo nas na Kranjskem pa pride tudi 200 krav na enega njegovo se razvilo in nastalo, dobro poznati in se ž bika. od česar čisto naravni nasledek je, da one- njimi na tem mestu ob kratkem nekoliko seznaniti. mogel bik skoraj v polovici slučajev krave ne obreji. Naj podam tu domačim sadjerejcem nekoliko kratkih Če se pomisli, da se taka krava mora vnovič ~ goniti biku ter da vsled tega bik mora po 300krat m še dejansko porabo hipotez iz drevesne „fiziognomije" v lastno zabavo in večkrat po plemenu iti, ter da več kot polovica krav ne ostane brejih in zaradi tega dosto krav celo jalovih Kakor vsaka druga rastlina, tako obstoji tudi vsako sadno drevo iz organskih (zgorljivih) in neorganskih postane, vidi se velika škoda, katero trpijo živino- (nezgorljivih) prvotnih snovi (tvarin) ali obstojnih delov, rejci vsled prepičlega števila bikov. Organske ali zgorljive snovi prejema in dobiva sadno Kužno zvrženje več krav enega kraja ali okraja drevie med rastjo svojo po nekoliko iz zraka, a po ne- zaporedoma zamore imeti sledeče vzroke koliko pa tudi iz zemlje, v kateri ravno raste; neor- uze v Nekateri biki vedno naredijo teleta, koje krave ganske ali nezgorljive snovi, kakoršne se v vseh delih vej in debla, lubadu 3. 4. mesecu store. Prevodena krma. Presilno soljenje krme. Pitna voda, v kateri se nahajajo gnjilobne sadnega drevja (v koreninah, lesu sadežih) nahajajo, prejema pa edino in le iz Kedar les sadnega drevja sežgemo (pokurimo) > listji zemlj nam te poslednje (neorganske) snovi v podobi pepela nesežgane ostanejo. Te neorganske snovi imenujemo z stvari, kakor na pr. voda iz ribnjakov ali sploh iz drugo besedo tudi rudninska obstojna drevesna dela luž, voda, v katero gnojnica pritaka itd. Organske snovi v lesu sadnega drevj pa nič druzega Voda, v katero pride milo (žajfa), kar se do- niso, nego pravilna spojina, katera je po stokrat zgodi, ker perice perejo v tistem koritu katerega živina pije. 5 IZ med drevesno rastjo iz štirih glavnih prvin ali n mentov", to je. iz ? kiselik odenc j dušeč poti ele-i in 6. Krmenje zmrznjene krme ali krme, na katero je slana padla; tudi mrzla pitna voda je škodljiva. . Vsa krma, na kateri se nahajajo glivice si od plesnobe, snetljavosti, medene rose itd. ; bodi oglenca nastala. Ravno te štiri glavne prvine (kiselik, vodenec, dušeč in oglenec) so v celem sadnem drevesu sploh v najobil nejši meri zastopane Ako vzamemo 1000 kilogramov 8. Preslabo in prepičlo krmenje naredi, da mati jabolčnega lesa in ga sežgemo, razvije se nam med gorenjem po Wolfu iz tega lesa 150 kilogramov vode in svojega mladega v sebi ne more rediti, ono odmrje ter pa 839 kilogramov drugih organskih snovi (kar se med se potem krava iztrebi. Kužno zvrženje krav je tudi nalezljivo ____________________ _______________ tem slučaji treba je vse iztrebke krave takoj odstraniti in tudi dobro razkuževati z razredčeno karbolno kislino. gorenjem vse zopet v svojo prvotno gazovo obliko spre meni) ter nam od vseh 1000 kilogramov lesa le ubogih 11 kilogramov pepela kot neorganski ali rudninski (ne-zgorljivi) del ostane. Sadeži sadnega drevja obstoje pa ponajveč iz organskih snovi; samo voda. koio ti sadeži obsegajo in v sebi hranijo, znaša sama do šest sedmink (%) celega sadeža zadnja (sedma) sadeževa sedminka iz same vode na 75 stala 9 potem bil bi se celi sadež nam iz same vode po / €k naravnih zakonih razvil, nastal in se razrastel. Ali ni to za mislečega človeka uže samo na sebi nezapopad-ljivo čudo božje? Gotovo! Iz tega sledi pa tudi naravna posledica, da ob času bolj občutne in dolgotrajne suše > Železnica Ljubljana-Kamenik. Vtemeljitev postave o zgradbi železnice Ljubljana-Kamenik. Dežela kranjska si uže mnogo let prizadeva doseči ko sadnemu drevju v zemlji za rast in razvoj sadežev zgradbo železnice iz mestne občine ljubljanske po bi potrebne vlage pomanjkovati prične, še nerazviti in ne- striški dolini v Kamenik, ter se je zgradba te železnice dozoreli sadeži, dasiravno so sicer popolno zdravi in iz ozira na narodno gospodarstvo spoznala za živo po- nepoškodovani, sami ob sebi raz drevje odpadati prično. trebo. (Dalje prihodnjič.) Cela pokraj speljala, odliku po kateri se omenjena železnica se uže sedaj po vedno večji obrtniji Kranjsko ribiško društvo katero posebno krepka moč reke Bisti 9 izdatno po spesuje te zmislu se posebno odlikujejo kraj Domžale ima v svoji valilnici na Studenci pri Ljubljani 60.000 Jarše, Veliki Mengiš in Kamenik, koder naj bi se že zaroda potoških in jezerskih postrvi, razdeljenih v 21 leznica speljala. aparatih kalifornske sisteme. Potoške postrvice, kterih Izmed obrtnije po teh krajih cvetoče, mora se na je vseh 50.000, so večinoma uže toliko dorasle, da bodo prvem mestu omeniti c. kr. smodnišnica v Kameniku v desetih, manjši del v dvajsetih dneh godne, da se katera se bo z nameravano železnico zvezala po tiru za vlako napravljenem, kar bo za državo tolikošne ko 5 9 izpuste v proste vode Zaroda jezerskih postrvi je 10.000 so ravnokar nsti da se uže iz tega njena dolžnost razvidi za gmotno U1V1U J w * 7 ^w o. LV , iiv/i^vi. liOli, vio, U^O X£j tega UJCII Cl U.U1/OIIUOL jela jajčica pokati in se prikazujejo ribice. Poleg na- podporo zgradbe nameravane železnice vedenega je še v enem aparatu 2000 rudečih ali kri žastih postrvi, blizo toliko razvitih, kakor prejšnje. kdoi Društveni odbor vabi vse društvenike hitrej Vojaška oblast dobila bi na ta način priliko vsacega, , naj kolikor toliko smodnika iz Kamenika v Ljub in od tod na dalje pošiljati; ob enem pa se umetno riborejo zanima, pogledati društveno odstranila nevarnost, v kateri se nahajajo vse vasi ob valilnico in se prepričati o jako ugodnem vspehu tekoče cesti ležeče, koder se sedaj smodnik na vozeh vozi. valilne dobe Jezerske postrvice Velikem Mengiši in Domžalah uže sedaj osem udeče ali križaste postrvi velikih tovaren slamnike izdeluje, kateri se po celem izpustile se bodo v ribnik na Studenci, katerega je cesarstvu razpošiljajo; v Jaršah imajo umetne mline, ki kranjski deželni odbor prepustil društvu v namen leto za letom več nego 1500 ton (a 1000 kilogr.) žita umetne nboreje, torej bo ostal ta zarod do svojega pomeljejo. Omena vredne so tovarne za cement in Ion Vrh tega --—^•'Utvjv , vv vouui vy uu JJVIU^IJ vaioua V i CliliC »U IU V HI JJC zjčb t/CL popolnega razvitka, do katerega se sme držati v apa- čenino, kakor tudi kaolinišče v Kameniku ratih t. j. 30 do 40 dni še v valilnici Množina potoških postrvic je odmenjena za nasad tujcev zahaj ima pa Kamenik mrzle kopeli, kamor poleti mnogo pripravnih potokov v bližnji in daljši okolici ljubljan ski, odbor bo izročil te postrvi dotičnim ribičem v navedeni namen pod pogoji, ki so potrebni za prospeh vsega delovanja. Ker so te postrvice že skoraj povžile Desek in remeljnov pripravljajo leto za letom ne- številne žage po bistriški dolini za 6000 ton. Apna se leto za letom od 5000 do 6000 ton nažge. Povžitek pridelkov se je v poslednjih letih pri obil-svoj mehurček' rumenjaka, se mora toraj pričeti naj- nem številu tovarničnih delavcev in druzih prebivalcev pozneje v desetih dneh s prenašanjem v proste vode j naj se potrudijo društveniki in drugi v navedenem tega sodniškega okraja (23.000) tudi jako povzdignil času sadom, v polnem delovanji se bo pa vse tukaj navedeno, kolikor se da, še valilnici, če jo hočejo viditi napoljnjeno z na- povzdignilo, potrebuje Kamenik približanja na kako pro metno progo, s katerimi je sedaj celi svet v zvezi. Ob enem naznani odbor, da se je z ribiči na Savi menik potrebuje železnice Ka in Ljubljani sporazumil, da bo od njih dobil drstnih lipanov in sulcev, in tako mogel bi pripraviti zaroda tudi teh dveh plemenov. Uže leta 1882. pregledal se je načrt, katerega je društvo za zgradbo železnice z ozkim tirom predložilo ter se je sploh povdarjala važnost zgradbe omenjene množino Odbor namerava izrediti kolikor mogoče veliko železnice za razvoj obrtnije po teh krajih ter se je pri oda lipanov sulcev in izpustiti ga v četek zgradbe najtopleje priporočal. Pri tej priložnosti 8avo in deloma v Ljubljanico, kateri vodi, kakor znano, je tudi dežela sama, opiraje se na sklep deželnega od posebno ugajata tema plemenoma. To postopanje bo bora od 13. junija 1880. leta, obljubila izdatno podporo najbolj onim v prid, ki bodo donašali plemenk dotičnim ribičem. ? t. j Omenj društvo je prosilo za državno podporo zgradbe, ker mu ob prošnji za dovoljenje zgradbe oz Ker ima odbor z navedenim delom obilo opravila, kotirne lokalne železnice na podlagi dotične postave ni lastnih virov je sklenil sklicati občni zbor društva ne meseca febru- bilo mogoče zadosti potrebnega denarj arija, kakor je bilo dozdaj običajno, ampak koncem vkup spraviti, aprila ali početkom maja, ko bo vse zimsko valenje V očigled velikega pomena nameravanega podjetja tekočega leta dognano, in bo tako mogel poročati o za deželo in za glavno mesto zdelo se je državni upravi vspehu cele tekoče zimske sezone. Odbor prosi društ- umestno, podporo za zgradbo železnice dovoliti. Pozve- venike vzeti to poročilo svojega delovanja kot začasno dočbe so bile vseskozi take, da dotični prizadetniki v na znanjeHŠH ■ Ob enem se vsi p. n. gospodje riborejci vljudno se pri podjetji s popolno gotovostjo smelo računiti na prosijo, da naj o letošnjih, pri umetniribariji doseženih krepko podporo dežele, prizadetih občin in drugih pri- vspehih podpisanemu društvenemu odboru prej kot mo- zadetnikov. Zatorej se je državna vlada najpoprej po- goče sporočila doposlati blagovolijo, da se bodo potem dala v razgovor s podjetniki, pri katerih se je od strani v letnem sporočilu ribarske razmere v Kranski kolikor vlade najpoprej na to gledalo, da se je zahtevana svota 9 resnici ne bi mogli potrebne glavnice zložiti, če tudi bi mogoče vestno vpisati mogl za podporo, katera se bo dala brez obresti in brez povračila, kolikor mogoče znižala ter da se bo namesto ozkotirne gradila železnica z navadnim tirom. Vsled tega so se koncesijonarji izrekli, da so Rav tako O ki posla pravljeoi prevzeti koncesijo za zgradbo in upravo lokalne ških poslancev govore z nenavadno železnice iz Ljublj v Kamenik z napravo vlake tudi zbornišk smoduišnici ter se zavežejo zgradbo postavno dovršiti, ven za sedanj če bi se vlada pri tej zgradbi vdeleževala s podpo 200.000 gold delnic. 771.000 gold tj o razmesaril. Najpomenljivejši dr. Hausner levi ojstrostjo irT spret v resnici odloči prihodnji položaj vlade, kak večine katero naj bi prevzela toliko prvotnih Dunajevsk zgradba bi tedaj podjetnike veljala nekako daljni avdij kateri je bil ravno pri govor rninist pred govorom v ju. Povdarjal je, da je ravno naj se ta 22 km. dolga lokalna ( Po dogovorih mineča šestletna doba pokazala, da je dobro ladanj državi mogoče tudi b rez levičarjev ""da "se\lada da kundarna) železnica (tramvaj na parogon) z normalnim ne smatra za parlamentarno tirom odcepi od državne postaje cesarjevič Rudolfu ve vlade obrača na vse rodove in stranke železnice proti zapadu po lastni cesti do dunaj ti popolnega zaupanj se zato tudi skrb , da pa vlada v ske elike ceste; čez Savo naj se spelje po lastnem nim zaupanjem zre v bodočnost v rj mostu preko Domžal, tu pa tam se velike ceste poslu b o r o v a n j e prič s pomnož nadi, da ga trd-se novo ževajoč in od ondot po bistriški dolini deloma pošastni, Vtis ministrovega govora na večino č deloma po okrajni cesti preko Preserja, Homca in bmarce bil je elikansk. tako, da v Kamenik. Od tukajšnje konečne postaj še 1.4 km. dolg tir za vlake do c. k. smodnišnice, ka- potegne čino povrnilo poprejšnjo zaupanj lahko trdi manjšino zborovo da se je v ve- jasno postalo česa manjšini pa je koj tera od Kamenika proti zapadu stoji. Največa napetnost bo vlada stala pri volitvah ceste znaša 13 pro mille (trinajst čevljev na tisoč čev- hoče ravnati v prihodnje. nadejati v prihodnosti in po katerem programu se daljave), za vlakni tir pa 22.2 pro mille. Najmanjši Pred govorom javnega poror radij ovinkov je 150 metrov velik. Cas za zgradbo do- stvarnih popravkov, izmed katerih je omeniti ločil se je na dve leti od dne, kedar se bo dovoljenje Vošnjak( sledilo je neka v katerem dr dalo Efektivni stroški cele proge iz Ljubljane v Kamenik Železnica za vlake iz smod- Popi je zavrnil trditev Plenerje^ se ne skrbelo za poduk nemških otrok v bil j po vsem stvaren, odločen 686.000 gld cenjeni so na nišnice do kolodvora veljala bo pa 85.000 old Ves potrebni denar naj se toraj pripravi iz državne kakor da Ljublj miren, zato pa tudi vspešen. Glavni poročevalec dr. Matuš odgovarjal je v precej obširnem govoru na vse stvarne ugovore. Izredno podpore 200.000 gld., iz deželne vdeležbe s 50.000 gld., pa se mu je posrečil sklep njegovega govora, v katerem iz doneskov prizadetnikov s 50.000 gold ostalih 50.000 je glede Mladočehov zagotovil, da so po vsem edini z se bodo morali na drug način dobiti, vsega drugimi v ljubezni do svojega naroda in svoje dežele ^UlU. , IVI kjkj kjktv+vs ^^ — ------------* ^ V-7 - -o------------~ ' ^J ^»lUUCl lil O* l/; skupaj toraj 350.000 gold. Za to svoto izdale se bodo pa tudi v svoji nepremakljivi zvestobi do držav prvotne delnice al pari; za svoto 421.000 gold. pa, ka nastije Kar di pa zadeva skrajne elemente nasprotne tere bo še primanjkovalo, izdale se bodo prioritete po stranke, razsvetlil je govor Schonererjev prvi dan bud kurzu najmanj 80°/0, torej v skupnem nominalnem znesku getne razprave na enkrat njene težnj 870.000 gold Država si pridrži pravico, upravo železnice vsak namene bliskoma tako jasno , da mora govornik tudi vse zmerne elemente nasprotne stranke naprositi, da na korist dr čas v svoje roke prevzeti in dotične tarife določevati, žavi vse svoje moči združijo zoper poskušnje onih ele tem oziru so si podjetniki izprosili obljubo, da pavšal mentov. za prevzetje uprave pri imenovani železnici v državno Po pohvaljenem govoru glavnega poročevalca gla oskrbništvo ne bode železnice za čas koncesije viši nego 45 °/ o skupnega dohodka sovalo se je in desnica s klubom Coroninijevim sklenila proti ostali levici sprejeti poročilo budgetnega odseka državnega zbora. za podlago nadrobne razprave Prvi govornik, ki se je pri nadrobni razpravi oglasi k besedi, bil je gornjeavstrijski poslanec dekan Pfliige Splošna razprava o državnem proračunu vršila se pri dispozicijskem zakladu, katerega privoliti ali ne pri je za zborniško desnico po vsem povoljno. Nade, katere voliti se zmiraj smatra za znamenje zaupanja ali neza upanja za vlado. Dekan Pfltigel poprijel je besedo kot starosta Lich m so si delali levičarji, da bodo s poojstrenimi napadi pomnožili ono nezadovoljnost, katera se je malo prej po- , kazala deloma med posameznimi klubi desnice in de- tensteinovega kluba oziraje se pri svojem govoru loma med vlado in zborovo večino — splavale so čisto zadnje glasovanje tega kluba pri pristojbinski postavi po vodi, in velik del zasluge, da se je to zgodilo pada levici sami. j pri in je prav odločno zavračal mnenje, kakor bi bil kateri njegovih tovarišev kedaj nameraval z onim gla G-ovori, kakoršni so bili oni štajarskega Carnerija, sovanjem pokopati pnstojbinsko postavo ali pa vladi iz- izrekoma pa, kakor je bil političen del govora reči nezaupnico , ampak nasprotno nameravali so nje da se Maaga, _________. w .v. . Plenerj evega, mora oči odpreti tudi še tako omah- govi tovariši z onim glasovanjem samo to doseči Ijivemu desničarju, in mu pokazati živo podobo onega, ------------ —----------— r—j-— — kaj desničarjev čaka, ako bi res levičarji še kedaj prišli jih je uže v predlogu in pa da se borzi naloži primerne kmetovalcem privolijo še nekatere polajšave več do državnega krmila. davek. Še bolj odločno pa je oporekal Pflii0 Kako velike in opravičene so še pritožbe Slovencev mnenju, kakor da bi se bili hoteli njegovi tovarši keda, izrekoma na Koroškem in Štajarskem, dokazala je dolga ločiti od svojih pristašev na desnici, ampak prav na vrsta uradnih činov obrnjenih zoper enakopravnost Slo- sprotno je res, da ostanejo zmiraj zvesti svoji stranki vencev v šoli, katere je navedel poslanec Raič v svojem govoru, ta govor pa je nemškim nasprotnikom tudi pri- Kakor govornik ljubi svoj narod in svojo ožjo domovino tako prizna pravico enaka čutja gojiti za svoj narod ir čal, kako pravične, Nemcem neškodljive so zahteve Slo- za svojo ožjo domovino tovarišem na desnici Poljakom vencev, in kako prazno je javkanje in upitje nekaterih nemških fanatikov o zatiranem nemštvu. Dobrodejno značil je govor tirolskega poslanca dr. Katraina pravicoljubnost nemških konservativcev nasproti avstrijskim Slovanom. Čehom in Slovencem, ker vsi zvesti svojemu narodu ljubijo z enako zvestobo tudi našo skupno avstrijsko domovino. Levičarji, poparjeni uže po govoru ministra Duna jevskega, bili so sedaj po tako jasni in odločni odpo 77 vedi onega kluba, ki jim je v enem slučaju pripomogel k večini še bolj potrti in razkačeni. Strasten pristaš levičarski, Menger ni mogel prikrivati svojega srda in z strastjo in razkačenostjo, katera je kazala popolno slepoto, začel je tekoj Pflugelnu očitati breznarodnost in še dolgo vrsto druzih ljubeznjivosti prav po navadi jezičnih bab na trgu. Dne 5. marca (v četrtek) ni bilo javne seje, ker so imeli odseki rešiti še več nujnih zadev. V petek in soboto pa dobilo je zborovanje novo lice. Ta dva dni, ko se je obravnaval proračun ministerstva notranjih zadev, za katere ima odgovornost minister Taaffe, govorili so veliko besedo ali prav upili so veliko vpitje na novo vstopivši pristaši velikonemškega Schonererja, ki so ga deloma celo prekosili. Ti politiki so vsi Nemci iz Češke: Knotz, Hanisch in Pollak. Prvi je kratek, čokat, rumenolas lekarničar, drugi nekaj veči in stareji s kratko, postriženo sivkasto brado, silovitega vedenja, po poslu odvetnik, tretji še večji pa tudi še stareji, videti je rodu prepeličarskega, ki se poleg politike peča nekoliko s kmetijstvom. Vsi trije so vredni tovariši Schonererjevi po svoji politični barvi, po strasti staviti bi bili v ono vrsto, po kateri so uvrsteni zgoraj in celo tako, da Schonererju pripada mesto za Knotzom. Zmožnosti so vsi skupaj pičle razun, ako bi se razgrajanje kričačev, kakoršni se najrajše širokoustijo po krčmah, hotela imenovati neka vrsta zmožnosti. Tožbe teh Velikonemcev obračale vso se zoper Taaffeje/o vladanje, zoper namestnika v Češki Krausa, zoper tamošnje okrajne glavarje, in ako se jedro pri-tožeb na kratko posname; obstoji v tem, da vladini organi onim rogoviležem ne puste tamošnjega ljudstva podpihavati zoper Cehe, ne zoper državo in ne zoper pomirljive ali sicer celo nepristranske naredbe vladine. Pri teh akcijah vlade se v resnici konfiscirajo časniki, se prepovedujejo shodi in se nekako tudi krotijo društva. Knotz in tovariši to imenujejo zatiranje nemštva, postopanje uradnikov pa značijo s hujskanjem , njihova poročila imenujejo laži itd. jih obsipajo z najhujšimi izrazi psovk, katere nahajajo v bogatih zalogah tudi v tej stroki jako razvite nemščine. Tudi neodvisne sodnije in najvišje sodnije imenujejo uže pristranske, zato, ker si domišljujejo, da obstoječe, ako tudi pravične postave veljajo samo zoper Nenemce. Tako se sme reči, da se je zadnja dva dni minulega tedna v zbornici skoraj izključno razlegal krik onih Nemcev, ki pri vsaki priliki zroči čez meje naše države v prvo vrsto stavijo svojo zvezo z velikim nemškim narodom. Desnica se zoper ta napredek nima pritoževati, ker na levici se jasni in odpirajo se oči tudi onim , ki so do sedaj nekako dobrosrčno kvasili o združeni levici, in ki so si prizadevali, zakrivati maroge na ščitu avstrijskega nemštva, katere so mu delale dosedaj včasih preglasno izrečene misli edinega Schonererja. Za prihodnje volitve izrekoma so to dogodbe, katere bodo vsim avstrijskim volilcem odprle oči in upamo, da ne brez vpliva na izid volitev. zemljevidu bojišča v egiptovskem Sudanu. Častitim svojim bralcem podamo tu- kaj nrost ob iz zemljevida Sudan skega bojišča o ka terem je že nad leto dni brati skoraj v < i vsakem listu „Novic". Zemljevid obsega Hartuminonidel više proti severu ob reki Nil ležečih krajev, v katerih so imeie angleške vojne trume v minulem letu marsikatero krvavo bitko, in jih čaka tudi v tekočem še marsiktera. Na izhodno stran pelje Berbera naj » bližja pot v Suakim pri Rudečem morji po kterem skozi Sueški kanal in po med- zemeljskem morji navadno prihajajo angleške vojne, ako jih ne pripelje pot iz izhodne Indije. Na severu bojišča so Don kola ščava 5 Nubiška dalj pu ob reki Nil proti medzemelj-skem morji: gorenji, srednji in pa spodnji Egipt. Naši dopisi. Vičiča, c. kr. okrajnega šolskega nadzornika TIramo z učiteljskim osobjem ter odličnih tržanov lepo število. Gorice 2. marcija (Izv. dop.) Volitve v trgovin- sko-obrtno zbornico so tudi pri nas na dnevnem redu. Na kmetih in v obče zunaj Gorice so se vršile 25. februarija, v Gorici so bile za trgovce 28. februarija, za obrtnike bodo pa jutre. Politično društvo »Unione" je postavilo svoje kandidate; med nje je uvrstilo par Slovencev za vse slovensko prebivalstvo, toliko toraj, da se ne reklo, da nas je preziralo; enako je moralo deti na vrsto zastopnike Ritterjeve hiše in še par takih, katerih ni moglo zbrisati. Na vsa druga mesta je delo pa hude lahone in je menilo, da bo šlo tako vse gladko. Ali hiša Ritterjeva ne potrebuje pomoči lahonskega društva in je ona napravila svojo listo, sosebno tudi zarad tega, želeč, nevarnosti, takoj poprosi pomoči, in tako se je zgodilo Zastopane so Bistrica. bile Hrenovke, Slavina ter oddalj ker se je potegnila za starega uda te zbornice, da bi ne propadel. „Unione" uvidevši, da je v da so se Lahi in Nemci združili proti tretjemu, in ta tretji so Slovenci. Da bi toliko laže glasove zdru- žili » so s plakati po mestnih zidovih raztresli laž češ J da slovensko društvo Sloga t< bi bilo postavilo svoje kandidate s popolnim in demonstrativnim preziraujem Gorice in goriške nižine. V resnici pa je „Sloga" popolnem nedolžna, ker ona kot taka se ni vdeležila teh volitev; resnica je samo, da se je bil od strani Sloven- cev sestavil nalašč za te volitve poseben odbor, in ta je storil, kolikor mu je glava njegova dovolila. O izidu se še nič ne ve, in za Slovence ne pričakujemo ugodnih vspehov, ker se je ta del naše politike zanemarjal prejšnja leta, pa tudi letos je bilo vse bolj površno, nego zaresno in premišljeno delovanje. Goriško mesto bo zidalo vojašnico, kakor je bilo pogodbeno prisiljeno, in je za to odmerjenih 160.000 gl. Videlo se je pri dotični obravnavi v mestnem starešinstvu, da je neka gospoda jako nerada morala glasovati v tej zadevi, in bi bila stvar rada zavlekla do sv. Nikoli — pa vselej ne gre. Tu pa tam premaga v teh krogih vendar še noviti v Gorici ^ljudsko u volja viših! Nameravali so usta- ali prav za prav narodno-laško banko; veselili so se je zlasti judovski krogi, ki imajo premalo prilike, da bi naložili svoj denar na ve- naperjen tudi proti Sloven- like obresti. Pa naklep cem —je spodletel, in je bila ta banka mrtva pred porodom. — Česar se lahonska stranka boji, naznanja v novejši dobi v tetki „Grazer Tagespost" in ponatiskuje te novice potem v primorskih italijanskih listih. Po tej poti so te dni razodeli bojazen, da bi ne zgubili pri- ljubljenega jim barona Depretisa, in da bi prišel na njegovo mesto baron Winkler. Poslednjemu šteje „Cor- . 1866.. riere" od 28. februarija stare grehe, na pr. od ko je pobijal v deželnem zboru goriškem letos ponov Ijeno namero ? da se za Italijane ustanovila italijan- ska akademija v avstrijskem Primorji ali v Dalmaciji ali pa na Tndentinskem. Vidi se tudi iz tega, komu je sedanja primorska vlada v največi zaščit. Italijančijo nas v Gorici naglo in sicer pri korenini. Uže zopet hočejo italijanske otroške vrte pomnožiti za nova dva, in sicer v predmestjih, kjer kmetje niso še pozabili do cela slovenskega jezika, in kamor se tudi sedaj ubožniši Slovenci najrajši naseljujejo. Postojine 2. marcija. (Izv. dopis.) Želja goreča Prečastni gospod dekan, predstojnik c. kr. podružnici, predstavil je prisotnim c. k. deželnega potovalnega učitelja ter ga naprosil v primernem nagovoru, da blagovoljno pouči naše kmete v kmetijstvu sploh, posebej o živinoreji in mlekarstvu stojinski oziraje se na okraj po Gospod Pire zadostil častno svoji nalogi pohvalno. Kratko o kmetijstvu in prošnji Pivki spre govonvsi oziral se je v svojem lJ/4 uro trajajočem go voru bolj na živinorejo mlekarstvo, da vstreže našim razmeram. Prosil je kmete, naj ne prodajajo sena v Trst, naj rede več živine, naj zboljšajo senožete, pašnike s tem, da jih snažijo, gnoje itd, Priporočal jim j bika da boljšajo pleme govedi ter opisoval lastnosti dobrega 5 kakor tudi poučeval > kako nati s kravami in teleti. Na srce jim je pokladal, da nuj skrbe za hleve zdrave žival čiste in zračne ter da naj snažijo čestokrat če možno vsak dan; kar velj o konj to velja o govedi. Učil je prisotne, da naj umno ravnajo z mle da naj ga ne prodajajo po nizki ceni doma, ker kom lehko v Trstu še toliko skupij mlekarske zadrug če Bog da, ne zaman. nj. Priporočal Govor poslušal je vsak z največjo pazljivostjo niti za trenutek je motil nihče. Kmetovalci se ne prestano zrli v izbornega govornika, ki je predaval jasno umevno, logično, z pravilnim povdarkom. Povedal je mnogo in da prav sodimo, ne brez vspeha zaželjenega. Srčno želimo, da bi nas gospod tajnik v kratkem ove-selil v drugo, za našega kmeta prepotrebnim predava njem. Radostno pozdravljamo poročilo njegovo, da bode poleti pri nas razstava in prodaja vzgledne govedi. Kakor čujerno, niso naši nasprotniki se svojimi protesti ničesar dosegli. Znano je, da volitev v občinski zastop je bila potrjena uže pred mesecem dni, a sedaj je i gospod Alojzij Kraigher volitev v gospodarski odsek kateremu je načelnik temu ni se čuditi, vsaj uže starim Rimljanom geslo je bilo: „Fiat justitia, pereat mundus" ! Prem 26. febr. (Za vrborejo.) V Oglasniku u listu letošnjih »Novic" iz dne 18. drugimi tudi „oznanilou slavnega oskrbništva mokriške t. m. nahaja se med grajščine pri Jesenicah ob Savi. V tem „oznanilu" ali oglasu se pod 3. točko med drugim jako zanimivo čitar da je tam kvintal (100 kilogramov) obeljenih , za pletenje pripravljenih vrbovih šibic po 14 gold. na prodaj. „Štirnajst goldinarjev za sto kilogramov vrbovih šibic prejeti", ali ni to lepa reč? Še 100 kilogramov fižola se doma ne da z lepo za 14 gold. prodati; tega je — — _ i. — o---- r ------5 j treba pa vsako leto saditi, mu zemljo gnojiti, ga pleti a še dostikrat ga ali pozni pomladanski mraz pokonča, ali ga pa tudi polžki požro. Škoduje mu pa tudi suša i t pičlega pridelka daje in trud kaj rada, da plačuje. Vse iožeje in tudi gotoveje dalo sebno po onih krajih, kateri so vrboreji ugodni slabo svot denarja stalno pridobivati. Koliko je se pa so-, lepih po celi se nam je izpolnila, da je prišel v nedeljo 1. t. m. po- Koliko tovaljni učitelj, c. k. kmetijske družbe tajnik g. Gustav Pire j nam predavat. Takoj po večernicah ob uri zbralo se je mnogo naših kmetovalcev (blizo 100) v prostorni sobani dekliške šole. Tem pridružilo se je naše razumništvo; med njim smo opazili p. n. gospode: glavarja Globočnika , dekana Hofstetterja, nadžupana M. trnovsko-vremski in vipavski dolini, na zgornji Pivki (okolo Dilc, Hrenovic in Postojne) in okolo Planine mokrotnega zemljišča, katero se sedaj lastnikom le prav slabo rentuje, a je za vrborejo kot nalašč ustvarjeno, za vrborejo ugodnih prostorov nahaja se v teh po jarkih, ob potokih in ob vodah, ve le ta, kdor se za koristno stvar sam interesira. Le škoda, da tak svet ubogemu ljudstvu še sedaj onega dobička ne do-naša, kakoršnega bi se od moglo. — Resnično je pa tudi njega v resnici prejemati 3 da brez truda ni kruhau 7 in ..le Bog sam je svet iz nič ustvaril." Tudi tu je 3? taka da sosebno mokro zemlj lastniku sama ob sebi čudežev delala ne bode, a tudi delati ne more kdar nega namena koga žaliti ali zaničevati preko nisem še nobenega „štriha" iz zlevolje in hudob Malo ljubezni za stvar, malo zavesti in pa tudi potegnil, nego vselej in vse malo truda povsod v vsakem obziru potreba ako se dobra in koristna stv papirja iz tega namena, da bi v kraj vdomačila in razši se hoče napredovati, si tužni denarstveni stan polagoma rila, ter da bi se s časom sedanji tužoi gmotni položaj tudi v zboljšati izdatnejših gmotnih dohod- v milej kov stalno zagotoviti. Gotov pripomoček v dosego teg bolj in da terena odnej spremenil domači ljudje tudi enkrat domači kruh jedli po imenovanih krajih bila bi poleg umne živinoreje naprednega sadjarstva tudi „umna vrboreja". Ta se lahko brez vse zamude drugih del opravlja; stane pa pri dandanašnjih okoliščinah po in pa , ka emlj Napredka tudi ne Bog ve kakega mučnega truda vsemi stanovi neobhodno domača za-nje v sebi še zadosta hrani. to kraju primernega napredka je pa krajih in med vseh zimo) Da se za odločeni nasad zemlja v jeseni (pred več obstanka biti potreba, ker brez tega ne more prekoplje, da se potem pomladi vrbovi količki bode v prihodnje še manj in to mi vsak verjeti sme, da ga f ali potaknjenci s pomočjo lesenega potikača ob motozu lepo v vrste pravilno posade, da se med letom sadike, ako potrebno, parkrat vplevejo in se jim zemlja malo po-rahlja, pa je za prvo leto delo pri kraji. Ta trud pa mlade vrbe uže prvo leto s svojim prirastkom deloma M. Rant poplačajo, ker, ako je zemlj o odna, uže v prvem letu Ljubljane. (Deželna postava o spuščanji zasobnih katero je sklenil zadnji deželni zbor kranjski, Naj višj e potrjenje. (Volilce za trgovinsko zbornico v Ljubljani) nujno opozorujemo, da svoje glasovnico podpisane z žrebcev) zado b do metra in nad meter dolge šibice poženejo. Drugo mi kandidati, katere narodni roča za dotični oddelek olilni odbor pripo j k asn ej e jut 12 naslednja leta pa vrborejec na „vrbišči*v prvem letu tako t. m. dopošljejo ali oddajo pri svojem c. kr. okrajnem gleštanem in obdelovanem skoraj nobenega druzega po sebnega dela več nima, nego to, da dorastle in do glavarstvu, sicer še 16 t. m smel vsak volilec svojo glasovnico zorele vrbove prirastke ali šibice o pravem času poreže, popoludne osebno ure traj ure da mu je kdo ne pouzma ljani Dne 4. maja 1883. leta posadilo bilo se je tukaj času vdeležiti se volitv ddati v magistratni dvorani v Ljub-Narodni volilci, ne zamudite toraj o pravem na prav pripravnem prostoru tikoma ob občinski poti 1558 vrbovih količkov; od teh pridelalo bilo se je prec prvo tere vse skupaj so 14 kilogramov tehtale. Na leto 2170 od 8 do 12 decimetrov dolgih šibic, ka- tem nasadu zrastie bile so pa v preteklem ganjke od 1 % do nad 3 metre dolge: te dale bodo letos uže kakih do 6 tisoč novih sadik, a bode poleg teh teške in s postom poojstrene ječe (Razstava pitane živine) bo na Dunaji na osrednjem živinskem trgu od dne 27. do dne 29. marca. (Ubijalci obsojeni.) Porotniki ljubljanski spoznali so tri zatožene, Miheliča, Jelovčana in Bokaliča uboja leta da te letu vrbe v po- po obravnavah dne in t. m. hudodelstva krive in sodnija obsodila je vsacega na štii Žalibog t - x---u------~ ^----— ^ v ^ w v*** jj v vj kj ui uiiv j\j\j\j. /jCill Uuu «| LiCv L\J tudi še lepo število šibic za domačo porabo ostalo. Tako kazni druzih rogoviležev ne zadržujejo pripasti ravno v dela rudeča pletarska vrba (Salix viminalis purpurea). to hudodelstvo Iz tega se vidi, da vrba brzo dobička donaša kruha daje. Samo po vsej trnovsko-vremski dolini kmalu Kako zabraniti pretepe, ki so redno lahko na sto in sto tisoč pletarskih vrb rastlo , katere bi poleg malega truda v kratkem času prebivalstvu jako lepih sklenil je začetek onim zločinom, in pa pijančevanje, katero redno povod daje pretepom, bila bi pa vendar hvaležna naloga vseh prijateljev našega naroda. (Občni zbor banke „Slovenije" v likvidaciji) t dohodkov dajale donašale naj ostanek premoženja razun malega bi se uže prodajale preostanka razdeliti tako, da se vsaki še veljavni del kot pletarsko blago, a še bolje pa, ako bi se doma ple- niči izplača 7 goldinarjev. Dolgo je sicer trajalo tarska obrtnija vpeljala. Vzemimo, da bi se po splošni dokler je prišlo do tega sklepa, zato pa mislimo vpeljavi vrboreje v to dolino potem, ko bi se vrbe še ........ enkrat dobro vrastle na leto 1 ? da smejo delničarji vsaj sedaj zahtevati, da se jim ta pičli za pletenje pridelalo in bi se kvintal prilično po 10 prodajal, da bi to celi dolini uže ogromno svoto 20.000 iva denarna gold. na leto. Ali ni to zapeljiva , koliko bi to vrglo v 10 svota ? In par tisoč kvintalov šibic preostanek kar pred izplača. Naj v ta namen iz voljen odsek skrbi, da se dosedajno polževo likvidi ranje vsaj zdaj malo hitreje dovrši. (f Dekan Janez Urbanček) v Trnovem pri Ilir vablj več letih? šale, ko bi 20 30 60 se '""y * ukj iu oo Bistrici umrl je dne i. t. m. po KraiKi, nuai ooiezni, Koliko več bi pa vrbe še dobička dona- v najboljših letih. Pokojni bil je še le eno leto in 5 t. m po kratki, hudi bolezni se doma pletarsko ukoristovale Se ve da, vsaka če tudi še tako koristna reč mesecev na svojem sedanjem mestu , prej pa več let v Krašini, svoj čas pa devet let kaplan v Trnovem. Kako mora iz začetka trdo preskušnjo prebiti, mora se tako priljubljen je bil pokojni, pričal je najbolj živo sijajen rekoč preje v vicah očistiti, kot se ljudstvo za- ' " " j j j j j vzemati in brigati prične drugače bilo ----------~ t Ui Uliv Ul pa, X\«J 6VC31 u bi na vrbah prec prvo leto mesto skromnih lističev pa kličemo ko zlata peresca pognala urno in ročno koristna reč si tal pridobivala se razvila; potem bi pa uže Pa. njo za- pogreb njegov 3. dne t. m. Rajnki bil je zmiraj tudi zvest narodnjak, zato še posebej na njegovem grobu Naj v miru počiva verni sin svojega naroda! (-j- Josip Pagliaruzzi), posestnik in poštar v Kobaridu vala Bogu, ni vse na sploh ravno tako temno, kot bi depoln rodoljub, umrl je dne kot pesnik znan pod imenom „Krilan » na kdo omenjenega posnemati utegnil nekatere prav častne tudi tukaj uže vsega priznanja vredne izjeme, lj Ljub katere si bodo pa upno tudi vedno več vrednih posne- cencij Potoč movalcev pridobivale. Slava in javna pohvala takim žine, v 36 letu starosti . m. v Kobaridu. (Umrl je Viktor Smole), hišni posestnik v 42 let star, — na Zidanem Mostu pa poslednje sin te domoljubne dru naprednjakom Tudi letos sem prosil nekoliko tisočev vrbovih sadik c. kr. deželno vlado za nedeljo Oba gospoda umrla sta minulo kakoršnih upam da v tiuuuv T li^uiiu ot*u.i.ja. , aan,uiouiu upam, ua tudi prejmem, da jih med napredne vrborejce te doline razdelim. Želim pa, da me tudi danes kdo narobe ne ume in napačno ne tolmači, kar se je uže večkrat zgodilo. Ni- Novicar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. — Razprava o državnem proračunu je v svojem rednem teku, v ponedeljek popoludne se je pričela razprava o naučnem ministerstvu in ta se je 80 nadaljevala včeraj. Prvi dan te razprave odlikoval se je ličnih vrst različno od do 60 gold., od pavolnatib deloma v tem, kar je govoril češki poslanec Adamek tkanin po različnosti od 6 do 250 gold.; dalje od volne nasproti nemškemu „Schulvereinu" izrekoma po citatih in volnatih tkanin, dalje od svile in svilnatih izdelkov,. iz vnanjih nemških časnikov in po izreku nekega čisto nadalje od sit in krtač, katerim se carina povikša od nemškega kneza, kateri je odločno označil to društvo 15 na 30 gold. kot društvo za nemško narodno-politično borbo. Vrsta izdelkov, za katere se ima carina povikšati Še bolj pomenljiv bil je stvaren govor na levici zbornice sedečega barona Pirque-ta. Govoreč o tem, kaj je še dolga in obsega skupaj 118 tarif. r Ogerska. Gosposka zbornica prejela je sklep in kako se podučuje na vseučiliščih, kaj in kako zbornice poslancev o prevstrojbi gosposke zbornice, pa na gimnazijah, očital in dokazaval je veliko in Kako se bo temu predlogu neutemeljeno potrato časa v vseučilišči, rekoč, da učenci delajo tukaj, kar jim drago, se učijo ali ne, po- kaže, hočejo godilo v tej zbornici, se ze Stranke v gosposki zbornici pokazale so j kaj m Tisza, ki skrbi za potrebe zveze s strankami \a\j\jljvjx uviuju UU.X1.MJ, liui UV uviju "li "V, -lAV^Vvj xxx J- JLDiiCV, XVI oxvx ui AVCAC 15 JS ti (III IVaUU^ slušajo učenike ali ne — po vsem jim prosto. Vpiše se se je prepričal, da bi sklep zbornice poslancev ostal učencev po 400 pri enem profesorju , akoravno bi jih mrtev, ako se poprej z lepo ne porazume z merodaj imelo v dotični dvorani prostora k večem 200, in ako- nimi strankami. In to doseči si prizadeva, bil je uže ravno dotičnega učenika dejansko posluša k večem 20 tudi na Dunaji pri cesarju pridobiti si privoljenja za do 40 učencev, vendar koncem semestra učencu potrdi potrebne premembe pri onem predlogu. uradno laž, da je obiskaval njegov poduk, ker je memo-grede rekoč plačal šolnino. Izpraševanja odločena so prestrojiti, da odseku se ima postava sedaj do velike noči tako vsaj večini gosposke bo strankam gotovo zelo napačno še le po dokončanem drugem zbornice po volji. To kaže, da Tisza zna previdno po oziroma četrtem letu. Ta prevelika prostost je pogubna stopati, doseči svoje namene. za veliko število sicer nadepolnih mladenčev. Nemška. — Zadnje tedne segel je knez Bismark Kaj pa se nahaja na gimnazijah? Učenec ima šole nekoliko tudi v rusko unajno politiko očividno z na vsak dan najmanj po 4 ure pa tudi več, nalog za učenje menom, da si ukroti Angleže, ki se drznejo njegovi in pisanje pa toliko, da je s teškim duševnim delom kolonijalni politiki zapreke staviti. Bismark naročil je obložen dan na dan od 8 do 11 ur. Uči se toliko pred- svojim časnikom, napadati Angleško, ko je zapazil, da metov in deloma tako natančno, da jih ni moč zmaga- so Angleži uže v velikih zadregah zarad Sudana, zarad vati. Izmed predmetov jih je nekaj, kateri se nikakor svoje Indije, kateri je uže v srednji Aziji pretila Ruska, poslal je v pravem trenutkn svojega sina Herberta v London, in ko je ta lordu Grenvilu obljubil, da se ne vjemajo več s potrebami današnjega življenja in v oziru gleda se sploh preveč na stare mrtve je zike, premalo pa na nove žive jezike, med temi poravna z lepo uže zelo nevarna štrena z Rusko pred vsem na druge deželne jezike in pa na svetovne j jezike kakor na francoščino in na angleščino. Tudi nemščina se preveč prezira izrekoma glede spisja za kolikor mu drago. takoj dosegel je Bismark dvomiti, da bo Bismark prosto si prilastoval kolonij svoj namen, in za naprej ni r rabo vsakdanjega življenja. Angleška. Zadnji dnevi angleške vlade Pri naravoslovji, zemljepisji in zgodovini dela se se po pravici imenovati dnevi ponižanja smejo ker m vse preveč na to, učencem ubijati dolge vrste imen in se še z lepo pripetilo, da številu, katere se morajo učiti na pamet, na mesto mt v i ^uuifiauj »j xv in bi bila država, drugi državi da ali državniku druge države na ljubo, brez vojske in bi se skrbelo za to, da se mlapini vcepi prava živa, nepremagana v vojski, tako po vsem preklicala svoje ako tudi bolj splošna podoba omenjenih ved. Pri račun- dejanje in svoje besede, kakor je minuli teden to storil stvu ubija se mladenčem deloma taka tvarina v glavo, angleški minister unanjih zadev lord Grenwil. Ta katera večidel za splošno življenje javnega življenja mož preklical je svoje postopanje nasproti nemški ko- nima nikakoršnega pomena, temveč stvarno spada vse- lonijalni politiki, preklical je svojo izjavo v zbornici, učiliščnemu podučevanju. ^ rekši, da so ničeve njegove besede, ker je govoril ne- Najmanj opravičen pa je izpit zrelosti, ki v resnici pripravljen, da si govora pred ni zapisal, in prav ni nič druzega kot poskušnja poguma in pa dobrega živo je obžaloval, da so v javnost prišle one zaupne spomina dotičnega učenca. pisma, zarad katerih mu je Bismark toliko očital v Ako imajo vsa prejšnja spričala gimnazije kaj ve- časnikih. Izvoljeni poslanci pa, ki so bili že v strahu, ljave in vrednosti, tedaj je gotovo izpit zrelosti po vsem da bo nastala vojska z Rusko, morebiti ob enem odveč in zgolj trpinčenje ravno najboljše raščeče mla- vojska z Nemško poleg vojske v Sudanu, vdali so se dine. — To preobloženje mladenčev na gimnazijah za- izjavam svojega za naprej nemogočega ministra, mori jih dostikrat duševno in telesno, iz tega izvira oni nenaravni, bolestni, duševni prevrat mladenčev za vse življenje stori nerabljivega. ki ga V Egiptu pomika se vojska angleška nazaj proti severu. Naročeno nakupavanje živeža in kamel za vojno se je ustavilo, pred ko ne je ustavljeno tudi Pa kolika razlika med preobloženjem na gimnazijah prevažanje angleške vojske z Indije, ker za te dni in pa pogubno prostostjo na vseučiliščih! bila je v Indiji za Angleže nevarnost večja kakor v Kot oče in v imenu druzih starišev zahteva govor- Sudanu. Videti je, da z velikim hrupom napovedana nik pomoči zoper te pogubne napake v sedanjem vre- vojska zoper Mahdija in maščevanje umora Gordono jenji šolstva. vega zaspi, in da se bo tudi tukaj angleška sramotno Včeraj predložila je vlada zbornici tudi načrt po- umaknila. stave, po kateri se ima deloma spremeniti carinska tarifa: Po tej pooblasti se vlada, carino na uvažanje žita, sočivja, moke in druzih mlinskih iz delkov in pa kruha povikšati za toliko, za kolikor se to zgodi v nemški državi. Srbske. Telegram 55 Novicam44. Izvzeto je žito iz Dalje se povikša carina: od stearina ? parafina 5 masti kakao ? čokolade; dalje: od pavolne preje, raz- Dunaj, 11. marca ob 1. uri 46 minut popoludne. Zbornica obravnava srednje šole. Odločeno je, zborovanje tega zasedanja skleniti pred veliko nočjo. Po praznikih bo slovesen sklep. Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani