f t „Narodna Tiskarna" v LJubljani. 1. Goräzd: Tat................ 2. Josip Stari: Prvi sneg. Povest........ 3. Svojmir: Tri prelje. . ........... 4. J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih 26. Hudčbica 6. Josip Jurčič: Slovenski svetec in učitelj. Zgodovinsk roman. I. Strahomer in Grimislava..... 6. Ivan Vrhovec: Iz domače zgodovine. I. Zabave v star Ljubljani.............. 7. Dr. Fr. J. Celestin: Vissärion Grigčrjevič Bil in ski j 5. Anton Funtek: Pri gozdnem križu. Pesem . . . 9. Anton Funtek: Ptiču. Pesem....... 10. Andrej Fekonja: 0 početkih slovenske književnosti 11. Tinea: Roža in metuljček . . ........ 12. Ivan Kovač: Na domu in grobu Romejeve Julije . 13. Književna poročila: Dr. Janko Babnik: I. Dr. Fr. S. Krauss: Sitte und Brauch der Südslaven ........... 14. Slovenski glasnik: Nove knjige slovenske. — Pisateljsko podporno društvo. — Matica Slovenska. — Rudolfi-num v Ljubljani. — Nesreča slikarja Janeza Šubica. Naznanilo. 1 3 14 14 23 29 36 41 41 42 49 50 55 Denasnjo številko smo poslali vsem dozdanjim gg. naročnikom ; drugo številko prejmo samo tisti, ki nam do konca meseca januvarija pošljejo naročnino. Prve številke imamo toliko na razpolaganje, da moremo ž njo ustreči tudi novim gg. naročnikom. Listnica: G. J. K. na B. Kaj pa misliš! Za 24 ur prepozno! — G. J. P. v Gradci: Treba bode nekoliko prenaredeb. Prosim Vas, naznanite mi natančno svojo adreso. — P. T. v C. Ni še zrelo! Hvala! — G. Fr. Ks. D. Tudi tako. „Narava in srce" je zajeta iz Jenka. — G. A. P. v Pg. Pozneje. V tem mrazu je težko pri-občevati pomladanske pesmi. — G. G. Jerčb v T. Hvala za poslano ! Pride o priliki. — G. dr. P. T. v Jamnici na Moravskem. Tiste „Novice" so bile prodane takoj v začetku decembra. Srčni pozdrav! — G. J. L. K. v Post. Lepa hvala za prijazno posredovanje o Ceh. — G. M. K. v S. Spis ni napčen, a za Jos. Ogrincem je teško pisati „o zimi". — Jos. .v K. Hvala! — G. O. P. v K. Ne moremo porabiti. L J liöc ljubljanski, Stev. l. Leposloven in znanstvei\ list: V Ljubljani, 1. jamivarija 1886. Leto vi. Tat. et mesecev? ... Do maja, se mi zdi, Ko kuriti nehdmo že peči! Dotlčj, gospod, ki ste me obsodili, Dotlej me boste torej tu redili. Saj veste, kaka moč je lepe žene! Jaz ljubil njč sem, ona, ona mene. Če vrabec smč iskati si družice, Kdo to človeku braniti bi kanil? No, n&ma zäkona ni nihče branil; Naravne, pravijo, so to pravice . . . Ljubezen bila vsa je dota njena, Jaz njej dal kos sem svojega — imena! Sam& sva še živela, vsaj za silo. Če danes nisva znala, kje kosilo Bo kuhalo se nama jutri — prava reč! Če davi nisva vedela za drevi, Kam pojdeva, pod ktero streho leč: Käj de li t<5! — še Bog je ležal — v hlevi. Samä, samd bi še prebila, ali — No, käj bi . . . Vsako leto nas število Za jedna usta se je pomnožilo . . . Gospod sodnik! Prijetno tu pri vas je: Ej, görka peč! ej, ljuba ti toplöta, Ko godci godli bi okrog života! A druga pela v koči tam pri nas je! Ko zdaj-le brilo je krog prhle koče, Na Oknih led je vence vil cvetoče. Na smrt je bolna ona mi ležala, Ki črvom lačnim le življenje dala. In jaz domd, gospod sodnik, brez dela; Brez dela pa nas jeden nima jela! Odrveni, okameni vam s časom Že Človek resno v ljubem tem življenji In v borbi tej, za kruh in v tem trpljenji: A bčde naše odoleti glasom Več mogel nisem. Planem tja na grad: „Otröci zmrznejo mi v jedni uri, Drv prosim malo, da se peč zakuri!8 „„Ha, če jih zebe, pa gredö naj — spat!4Ä „GospodJpremilostni,?pa prosim kruha." „„Ne morem; mi redimo mnogo psov. Mar gladne vzamem naj s seboj na lov? Beračem tu ne peče se, ne kuha!** „Obleke stare bode morebiti, Da mogel golo deco bi pokriti." „„Pobčri se!UB A nekaj moral sem domöv prinesti, Za mrzlo peč, pa nekaj za pojesti. In tisto noč postal sem torej — tat! In „greh je krasti \9 rekla mi je mati, Pokojna mati — Bog ji näuk plati! — „Bogd povsöd mi pred očmi imčj, Poslušaj vest!a čul v cerkvah sem poznčj . . . Pet mesecev! In prošnjo smem vložiti. Če ni mi prav, takoj se pritožiti! Sreč imate, sodni Vi gospöd, Vi sami se usmilite sirot! Pravice tote rad se poslužujem, Ulagam prošnjo ter se pritožujem: Kdö bode živeža zdaj mojim nösil?! — Zatorej bi Vas prav ponižno prdsil, Da moji ne bi tö, kar jaz postali, Da ne grešili bi in, ne bi — kräli: Še moje dajte z mänoj vred zapreti, Da jesti bodo mogli in se greti 1 — Ej, draga peč, preljuba ti toplota, Tu godci godejo okrog života! A zunaj tam — kako spet s snegom mete In v divjem plesu vihra suče pete! Ostavil bil sem grad. Gordzd. Prvi sneg. Povest. Spisal Josip Stare. I. pjgEfila je nedelja, mrzel jesenski dan. V sobi zakurjena peč dobro t^PlEg dela. a kdor je šel iz hiše, dejal je nase toplo zimsko obleko. Bllöil Le zdaj pa zdaj je solhce malo zasijalo, pa se je takoj zopet skrilo za sive oblake, kakor da bi tudi njemu trebalo gorke odeje. Ze od ranega jutra je od severa pihala mrzla sapa, popoludne pa, ko so se v P ... i mestni ljudje ravno razšli po okolici, da bi se naužili čistega zraka, pripodili so se kar nenadoma črni oblaki in začelo je mesti kakor o božiči. Kdor še ni bil daleč, hitel je nazaj proti mestu, drugi pa so bežali v kmetske hiše in krčme, ki so bile tako natlačene, da se nisi mogel geniti. Labkoživnim meščanom ta zadrega ni kalila nedeljskega veselja, ampak v še boljšo voljo jih je spravila, in nekateri so celo prav razposajeni postali. Nežne gospodične so sedele za mizo poleg preprostega ratarja, a mestni gizdalini so se dobrikali selskim dekletom ter se ž njimi sukali po trdem plesišči, da se je vse kadilo. Pa takšen je človek; v nenavadnem kraji, v tuji druščini najlože pozabi težav vsakdanjega življenja in prav rad se za nekoliko časa otrese stanovskih svojih spon in šeg. V tem se je nagnil dan, sneg pa nič ni pojenjal. Ce se je pokazal kak voznik iz mesta, kar planili so ljudje nanj; ali le malo jih je moglo na voz, in vsako pot jih je več zaostalo, nego se odpeljalo. Naposled se že ni bilo nadejati nob neg» voza in vsa ta mešana gospoda se je vrnila peš v mesto, kamor je pobeljena s prvim snegom prišla, ko so prižigalci ravno prižigali plinove luči. Nagla vremenska izprememba je tudi v mestu izpraznila ulice in sprehajališča na veliko veselje kavarnarjem in krčmarjem, ki niso imeli dovolj rok, da bi toliko nepričakovanim gostom postregli, kakor bi radi. V kavarni „pri severni zvezdi" so se tako potila visoka okna, da je kar teklo od njih; v glasnem hrupu zgovorne množice skoraj da ljudje 1* drug dragega niso razumeli, a od gostega tobakovega dima so te kar ščemele oči. Človek, ki je v ti kavarni bil kakor doma, čutil se je danes vsega tujega. Pa saj ni bilo čuda; sicer je bilo tu shajališče same olikane gospode, zlasti književnikov in slušateljev visokih šol, danes pa je vse mrgolelo delavcev, obrtnikov, vojakov in Bog si ga vedi kakih ljudij, ki so pred snegom bežali pod streho ter si v živahnem pogovoru kratili nedeljsko popoludne. Nekateri so prišli tudi z ženami in otroki, katerim je šla kava tu mnogo bolj v slast, nego doma. Star možiček, ki je ob tem času vsak sichern dan v miru prebiral svoje časopise, penil seje kar od jeze, ko v toliki gneči ni mogel dobiti svojih listov, niti se preriti do navadnega prostora svojega, na katerem so zdaj sedeli drugi. Zastonj se je togotil na strežnike, ki so itak bili vsi zbegani in ga niti poslušali niso. Zagrozil se jim je torej, da si bo poiskal druge kavarne in treščil je vrata za seboj, da se je marsikdo ozrl za njim, ki bi ga sicer niti opazil ne bil. Čudno ponašanje starega gosta je razvozlalo jezik mladima možema, ki sta si bila tuja in sta doslej molče sedela drug zraven druzega poleg male mizice pri oknu ter prebirala razne časopise. Starejši je bil srednje postave, podolgastega obraza in črnih očij, pred katerimi je imel naočnike. Dolgi črni lasje so mu sezali do ram, mlade brke pa so mu le slabo pokrivale gornje ustnice. Ovehla lica so kazala, da se mu ne godi najbolje, a po upalih očeh in nagrbančenem čelu si mogel soditi, da ga tarejo razne skrbi. Kakor je sam povedal neznanemu svojemu sosedu, bilo mu je Čermak ime, a bil je tehnik zadnjega leta. Pravil je tudi, koliko se je imel ukvarjati s poučevanjem in da je kasno v noč risal za druge, da si je za silo prislužil toliko, da ni poginil od lakote. Pri tem seveda je zanemaril samega sebe, in zdaj, ko bo treba delati zadnje preskušnje. skrbi ga, če jih bo pač naredil ali ne. Jedina zvesta njegova Ema da ga zna tolažiti in mu srce delati, da ne obupa. „Še to leto! Potem bo že bolje. Na pomlad bodo na Rumunjskem in na Turškem delali železnice, in že zdaj povprašujejo po mladih inženirjih." Tako je otožni mladenič do dobrega razkril svoje srce novemu znancu Mirku, ki je bil nekoliko let mlajši od njega. Čudna je res tolika odkritosrčnost tujemu človeku nasproti, ali v velikih mestih in zlasti med vseučiliškimi dijaki ni nenavadna. Mlada leta, isto izobra-ženje, isti poklic ter isto mišljenje večkrat človeka s človekom bolj vežejo, nego najbližnje rodbinske zveze. Dosti, da se snideta jedenkrat in že sta svoja, kakor da bi se poznala od mladih nog. V velikem mestu pa je še nekaj. Tu niti domači ljudje med seboj niso tako znani, kakor v malih, a tujec se prav kmalu čuti osamljenega. Saj nima nobenega svojih, da bi mu časih kaj potožil, pa mu je dobro došel vsak, ki mu je le nekoliko simpatičen in ga hoče poslušati. Kar človek doma niti bratu ne bi povedal, razodene v velikem mestu povse tujim ljudem, kajti ni se mu bati, da bi mu kdo ovadil njegove skrivnosti, a vendar mu je \o>*. da je šlo na usta, kar mu je težilo srce. Ravno to je tudi uzrok, da človek v velikem mestu mnogo prej in lože pride v kako rodbino, nego v malem, kjer ti toliko nepotrebnih ozirov in krivih mis-lij zapira vrata gostoljubnosti. Mirko je prvikrat zapustil očetovski dom ter prišel na vseučilišče, da bi se izučil za pravdnega doktorja. Rudeča njegova lica so pričala o dobrem zdravji, iz modrih o.čij je sevala sama nedolžnost in nesku-šenost, a gladki plavi lasje so kazali na mirno kri. Verno je poslušal žalostne prigodbe starejšega svojega tovariša, ki se mu je smilil globoko v srce in predno se je zmračilo, bila sta si dobra prijatelja. V živahnem pogovoru, niti nista zapazila, kdaj so prižgali plinove luči. V tem stopi na vrata visok mlad človek in si otrese sneg z novega plašča, ukrojenega po najnovejši šegi. Oziraje se po dvorani si je prav lično slekel svetle rokavice, namignil točaju, naj mu obesi plašč na kljuko, ter ga vprašal po gospodu Cermaku. Strežnik mu pokaže proti oknu. V hipu je okretni prihodnik bil pri mizici, kjer sta naša znanca še zmerom kramljala, nakloni se Mirku, Cermaku pa poda roko ter ga pozdravi: „Servus, Vilko! kje si pa danes tičal vse popoludne?" „Počakaj malo, da Te seznanim z novim prijateljem svojim," odgovori mu Cermak ter se najprej obrne proti Mirku rekoč:- „Gospod Stanko llovski, uradnik vzajemne zavarovalne banke, nekdanji sošolec moj," potem pa proti temu: „gospod Mirko Svetlin, pravnik prvega leta, s Kranjskega." „Drago mi je." odgovori llovski ter se Mirku zopet prav ulj ud no nakloni, poda mu roko ter sede kraj njega. „Prav veseli me, da bomo odslej trije v družbi; saj se smem nadejati, da nismo nocoj zadnjikrat skupaj." „Nikakor ne, če dovolite, da se vama časih pridružim; saj veste, tujec sem tukaj in ne vajen velikomestnega življenja." „Privadite se že še, kakor sva se midva. Sner tudi tu ni vse, kakor bi si človek želel, ali sploh ima pa veliko mesto vendar le mnogo več prijetnosti, nego malo. Tako n. pr. letošnjega prvega snega nikdar ne bom pozabil. Vilko, zakaj te ni bilo z menoj!" „Beži no, beži! Kaj je neki moglo biti ob takem vremeni? Tako lepo Ti gotovo ni bilo, kakor meni tu z gospodom Svetlinom." „Prav rad Ti verjamem; ali dasi visoko cenim čestitega našega znanca, vendar mi gospod Svetlin gotovo sam pritrdi, da je na svetu premnogo stvarij, ki se nikakor ne dajo primerjati druga z drago." „Gotovo, da jih je," pritrdi mu Mirko, Ilovski pa nadaljuje: „No, vidiš, in prav ob takem vremeni, kakeršno je bilo danes, mogel sem doživeti kaj tacega. Bil sem dobre pol ure iz mesta, tam pri tistih košatih lipah, kjer se križata cesta in železnica, ko začne mesti. Nazaj mi je bilo predaleč, pa zavijem po stezi v stran do gostilne „pri ruskem kozaku". Bil sem pod streho, ali že sem se kesal, da nisem rajši po snegu šel proti domu. Mala kmetska izba je bila tako nagnečena, da se je človek komaj gibal, vroče pa je bilo tako, kakor v parni kopeli. V tem se moje oči ujamejo s čarobnim pogledom prelepe zlatolase deklice, ki je slonela pri oknu kraj svojih roditeljev in treh razposajenih paglavcev, kakor je bilo lehko ugeniti — bratov svojih. Zdaj se je ozirala po sobi, zdaj pogledavala skozi okno, če bo pač sneg pojenjal. "Videlo se ji je, da se na vso moč dolgočasi in da bi rada kar najhitreje ušla iz tega neprijetnega zapora, zlasti ker niti ni imela kam sesti. Toda bilo je malo upanja, da bi ji skoraj došla rešitev; melo je čim dalje bolj, očetu pa se nič ni mudilo, kajti živahno se je menil s starim znancem, s katerim se je slučajno tu sešel, in kapljica dobrega vinca ju je še bolj razgrela. Takoj sem spregledal, kako in kaj, ter imel gotovo osnovo. Grem v kuhinjo in prav v kotu iztaknem prašen stolček. Hitro ga malo otarem, odnesem v sobo in ponudim izvoljeni plavki, ki se je sicer sramežljivo zarudela, pa mi se tudi prav ljubeznivo zahvalila. Da jo spravim iz zadrege, naklonim se materi, začnem ji govoriti ob vremeni, in tako dalje, in kmalu smo bili domači. Od matere sem se pridno obračal k hčerki ter tudi nji kaj rekel, dokler se po malem nisva popolnoma ločila od ostale družbe ter imela pri oknu pogovore svoje. Gas je potekal, da sam ne vem, kako, in predno smo mislili, storila se je noč. Mati je priganjala na odhod, ali oče se kar ni mogel ločiti od svojega prijatelja, s katerim sta si še toliko in toliko imela povedati o nekdanjih časih. Naposled st& uge-nila, da gresta lahko skupaj v mesto, in tako je tudi bilo. Toda prava težava se je zdaj še le začela. Sneg je že debelo zapadel, in še je mčlo; ob jednem je brila mrzla burja, a tema je bila tolika, da nisi videl nič druzega, nego bela tla pod seboj. Voza ni bilo, in morali smo bresti mokri sneg. Mati je imela dosti sitnostij s čmernimi dečki, stara znanca sta vedno zaostajala, jaz pa sem prevzel skrb za hčerko ter ji ponudil desno roko, da se je obesila vdnjo. Pa to ni bilo kar tako, imel sem dokaj opravila med potjo; zdaj sem ji moral naravnati klobuček, ki ji ga je veter hotel odnesti, zdaj sem ji moral odstrugati sneg s tankih čevljičkov." „Stanko, Stanko!" presekal mu je Cermak besedo ter nekako pomenljivo pogledal tovariša svojega, ki je sam s seboj zadovoljen prav bahaško pripovedoval najnovejše svoje prigodbe. „No, pa kaj? Mar ne bi bil vsak drug olikan spremljevalec storil takisto? Kako lepo se mi je mati zahvalila za mojo skrb, ko smo se poslovili pri hišnih vratih! A hčerka, zlata Ida moja, stisnila mi je roko ter mi zašeptala na uho: Upam, da se bomo zopet kmalu videli.* „Stanko, to ni pošteno!" zavrne mu Crmak srdito, „kaj poreče Elza, ali si mar nje popolnoma pozabil?" „Kaj bi je pozabil! Elza ostane Elza, in prav nič se ne bo pre-drugačilo med nama. To boš pa sam uvidel in tudi gospod Svetlin mi bo pritrdil, da niti najzveslejši ženin ne more vedno in vedno tičati pri nevesti svoji. Zima je tu, imeli bomo koncerte; prišel bo predpust, in tu treba za plese imeti kaj znanstva. Saj se menda vendar ne bom vso noč vrtil le z Elzo! Ves svet bi se mi smijal, in s prstom bi kazali za nama. ko bi se v razsvetljeni dvorani, pri godbi in glasbi, sredi vesele družbe sama sprehajala in vzdihovala, kakor v kakem tihem, mradovine. Ni torej čuda, da se je na vso moč obvestil, ko mu je ponudila neznana gospa debelo mošno rumenjakov, ako vzame triletno njeno hčerko za svojo. Prej nego v četrti ure sta se pogodila. Tujka je tožila, da se loči prav težko od otroka, ali se mora, ker ji ga hoče mož ugonobiti. Podlipčevka vpraša prestrašena: Ali dedec Vaš ne pozna Boga? Gospa veli: Pozna ga bolje od nas, ali ga sovraži. Od konca mu je punička ljubila. Ujčkal jo je neprenehoma in ji ni dejal nikoli drugače nego: zlata moja Hudobica! Kaj ne, da Vam se vidi to ime čudno? Ker se zove mož moj Hudobec, hotel je, da mu se kliče tudi hči njegovim imenom: Hudčbica! Jaz zase dobro vem, da bom pogubljena, ali ubogi otrok mi se je smilil; nakanila sem, da ga moram obvarovati svoje strašne usode. Dala sem ga tedaj krstiti in pozneje sem mu mislila skrbeti za dušo z dobrim, krščanskim poukom. Krščene hčerke pa Hudobec ni maral več. Zapovedal mi je, d i jo moram utopiti kakor cucka, če ne bo raztrgal najprej njo, potem pa mene. Te besede dokazujejo, da je bila tuja gospa najbrž tista Cizara, o kateri sem Vam pravila oni dan na vrtu. Mala Hudobica je bila prav čvrsta in brez telesne napake. Samo pod levim ušesom je imela čudno znamenje, rdečo tičjo nogo, ki je pa ni dosti kazilo, ker je bilo drobno in se je skrilo lahko pod vlase ali pa pod zavratnik. Ko je deklica odrasla, spadala je med najprve dolenjske kraso-tice in ona se ni gabila in gnusila mladeničem kakor nesrečna njena mati. Sosebno ob nedeljah so se kar gnetli okoli nje in se niso mogli naslušati ginljivih pesmij in šaljivih pripoved^k njenih. Pela je skoraj tako lepo kakor sloveče hčere šmihelskega učitelja in veliko bolje nego tista bahasta Sentjarnejka, katero so razglasili ljubčki njeni v nekem časniku za prvo dolenjsko pevko. Hudobica se ni kmalu naveličala pohajkovanja, vendar se nikakor ni moglo trditi, da ničesa ne dela. Znala je izvrstno šivati, marsikateri podgorski nevesti je naredila obleko, prislužila si je z iglo precej krajcarjev. Te denarce je potratila poleg sedanje šege to seveda za solnčnik. klobuček, mreže, kajti je tudi nji dišala gospoščina, tudi njenemu ušesu ugajalo je najbolj, če jo je pozdravil in počastil človek z „gospodično". Mislila je, da ji pripada ta naslov že zaradi omike in učenosti njene. Bila je res prav dobre glave. Brati in troho nemščine navadil jo je Podlipec. Za računanje se ni ustrašila nobenega trgovca. Najtežje račune je prej dogotovila na pamet nego kak škric s svinčnikom na papirji. V pisanji se je izurila največ sama in je prekosila v tem ne le krušnega svojega očeta, ampak tudi vse tiste bogate gospodične, ki so se učile po štiri leta v Ljubljani in v Škofji Loki. Tudi s peresom si je pripridila dokaj grošev, ali ne bom dejala, da baš na pameten način. Osnovala je na Dolenjskem prvo ljubavno p i samico. Mnogi fantje so drvarili takrat v hrvaških gozdih ali krošnjarili po Nemškem in po drugod. Drugi so služili v vojakih ali pa za hlapce v domačih in v tujih deželah. Ljubice teh mladeničev so hodile pridno k Hudobici, da bi jim kaj prijaznega pisala. Z delom njenim so bile povse zadovoljne. Znala se je fantom njihovim tako ljubeznivo sladkati in militi, da so kar poskakovale od veselja, ko so pomislile, kako neskončno se jim bodo prikupile s pismi svojimi. Ko se je v Novem Mestu zvedelo, kako si služi Hud<5bica denar, jeli so jo precej posnemati. Odprli sta se dve novi ljubavni pisarnici, jedna za gospodične, druga za dekle in pestunje. Kmetiško je ustanovil Grmov Mäkselj. Da si je računal za pismo samo šestico, nametale so mu zaljubljene trape nekatero nedeljo po poldiug goldinar, na začetku pred-pusta in pred velikimi prazniki pa tudi po tri goldinarje! Pravijo, da je Hudobica punčaram veliko koristila z medeno svojo pisavo, ker je znala prehladnega ljubčka ugreti, omahujočega pa utrditi, da sta se poročila z dekletom svojim precej, ko je bilo mogoče. Pač se ji je moralo dostikrat prav milo storiti, da je dobivala znankam svojim može, sama zase pa se je zaman trudila in pehala Mladim in starim fantom in vdovcem se je nastavljala in ponujala o vsaki priliki. Pomenkovali so se z njo prav radi, kakor sem že omenila ali za ženo je ni maral nobeden in to iz jako dobrih razlogov. Da ji je bilo uganeno kaj prida dote, našla bi si bila ženina brez težave, toda Podlipec je dejal, da ji ne more dati ni krajcarja. Z denarjem, katerega je dobil z njo. hotel je zvesti sam svoje hčere, ne pa tuje rejenke, ki ga je slabo spoštovala in prezirala samopašno vse njega blage nauke in opomine. Tudi z veliko svojo lepoto bi bila mogla zasačiti kakega nepremišljenega mladiča, ko bi bila hotela le količkaj brzdati in skrivati grde in pregrešne svoje strasti in navade. O razuzdanosti njeni se govori mnogo še dandanes, ko je že zdavnaj mrtva. Ponočevala je z vsakim vlačugarjem. V druščini se je pomenkovala tako nesramno, da ji niso bili kos niti novonemški postopači, ki so si pridobili nečedno slavo, da so najhujši kvantači v vsi kranjski deželi Klela in rotila se je pri vsaki besedi, v jezi in brez jeze, kakor bi bila odrasla med samimi Mokronavzarji. S strupenim svojim jezikom je kradla poštenje slednjemu človeku, delala zdrahe in razpor v vseh hišah in rodovinah in se zaletavala celo v krušne svoje roditelje. Take porednice se boji vsakdo, še tisti, ki ni sam nič prida. Vidi se, da hruška ni padla daleč od drevesa, ki jo je obrodilo. Hudöbica je bila povse dostojna hči matere Cfzare. Ali če sta si dva človeka tudi popolnoma jednaka po svojstvih svojih, vendar ju ne spremlja na tem svetu nikoli jednaka sreča, niti ju preganja jednaka nesreča. Življenje teče vsakemu po svojem posebnem tiru, ki se ne more nikoli premeriti, ker nam je namenjen. Na gornjem konci Podgorja verili so se ljudje, da Hudöbica ne bo okusila nikdar sv. zakona, na dolnjem konci te brdovite krajine pa so prerokovali isto usodo nekemu fantu, Koporčevemu Martinu. Ta Martin se je porodil prav pod Gorjanci ali v takem kraji, kjer se zdi kmetom našim grozno za malo, ako jih imenuje kdo „Podgorce". Martin pa je bil mirovit človek, ki se ni jezil ni na to, ni na kako drugo ime. Da si mu rekel: „Turek" ali „peslajnar", zmajal bi bil z ramama in dejal povse hladno: če sem, naj pa bom. Nihče ni dvojil ali tajil, da je Martin prav dober dečko, le škoda, da je bil ob jednem tako neskončno bedast in smešen. Oči je imel drobne kakor krt, nos pa debel, dolg in rumenkast, kakor da mu visi izpod čela zrela kumara. Človek mu se je moral nehotč smijati, če ga je le pogledal. Sam s sabo je govoril rad in veliko, z ljudmi pa prav malo in z nevoljo, ker se jih je bal. Dasi je bil silen hrust, dražili, brcali in suvali so ga ne le pastirji, ampak tudi mali otročaji, ki so hodili še v sami srajci, kajti so včdeli, da ga take šale ne razkačijo nikoli in jih morebiti niti ne zapazi. Gospodinjila mu je sestra, ki pa ni bila dosti pametnejša od njega. K hiši je spadala slaba četrt kmetije. Nekdaj je stala bolj trdno, ali ker se je že Martinov oče malo brigal za gospodarstvo, prišlo je veliko polja in hoste sosedom v roke, da nihče ni znal kdaj in kakö. Martin bi se bil kaj rad oženil, večkrat je mislil katero vprašati, če bi ga hotela, ali vsaka ga je gledala tako zabavljivo, da se je vselej zbal in skesal. In prav je storil, da se je skesal, kajti vsa podgorska in poljska, hrvaška in belokranjska dekleta so se zaklela svečano, da bi poskakala rajši v Krko, v Kolpo ali Savo, nego se udala za takovega butca in nakaznika. Ko je prekoračil štirideseto leto, prihajal mu je zakon čim dalje bolj poredkoma na misel, tolažil se je v samščini svoji s staro slovensko vero, da mu žena ni bila namenjena. Tudi Hudöbico je že zapuščala mladost, ali ji ni prav nič še upadalo hrepenenje po moži, nego ji celo raslo in raslo, dokler jo je zavedlo na isti grešni pot kakor mater njeno in še marsikatero drugo Dolenjko. Namenila je prositi pomoči gorjanskega Hudobca, itak se ni vedla tako predrzno in brezumno kakor Cizara. škratu je pisala z volovsko, ne pa s svojo krvjo Pri sosedovih je napenjalo Rogina; v 2 strahu, da jim pogine, so ga zaklali. Hudöbica si je nastregla v skle-dico krvi in tekla z njo domöv. V pismu se je priporočala Hudobcu, da bi ji dobil še tisto leto moža, ki pa mora biti človeškega, ne pa peklenskega rodu. Za trud mu je obetala vsako plačilo, katerega bo zaželel in zahteval, samo jedne reči mu ne more dati: neumrle svoj« duše. Tega pisanja se Škrat menda ni dosti obveselil. Odgovor ji je poslal čez tri dni po pošti. Odpisal ji je na neki trdi in grapasti prnji, ki je bila bolj podobna hrastovi skorji nogo papirju. Mesto peresa je rabil najbrž kak klin, črke so bile silno debele in po pol pedi dolge. V tem pismu je peklenščak svetoval Hudobici porogljivo, naj se ponudi za ženo Koporčevemu Martinu. Ker je velik trap, bo jo gotovo rad uslišal. Naznanil ji je tudi županijo, vas in hišno številko, kamo naj si gre iskat ženina. Na konci lista ji jo povedal prijetno novico, da za ta svoj svčt ne zahteva ni počenega solda. Škratovo zabavljanje ni Hudöbice kar nič razžalilo. Odgovor njegov ji je celö ugajal, ker je zvedela iz njega, koga se ji je prijeti, da pride pod sladki, nevestni venec. V ne več zelenih svojih letih zinatrala je za poglavitno reč, da si najde moža, naj bo, kakeršen hoče, lep ali grd, pameten ali prismojen. Zjutraj je prejela list, popoludne je že poročila Martinu, če jo hoče za ženo, naj pride ponjo. Martin se je radostno zasmijal in dejal: Zakaj ne, če je takö božja volja. Predno je minil mesec, bila sta Koporčev Martin in Podlipčeva Hudöbica mož in žena. Te sreče niso zavidali ni fantje njemu, ni dekliči nji, ali vsi so radovedno pričakovali in prežali, kako se bosta gledala in bogala ta dva prečudna zakonska. Prčcej po poroki se vname malokje kak prepir med oženjenimi, niti iz Koporčeve hiše se ni čul več tednov noben hrup in ropot. Hudöbica ni utegnila rogoviliti, dela in skrbi je dobila čez glavo, kamor koli se je ozrla. Kmalu je pokazala, da zna bolje gospodariti in gospodinjiti nego vsi Podgorci in vse Podgorke. Ni bila zaman hči premetenega in na vse prekanjenega Škrata. Prosila je go-spödo, da so ji dali v roke zemljemerske rise in črteže, zadnje in tudi predzadnje. Precej je spoznala, koliko kvara so storili vaščanje Koporčevemu imetku. V tridesetih letih prisvojili so si dobre pol kmetije! Radi te kradnje je tožila štiri sosede že prvi mesec. Pozneje se je nabralo še več nego dvajset novih krivcev. Med tatovi sta se nahajala tudi gra-ščak in župan. Nekatere grešnike je izročila doktorju, druge je gnala na cesarsko sodišče sama. Sosed Pavlač, ki je bil Martinov boter, polastil se je lepe trate za svojo njivo še le pred petimi leti in si postavil na nji kozolec. Hudöbica mu je ukazala, da ga mora v štiriindvajsetih urah podreti. Ker je ni poslušal, zapalila mu ga je s svojo roko po belem dnevi. Dolžnike svoje prijela in pestila je ne le za ukradeno zemljo, ampak tudi za mastne obresti, to je za ves dobiček, katerega jim je dajala tuja lastina. Pravde so se končale zvečine prav naglo, ker je bila krivica tako očitna, da se ni dalo nič tajiti in zvijati. Vsi zatoženci so bili obsojeni, da morajo povrniti Koporcu vso škodo in vse stroške in pota, katere je imel zaradi grabljivosti njihove. Ob letu niso mogli župljani Martina več pitati in pikati z „beraškim kočarjem," kar se je godilo prej tako pogostoma. Hud6bičin trud in pravična sodba sta mu kmetijo zopet razširila in okrepčala, da se je uvrstila med največje in trdnejše v vsi soseski. Obsezala je petnajst oral samo polja in košenic brez hoste in vinogradov. Podgorci so se silno togotili na Koporko, možaki so jo preklinjali, babe pa obirale in psovale, kar je jezik zmogel. Ali to zabavljanje in žaljenje je moralo kmalu prenehati. Vsakega, kdor ji je rekel v obraz le najmanjšo zadirčno besedo, ovadila je precej gosposki. Mnogi so se pokorili v ječi po več tednov zaradi preglasne svoje surovosti. Bab Hudobica ni hotela nikoli tožiti, ker je je je bilo sram; kaznovala jih je kar sama. Nekaterim se je zakadila v glavo in jim jo tako oskubila in ogrebla. da se jim je poznalo še čez pol leta. Tiste, ki so bile močnejše od nje, nažigala je od daleč s kameiiji in krepelci. Nad gospodovo kuharico, katera ji je očitala nekdanje vasovanje, razbila je dvoje nove burklje, predno se ji je polegla jeza. Pravijo, da je zdaj že povsod preveč krčmarjev in da zaradi tega ne donaša točnja nikomur nič koristi. Hudobica je dokazala, da ta govorica laže. Dejala je: zemlja daje kmetu živež, druzega dobička pa malo, denarce nam bo kovala krčma. Kupila je včliko pravico, da je smela točiti vino, žganje, brinjevec, pa tudi kruh peči in klati za naprodaj. Pri nji se je vse trlo ljudij, zlasti ob nedeljah in praznikih, pa tudi delovne dni ni bilo nikoli brez njih. V nje krčmi se je pilo najboljše in ob jednem najcenejše vino v vsem Podgorji. Zadovoljila se je, kakor vsi pametni obrtniki, z malimi in gostimi dobitki, ki so, deva ni jeden na druzega, sestavili že v malo tednih precej visok kupček samih petakov in desetakov. Se veliko bolj od pijače so vlekle veseljake v Koporčevo krčmo prijetne zabave, ki so se v nji vršile. Pri Hudöbici je bil vse leto predpust. Petje, godba in ples niso potihnili ni po dnevi ni po noči. Vmes pa je kratkočasila krčmarica goste svoje s tako slanimi burkami in pripovedkami, da se ji je moral smijati tudi najčmernejši pustež. Ljudem je kaj dobro delo, da pijanci niso smeli prehudo razgrajati in razbijati. Kadar je začel kdo nadlegovati pivce s kričanjem in zabavljanjem, udarila je Hudobica z nogo ob tla in mu 2* velela mirovati. Kdor se ni precej podal, skupil je tako, da mu je zvo-nelo tri dni po ušesih. Planila je k njemu in ga jela obsipati ne le z ostrimi psovkami, ampak tudi z gorkimi pljuskami in brcami. Braniti se ji ni smel, ker so priskočili zdajci vsi pametni gostje na njeno stran. Na upanje ni dala skoraj nikomur ni jedne merice. Pivca, ki ni mogel plačati, slekla je brez milosti, vzela mu je, kakor je bil račun, klobuk, janko ali pa tudi oboje. Najobilnejšo žetev je spravljala, kadar so se dobrovoljčki upijanili. Takrat jim je nosila le dobro krščenega vina, zahtevala pa je zanje trikrat več, nego od treznih za čisto, ne-zalito z vodo. Ce ji je dal kak pijan gost goldinar, navadno ni dobil iz njega nič nazaj. Kdor jo je domislil, da ni zapil vsega goldinarja, dejala mu je, da ji ni plačal nič ali pa se je delala, kakor da bi mu bila storila to krivico pozabljivši, brez slabega namena. Da bi'ji bolj verjeli, rekla je kdaj sama: Vidim, da sem se zmotila, nate nazaj, vzela sem nekaj grošev preveč, prosim, ne zamerite! Podgorcem je ugajalo najbolj to, da jim je Iiudöbica v stiski tako rada kaj posodila in jih ni terjala nikoli za denar. Bedaki niso pomislili, kako nekrščanske obresti ji morajo dajati, n. pr. od dvajsetih goldinarjev vsako leto vedro vina! Mnogi in premnogi so res da govorili, da Koporčeva krčma ne bogati po vse po pravici, zahajali pa so vender le najrajši tja, ker se na vsem velikem prostoru med Krko, »Savo in Kolpo ni živelo menda nikjer tako ugodno, po domače in v skok kakor pri živahni, vedno veseli Hudobici. Ta vražja babniea pa si je znala pridobiti lepe denarce tudi z vsakovrstno drobno trgovino in še na druge načine. V Zagreb je pošiljala piščeta, kopirne, smetano, presno maslo, kostanj, rudeče jagode in pre-žlahtne naše breskve in marelice. Skupljevala je jezice, birso in suhe slive. Ko se je jezicam zmanjšala v tovarnah poraba in torej tudi cena, jela je sekati češminje in izkopavati češminove korenine. Za to blago je bil velik vlak pred nekoliko leti, šlo je čez morje v Ameriko, kjer so delali iz njega rumeno barvo. Za hišo svojo je posejala po vseh gričih gomilice in je stržila zanje v zagrebških lekarnicah že prvo leto petdeset goldinarjev. Hudobica je bila na daleč sloveča vračarica. Ta-kove hude in nevarne bolezni, kakor so rak, vred, madron, krvna vodenica, krvna sušica ozdravila je prej in bolj gotovo, nego najimenitnejši doktorji. Z zagovori je odpravljala uroke, kačji pik, prisad, spe-čenino in.vse „narejene, najdene in prenesene" bolezni. Hudöbico sem poznala tudi jaz dobro po obrazu. Po nekih trgovskih opravkih pribezljala je jeden pot v Novo Mesto in prišla pit v našo krčmo. Pomudila se je pri nas samo kaki dve uri, pa smo mislili, da nam bo prevrnila vso hišo. Pela, ukala, vriskala, žvižgala in kadila je za deset drugih, klela in kvantala pa tudi za* sto. Plesala je po tleh, na stolih in na mizah. Potrla je dva bokala, tri police in več nego deset kupic iz same samopašnosti in bahavosti. Z jednajstimi gosti je pila bratovščino, kupico svojo je izpraznila vselej na dušek. Poc^dila je tedaj zaporedoma jednajst kupic! Vino naše je bilo močno, ali poznalo se ji ni čisto nič. Ostala je zavedna in čila, kakor da bi bila izlivala vodo vase. Ne vem, kaj jo je razdražilo in ujezilo. Nekaj časa je hudičevala in se pridušala, da se je vse bliskalo, potem pa je začela bunkati pivce, s katerimi se je bila ravno kar pobratila. Škricu, ki jo je hotel oštevati in učiti spodobnosti, založila je zaušnico, da se je kar opotekel in priletel z glavo ob zid. Ko se je našumela in nablaznela, poklicala je natakarico, da pove račun. Hotela se je pokazati, pa je plačala za vse goste, kolikor jih je bilo pri nas. Za pijačo, jed in pobito posodo naštela je petnajst goldinarjev, jeden goldinar pa je dala služabnici za postrežbo. Pred odhodom je vsakega možaka objela in poljubila. Rekši vsem skupaj: Sladki ljubčki, lahko noč! zapustila j.e hišo našo in vihrala v kavarno, kjer je do kasne noči gostila meščane, uradnike in oficirje s čajem, punšem in najdražjimi smodkami. Gospodinja moja je dejala: To babo je zasejal sam hudir, ne pa človek. Ona ni vedela, kako dobro je pogodila. Takrat še ni bilo ljudem nič znano, kakovega rodu je bila Hudobica. Sodili so skoraj sploh, da je Podlipčeva hči, katero sta imelo z ženo, predno sta se poročila. Doma jo tudi niso imenovali Hudobico, nego Miciko ali Ma-ričko. Se le po smrti njeni razodel in razglasil je nekdo skrivnost, kdo sta ji bila oče in mati. Že po vnanjem se je videlo, kako silno so si opomogli Koporčevi v malo letih. Hišo so vzdignili, razširili in pokrili z opeko; glavno izbo in spalnico so poslikali; omislili so si pohištvo, ki je bilo bolj podobno grajskemu. nr>go kmetiškemu. Za hišo je stala dolga vrsta novih poslopij, na lepo ograjenem vrtu pa gosposka senčnica. Podgorci so izpremenili popolnoma nekdanjo svojo misel. Martina so zdaj blagro-vali in trdili, da bi se bolje ne bil mogel oženiti. Odkar je obogatel, niso ga zmatrali več za bedaka. Celo razposajeni dečaki so ga pustili na miru, ker so se bali Hudobice bolj nego živega vraga. Ljudje so zasledili v njem čim dalje več dobrih svojstev. Kdor je grajal njo radi sleparstva in porednosti, ni pozabil nikoli opomniti, da se njemu ne more očitati nobena krivica. Po vsem Podgorji se je čula govorica, da bi se živelo na svetu dobro in lahko, ako bi se nahajali na njem sami taki poštenjaki in miroljubi, kakor je 011. Martin je bil za vse drugo prav zadovoljen, jedna reč pa ga je tako žalila in pekla, da se je ni domislil nikoli brez nejevolje. Tudi te ga je Bog odrešil ali na tako korenit način, da se ni mogel veseliti. Na polji je srečal gospoda. Vprašajo ga prijazno: No, Martin, kako je? Martin odgovori: Za marsikaj mi je, hvala Bogu, res dobro. Hrane, pijače in denarja imam več nego potrebujem. Otroci so mi zdravi in rastejo, da se kar vidi. Vaščanje so me prej grdogledili in mi nagajali, kakor podrepne muhe ubogi živini. Ali Bog ve, kaj dela. Dal mi je zobato babnico, ki je znala samopašno druhal ugnati in ustrahovati. Ha ha ha! Kako tiho in spoštljivo se plazijo zdaj okoli mene. Mnogi me celö pozdravljajo, kakor da bi bili bogoslužni kristjani, kar pa niso. V zakonu me tare ta je-dina nadloga, da mi oteče vsak dan lice, danes desno, jutri levo ali pa tudi obe, isti dan. Gospod se začudijo in pobarajo: Ali Vas bol6 zobje? Martin veli: Ne. Stvar je druga. Hudobica moja se mora togotiti na vsakega človeka in torej tudi name. Zakaj, nikoli ne vem, in morda ne ve niti sama. Kazno je, da ji je to prirojeno. Beseda, pravijo, ni konj ali Hudobica se ne jezi samo z jezikom, ampak tudi z roko. Sek, sek lete mi v obraz pljuske. kakor da bi mi usipal kdo orehe na glavo. Tri solnca vidim vselej, če je prav o polunoči. Da nima te nepriljudne navade, mislil bi jaz, da ne tlačim z nogama svojima zemlje, nego lepa, plana nebesa. Gospod počijo z rokama in vskliknejo: Za Boga svetega, Martin, ali Vas ni sram, da mi to pripovedujete? Vi ste junak, kaker-šnih ni morebiti deset v vsem Poclgorji. Oni dan sem Vas gledal, ko ste nesli iz hoste cel hlod domčv, kakor medved. Recite ženi s trdo besedo, da Vas ne sme nikoli več udariti. Če Vas ne bo poslušala, pokažite ji, da ste močnejši nego ona. Bog varuj, da bi jo mrcvarili, ali to mora vsekako vedeti, da se Vas ne sme dotakniti brez kazni. Slab mož je tisti, kogar tepe baba. To kratko gospodovo pridigo si je Martin zapomnil. Ko se je Hudobica spustila zopet vanj, pogledal jo je srpo in dejal: Varuj se! Vedi, da sem se naveličal nositi na obrazu te otekline. Ali si me razumela ? V odgovor dobil je zaušnico. On ni rekel nič, nego jo je zgrabil z ogromnimi svojimi pestmi za rame, da se ni mogla geniti. Pihaje od jeze mu pljune v zobe. Se le zdaj se je vnel in razburil. Najprej jo je potresel, da so vse kosti v nji pokale, potem jo dvignil in zopet tresel. To je ponovil več nego desetkrat. Naposled jo je dvignil do stropa, zamahnil z njo in jo zagnal, da je padla čez vso izbo v zadnji kot pod mizo. Otroci so bitev videli, pa so tekli na. cesto in se drli na vse grlo: Ata drže mamo — ata drže mamo! Vsi sosedje so prišli gledat, kaj se godi pri Koporčevih. To se razume samo po sebi, da groliotanju ni bilo ni konca ni kraja. Hudobica se je hitro pobrala, ali od besa in sramote ni mogla ziniti ni besedice. Vzela je ključ in šla v vinski hram, pol ure od hiše. Tamo se je zaklenila in pila poldrug dan, dokler je omagala. Odpreti ni hotela nikomur. Jeznemu človeku je vino strup. Resnico govori pregovor: Kdor v jezi pije in v žalosti molči, nikoli dolgo ne živi. Ko so pridr'i v hram s silo, našli so Hu-döbico že na pol mrtvo. Poslali so po župnika, ki so jo dejali v sveto olje, prčcej potem je umrla. Koporec je žaloval bridko in dolgo po hudi ali prebrisani in preskrbni svoji gospodinji. Neprenehoma je javkal in vzdihoval: Oh, zakaj mi je morala umreti ravno zdaj, ko je spoznala mojo moč in bi se bila gotovo poboljšala. Kako ugodno, lahko in radostno bi se bilo živelo poleg nje brez pljusk, brez oteklih lic! Slovenski svetee in učitelj. Zgodovinski roman. Fragment. Spisal Josip Jurčič. I. Strahomer in Grimislava. akor drugi narodje. tako so tudi naši slovenski otci, ko so se naselili po ti domovini, selišča si narejali najraši ob vodah. Zadruge, ki so se naselile ob vodi, katera teče danes od Vrhnike skozi Ljubljano in se pri Zalogu izliva v Savo, imenovale so to vodo Ljubijo, kakor so slovenski bratje na severu drugo vodo podobno imenovali Labo, in Srbi svoj Lab, kar pomenja oboje samo vodo, ki „lije". Ljubija se ti pritočni reki še dan danes reče v narodu, a zdaj le še pri izviru na Virdu pri Vrhniki, drugod doli je dobila dolžje ime po mestu, katero se je naselilo na ti reki, po Ljubljani. Kakor se namreč slovanski prebivalci ob Savi imenujejo Posav-Ijani, prebivalci ob morji Pomorjani, isto tako so se zvali slovenski naši pradedje, ki so se naselili ob Ljubiji, Ljubijanje ali Ljubljanje ter s časom, ko je njih naselba poveličala se in ogradila, dobilo je mesto ime prebivalcev, — naša staroslovenska Ljubljana. Tedaj mesto je ime dobilo od prebivalcev, prebivalci od reke. Kasnejši rod, že tudi bolj tujim neslovenskim vplivom pristopen, pozabil je te početke in obrnil misel baš narobe: sodil je, da je mesto dalo reki ime in zato je staro častno Ljubijo prekrstil počasi v Ljubljanico. pustivši ji samo še na izviru ktft in pravico prvotnega imena do denašnjega dneva, preko tisoč let. Pri izviru Ljubije, matere zdanje Ljubljanice, stalo je v tistih časih selo Vird. Poznali so Vird že Rimljanje, ko so njega slovensko lice „Na Virdu" prekrstili in po svoji šegi le po glasu polatinili v „Nau-portus". In še do denašnjega dne se je ohranilo selišče Vird ali Verd pri Vrhniki, katera beseda pomeni to, kar vir, izvir vode, beseda, ki ima tudi še v litovskem nam sorodnem jezici jednak pomen. Bilo je jesenskega dne leta 871.> ko je na vso rano jutro plavalo od Virda po Ljubiji in čez močvirje doli mnogo čolnov izdolbenih iz jednega samega debla in prostornih za malo ljudij, kakeršne čolne so po pričanji starega kronista stari Slo veni posebno dobro znali delati, in v katerih so morali leta 626. ljutim svojim gospodarjem in krvnikom Obrom celo vojsko voziti po Dunavu do Carigrada. Taki čolniči so izginjevali na Ljubiji v megli pred mladeničem, ki je tu ob vodi pri svojem čolnu stal, a še čakal nekoga. „Strahomer! Vozi! Glej! Nas je silil in prigovarjal, naj idimo poslušat božjega moža, on sam pa okleva zdaj in menda čaka na žensko besedo. Oj! oj! Strahomer !K Tako kliče jeden poslednjih povodnjih potnikov mladeniču iz polu megle in polu jutranje teme. Mladi mož se še jedenkrat ozre po stezi, ki je od vode vodila v selo, potem pa čolnič odveze in skoči vanj, da se močno zamaje in in voda zapljuska. „Še bolje, da je ni z menoj !a mrmra Strahomer in z veslom odrine lahko plav in z nekaj krepkimi veslaj i ga je voda nosila v sredi za odišlimi tovariši. V tem hipu se zadaj na suhem za njim zasliši močan ženski klic : „Sträho, Strahomer, čakaj !u Ozrši se vidi mladenič znano si lepo deklico, zavije z jednim sunkom čolnič zopet proti bregu, a ga potem prepusti vodi ter mirno veslo v roci držeč reče sopihajoči mladi deklici, ki ga je klicala prej: „Doma ostani rajša, Grimislava!" „A nehčem," kliče ona in videti je bila, kako si ji lepe oči od nejevolje svetijo, ko ga pričakuje na bregu. „Nikoli nisi silila z menoj. Smijala si se. ko sem ti lepe in svete besede pripovedoval, katere sem slišal doli pri Ljubljanah v Gradišči, zakaj hočeš danes iti. ko bi bil jaz rajši sam? Mi ne gremo po veselji, in ne na plesišče in na obede, nego božjega moža poslušat in Kristov nauk, a tu je treba resnega duha, vere in pokore, a ne tvoje šale, lahke glave in nevere obrske." „Ako hitro ne zavoziš sem do suhega, da vstopim k tebi, vržem se v vodo in plavam za teboj, dokler te ne doidem ali pa utonem," reče deklica nestrpljivo in ne čakaje odgovora, privzdigne prčprosto belo platneno obleko do kolen in obuta naredi nekoliko korakov v plitvo obrežno vodo, tako da se čez členke udere v blato. „Stoj!" vpije Strahomer in naglo veslo obrne proti bregu, ved<5č, da je njegova deklica svojeglavna in srčna zadosti, da v istini skoči v vodo in v obleki in opankah plava za njim, če'on ne pride pönjo. Deklica zleze v čoln, sede nasproti njega, in čoln se zavije zopet na sredo vode. „Ti si hotel brez mene iti, dasi sem ti povedala, da želim in hočem s teboj," reče ona jezno. On ji ne odgovori ničesa, temveč le krepkeje vesla in tako sta se molče pomikala po vodi proti Ljubljanom. To pa ni bilo deklici po godu, da bi molčala in mirna bila. Svoje umetno pisano pletene in s svinjsko kožo opodplatene mokre in blatne čevljičke sezuvši privzdigne dolgo obleko in dene golo nogo preko nizkega čolniča v hladno vodo. ter se pripogiba, da bi se omila blata, katero se je je bilo prijelo prej na obrežji, ko je hotela plavati za Strahomerom. „Glej, da mi v vodo padeš in Še mene preobrneš," reče Strahomer, ko se dekle prebrezskrbno nagiba v vodo ter z oprano belo nogo po vodi pljuska tako krepko, da se legak čolnič guga in skoraj ravnovesje izgublja. „Vem nekoga, ki bi mu bilo ljubo, ko bi pala; zato pa nečem." „Ko bi mu bilo ljubo, ne bi te opominjal," odgovori mladi mož. Nastane zopet molk med njima, da obedva lahko čitateljem natančneje predstavimo. Strahomer je bil šestindvajset let star. Vendar je bil starejšina svoji zadrugi, ki se je raztezala čez vso veliko vas Vird. Vodstvo zadruge Strahomeričev je imel namreč že ded in praded njegov. Zatorej ga je rodbina volila tudi po smrti njegovega otca za glavo rodbinske občine ali zadruge. Da pa je Strahomer tako mlad imel največje dostojanstvo, katero je mogla prčprosta rodbinska ustava staroslovenskih dedov oddajati, ni bil kriv le odlikovani otec in ded njegov, temveč mladi Strahomer je že sam odlikoval se med vsemi, tudi starejšimi zadružniki s posebno, za njegova leta izredno resnobo. modrostjo v razgovorih in bistroumnostjo, v dobrih svetovanjih, kateri so se i starci molče klanjali. Poleg te dušne prevažnosti je bil Strahomer tudi izredne lepe telesne postave. Skoro nekoliko deviški obraz je obrastala rumena, mehka, mlada brada; živo, veliko oko pod visokim vedrim čelom in belo polno zdravo lice z nepopisnim izrazom dušne razumnosti ter mehkega srca morali so tega moža prikupiti na prvi vid vsacemu dobremu človeku. Vzrasti je bil srednje, ne baš močan, a zdrav in čil. Njemu nasproti sedeča in hudujoča se deklica je bila tudi uzor ženske lepote, vender v mnogem različne lepote. Grimislava je bila kacih devetnajst let stara, močna, in v svoji haljini prepasani čez sredo z rudečim, srebrom okovanem remenom od jelenove kože, na videz skoro večja od njega. Vendar ji te lastnosti niso kratile lepote, delale so jo temveč še zanimivejšo. Ona je bila izredna prikazen, njene bele močne lakti so bile lepo okrožene; v njenem sicer širocem, a vendar vseskozi pravilnem obrazu je bila vlita neka gladkost in okroglost, ki prijetno ugaja pogledu ; široko, belo a ne visoko čelo se je mehko previjalo na sencih; črni gostje lasje, v nepopisni lepoti od nature okrožljani v valove, padali so teško na tilnik in na ljubo ustvarjeni dasi močni vrat, — tako da je moral reči vsakdo, tudi ako mu njena visokost in močnost nista zdeli se uzorno ženski: to je krasna mladica ženska, kralja vredna. Nekaj Časa je Grimislava svojega veslača ostro po strani pogledovala in se kazala jezno. Ko pa vidi. da se on premalo zmeni za to, vstane v čolniči, gleda ga nekaj časa in se mu na zadnje glasno in veselo nasmeje. „Pojdi, Straše, pojdi ti sem sest, jaz bi rada veslala." „Na," odgovori on, potegne veslo v čoln in oba premenjata prostor in srečavši se v sredi čolna se odklonita drug od druzega, da ne bi ozki čoln omahnil. Z veščo roko vsadi ona veslo v volo. Pri veslanji in pregibanji se je še posebno videla mladostna vitkost in živa krepkost njenega telesa. Vsak bi se bil čudil njeni urnosti in gibčnosti, a Strahomer je razmišljen zrl po vodi Ljubiji, ki se je vedno bolj širila, čim bolj sta se bližala ljubljanskim naseljencem. Tačas je bilo vse zdanje ljubljansko močvirje bolj pod vodo, jezeru podobno. Sava je imela drug tek, in ne zdanjih v teku stoletij narejenih predorov. Torej je plaval čoln kmalu kakor po jezeru -- zlasti, ker je bilo prej deževno vreme, — na konci katerega seje vid- lo ljubljansko mesto. Grimislava čez nekaj časa neha veslati, sčde, obriše si pot s čela in reče: „No, zdaj mi moraš povedati, zakaj me nisi rad s seboj vzel, ti . . „Veslaj ali meni daj! Ne utegneva tu stati. Umakni se meni/ reče on. „Nič! Dokler ne poveš takoj, zakaj me nisi klical niti ne čakal, ne dam ti vesla; rajša ga v vodo spustim, potlej pa z roko veslaj, kakor racman." Mladenič potrpljivo zopet sčde; videlo se mu je, da hoče premagati nejevoljo in mirno odgovori: „Jaz sem ti že doma rekel in prej zopet, da se vozim poslušat propovedanje božje besede, svete resnice, vere Kristove. Svet mož, ki uči ljudi, govoril je in povedal, da je pisano, naj se ne meče svinjam, kar je bistro in svetlo. Tako tudi tebe ni treba, da nesvete šale delaš, kar čuješ lepega o kristijanih. Še to, kar ti govorim o svojem gospodu in Bogu, poročaš ti materi svoji in ona, poganka ne umeje tega in greh dela, zaslepljena, ko kolne pravega Boga in še mene, ter odvrača tudi tebe od Kristove vere," govori mladenič ognjen. „A ti znaš, da je meni malo do tega, ali hvali mati moja bogove nekdanjih svojih obrskih Kakanov, Jugurov in Tudunov, ali pa vašega Peruna, ki ga odstavljate. Kar veruješ ti, to jaz, čuješ Straše moj? Če moliš ti Peruna, jaz tudi. Zdaj, ko si ti kristijan, hočem jaz tudi biti kristijanka, in hočem poskusiti, če želiš, jedenkrat ves dan tisto vaše znamenje križevo na Čelo in na prsi s palcem pisati," reče deklica in prikupljivo pogleda resno se držečega mladega moža ter pristavi: „Nisi li rekel, da te moram tako rada imeti, da vse storim, kar želiš, kadar me vzameš za ženo?" „Rekel!" odgovori on. „Ali tačas nisem še tako vedel, kot včm zdaj. Zdaj včm, da samö Boga moraš bolj ljubiti nego katerega koli človeka. Iz znamenja sv. križa ne smeš tako neumno besediti, kakor si ravno. Ti moraš Kristovo vero hvaležno sprejeti ne zarad mene, temveč zarad tega, ker je k večnemu vzveličanju tvoje duše potrebna. Naša vera uči, da se mora dobro ljubiti zato, ker je dobro, a ne ker nam je koristno »li ugodno." „Kaj? Jaz naj koga bolj ljubim nego tebe? Nečem! In kaj nama mari zdaj duša, dokler sva mlada, ti in jaz; duša je potlej kadar pride Morana in nas položi pod zemljo. Beži, Straše! Jaz le tebe ljubim, pa svojo mater in tvojo, in druge ljudi majheno, ki imajo mene radi." „A Boga moraš bolj ljubiti, ker on je tudi tebe in vse ljudi tako ljubil, da je svojega jedinega sina na svet poslal, da te je rešil ..." „Mene že ne!" zasmeje se lehkomiselna poganka in zopet krepko zaveslä. „Poslušaj ..." zavrne jo Strahomer in se od nejevolje zaradi. „Poglej, poglej! Divje gosi," kaže ona veselo. Prepodil je bil čoln roj divjih gosij, ki so se iz vode vzdignile in s šumom fofotaje po vzduhu zletele preko barja ter v dalji zopet sčle na vodo. „Zakaj nisem loka in tula vzela s seboj, lehko bi bila že zdaj v drugič kako gosko ustrelila," deje mladica. On nič ne reče, nego upre oči v dno čolnovo. „Misliš, da ne? Da bi ne bila pogodila?" vprašuje ona zvesto. „Jaz tega ne mislim," odgovori on ter jo resno pogleda, „nego mislim, kakö je mogoče, da se človeka, ki ima srce in dušo, more taka neumnost kakor je tvoje gosje vprašanje bolj prijeti, nego božja beseda. Jaz sem ti govoril o svetih velicih rečeh, a evo, ti si slišala bolj gosi! S teboj ni govoriti." „A tebe sem tudi slišala, no, govori dalje!" reče ona, odprč ru-deča ustna in se mu spet z belimi zobmi ter živimi blestečimi očmi poredno in veselo zasmeje. A on ne odgovori. Ona nadaljuje: „Nu, zdaj pa nehčeš, vidiš? Kakö si ti čuden ljubček postal. Ko bi mi zmerom o tistih molitvah in nagovorih ne govoril in o svojem krstu, mislila bi res, da imaš kakšno drugo deklico tu doli. In res sem malo mislila to, ko sem silila s teboj. Oh, jaz ne vem, kaj bi potlej počela! A zdaj spet mislim, da si mi zvest, nisi li, Straše? Reci, da si! Ce rečeš, potem ti obetam, da hočem tudi jaz poslušati tistega tvojega svetega moža, če je še tako dolgočasen in če je še grši, kakor oni Frank, ki te je prvi učil. Hočem tistega tvojega svetega moža, ki vam razklada vero, tako močno poslušati, da bodem ušesa in usta imela natlačena in ti bom mogla vsako besedo povedati, čuješ. vsako besedo, tako lepo, kakor znaš ti sam, če še lepše ne." „Nu, vendar jedenkrat priznaš, da je lepo. O, Grimislava, kadar stoprav ti res slišiš svetega moža, našega otca in učitelja Metoda, kako on govori, kakö njegova beseda srca užiga, temoto uma razsvitlja, o, Grimislava to je lepo! Potlej morebiti tudi ti nehaš tako zbirati nesvete besede." Deklica gleda mladeniča in se čudi. Tako govorečega, tako navdušenega ga prej ni poznala. Tudi zdaj ga ni umela. A ljubila ga je strastno. Zato se ga je tudi toliko bala, da mu ni hotela povedati, da ga ne umeje. Da nekaj govori ž njim, vpraša ga: „Kakö si rekel, da se imenuje tvoj sveti učitelj?" „Metod." „In od daleč sem je prišel k nam, pripovedoval si doma? Od kod? Povej mi še jedenkrat, da si zapomnim, predno ga vidim in slišim." „Prišel je od Slovenov na severu, kjer je pri knezih Kocelji in Rastislavu oznanjal sveto vero in njiju narod Kristu pridobil. A k tem slovenskim knezom je prišel še od dalje, od Slovenov iz grške dežele." Tako je mladi Strahomer pripovedoval in to je bilo precej vse, kar je on slišal in včdel. (Dalje prihodnjič.) Iz domače zgodovine. Piše Ivan Vrhovec. I. Zabave v stari Ljubljani. voje dni je bila Ljubljana kaj veselega lica. Poročila o zabavah sezajo celö v jednajsto stoletje nazaj. Dasi so bili časi dostikrat resni, obraniti so si znali meščanje vender vesele obraze ; celö mestni očetje so časih pozabili svojo resnost ter osnovali someščanom v zabavo marsikatero veselico. Že 1092. leta so napravili za čolnarje regato ali dirko na vodi. Zmagovalcem so odmenili troja darila, jeden tovor vipavskega vina, tri vatle suknä in jeden par nogavic. Veselica je bila podobna viteškemu turnirju na vodi. Dva moža sta stopila z dolgimi drogovi vsak konec svojega čolna, ki sta ga veslala po dva izurjena ribiča. Ko seje dalo znamenje za boj, zdrčala sta čolna drug proti druzemu, borilca sta se pa vzajemno skušala z dolgim drogom pahniti v vodo. Kdor izmed njiju je bil dregnen v vodo, ni se smel več pokazati v čolnu; kclor je hotel in kogar je skominalo po tovoru vipavskega vina, stopil je na njegovo mesto. Dobil pak je tisti, kdor je poslednji ostal v čolnu. Smeha je bilo pri ti zabavi gotovo dosti. Drugo in tretjo darilo, sukno in nogavice, bile so izobešene na mostu, pač na Čevljarskem mostu, ker jih Ljubljana takrat več imela ni. Tekmovalci so se spustili v majhnih čolneh vsi ob jednem v dir; kdor je prvi dospel do mostu, temu se je prisodilo darilo. 1) Leta 1143. se je vršil velik turnir, h kateremu je pridrlo obilo plemstva z Avstrijskega, Koroškega in iz Furlanije.2) *) Valvasor XI. p. 685. 2) Valvasor XI. p. 710. Leta 1257. so osnovali predpustom sinovi in hčere ljubljanskih meščanov več veselic. Med drugim je plosalo tudi dvanajst deklic in dvanajst fantov na Starem trgu pod lipo pred sedanjim deželnim sodiščem. Poštenje in dostojnost pak se tudi pri ti zabavi ni smela pozabljati. če smemo Preširnu verjeti, nadzoroval je plesišče povodnji mož sam, neizprosljiv redar. Iz Valvasorja bi se dala nabrati cela kopa poročil o tem, kako rada je bila Ljubljana kedaj vesela; omenili bi lahko takozvanih „bnde-stuben" in drugih zabavišč, a tu hočemo podati rajši kaj menj znanega. Da ne bi pošel Ljubljančanom nikdar humor, preskrbeli so jim mestni očetje godbo za vsak dan ter plačevali iz mestne blagajnice po štiri mestne piskače, „Stadtthurner" zvane. To je bila prva ljubljanska godba. Ime so dobili od piskarskega stolpa(„Pfeiferthurma)na gradu, ki je stal nekje tam, kjer imajo dandanes postavljene kanone, s katerimi se naznanja požar v mestu ali njegovi bližnji okolici. Visoko gori pod linami je piskarski stolp okoli in okoli obdajal lesen hodnik, kamor so po leti vsik dan, po zimi pak le ob lepih dneh po jedno uro pred poludnevom imenovani godci posedli ter jeli trobiti na tri trobente in jeden rog Že leta 1544. jih je bilo slišati po mestu. Čudno pak, da si Ljubljančani niso mogli sami teh piskačev vzgojevati. Imenovano leto se je pogajal magistrat s piskači iz Beljaka, ter jim, vsem štirim skupaj, obljubil 110 gl. letne plače, vsakemu jedno obleko in kurjavo, kolikor bi je potrebovali če bi hoteli priti v Ljubljano. Dobro vedoči, da se godca denar ne drži rad dolgo, obljubili so jim dati že naprej 40 gld., da bodo lože prišli iz Beljaka v Ljubljano.') Zaradi resnih časov, sovražnika, kuge in razs.ijajočih boleznij, ali smrti kacega Habsburžana pak so morali ti godci marsikaterikrat utihniti. Dostikrat je moral magistrat sam, boječ se božje kazni, le pre-veselim meščanom zaukazati, naj malo odjenjajo in delajo pokoro. Leta 15G8. so se prepovedala vse svatovščine, vsi hrumeči otadi, zlasti botrinje, dokler se ne obrne na bolje. Kadar so opravili mestni piskači svoj obligatni posel na grajskem L stolpu, hodili so po hišah, zlasti krčmah gost. Zaradi smrti cesarice Leopoldine leta 1650. izdana prepoved, da se ne sme več gosti, pripravila je mestne piskače skoraj na beraško palico. Prosili so zatorej vlado v Gradci, naj bi se jim vender dovolilo, da bi smeli zopet gosti vsaj pri „poštenih svatovščinah" in shodih. Prošnja se jim sicer ni odbila; prepovedalo pak se jim je gosti na ulicah ali tam, kjer se pleše. *) Mestni arhiv: Gerichtsprotocoll v. J. 1544. Mimo. teli mestnih godcev pak se je nahajala v mestu še neka godčevska družba in takozvani „Stadtgeiger". Tudi te je plačevalo mesto. Ž njimi so se 1. 1712. mestni piskači prav resno spopadli. Objaviti se je moral nalašč zanje godčevski red, ki je ukazoval, da v Ljubljani ne sme biti več mestnih godcev („Stadtgeiger"), kakor največ štirje, a še ti ne smejo mestnim piskačem pred ustmi prestrezati ljubega kruhka. Gosti smejo le, če jim dovolijo piskači — „Stadtthurner". Godčevski zaslužek je bil gotovo jako dober, ker pre d pustom so prihajali v mesto celo kmetski godci, ki pak so se morali pri piskačih oglasiti in dobiti od mestnega sodnika dovoljenje, sicer so jim gosli pobrali ter jih razbili.l) Kjer se gode, tam se tudi pleše. Najstarejše plesišče je bilo na rotovži. Zato je bila odmenjena majhna soba zadaj proti gradu. Tu se niso snovali samo bali, ampak zalegati je morala ta soba tudi za gledališče, predno se je sezidalo deželno gledališče (1. 1765.)*) Predpustom 1. 1762. je bilo na rotovži od 16. januvarija pa do 13. februvarija osem balov. Magistrat je pobiral od njih majhno pristojbino, ki mu je vrgla to leto 217 gld, kar pač dokazuje, da so se Ljubljančani plesov mno-gobrojno udeleževali. Vstopnina za gledališke predstave je bila trojna; nekateri prostori so se zvali „Siebzehnerplätze", drugi „Siebner"- in tretji „Groschenplätze", plačevalo seje torej po 17, po 7 in po 3 kr. vstopnine. Takozvani „nemški komedijanti" so pač prihajali dostikrat v Ljubljano igrat na rotovži. Tudi h gledališkim predstavam so v Ljubljani radi hodili. Leta 1729. bila je družba komedijantov ne le predpustom v Ljubljani, ampak ostala je tu celo v postu ter dajala predstave, češ, da so duhovskega značaja. Ko je o tem zvedel škof, prosil je vicedoma, cesarjevega namestnika, naj te predstave o tako svetem času prepove, ker se že ljudje sami spotikajo öbnje. A vicedom je škofu odgovoril tako „škandalozno", da se je ta obrnil naravnost do cesarja, ki je vicedomu zaukazal, naj mu poroča o ti stvari. Vicedom je pritegnil, da je dal on dovoljenje za igranje, kajti predstavljale so se same take igre, ki so se smele igrati pred tremi leti v postu celo v Gradci, fy'er je imela avstrijska vlada svojo stolico, in pred dvema letoma v Solnogradu, v duhovskem mestu. Predstavljali pak so jih ravno isti igralci. Iz vicedomovega poročila zvedamo nadalje, da se je igralo po službi božji, torej po dnevi, in da so zahajali k predstavam večinoma vsi plemenitaži. Cel<5 vicedom sam, najvišji cesarski oblastnik, udeležil se je vseh štirih, a ni "našel na njih nič spotak- ') Mittheilungen, 1863. p. 101-103. Mestni arhiv fasc. 10. ljivega; bile so bolj oratorijem nego „komedijam" podobne. Odločevalno je bilo zanj, da si morajo tudi komedijanti služiti svoj kos kruha. V Ljubljano došli komedijanti so se morali oglašati pri vicedomu in mestnem sodniku ter plačevati majhen davek.!) Sicer pak so potrebovali to sobo na rotovži tudi za menj fine zabave. Leta 1763. kazal je n. pr. neki Italijan opico in ježevca. Od te male menažarije je zahteval magistrat po 1 gld. pristojbine.2) Predno se je sezidalo gledališče, igrale so se gledališke igre le še v jezuitskem kolegiji pri sv. Jakobu in v deželni hiši. Deželni stanovi so podpirali ta zavod radi ter mu dovoljevali sredi minulega stoletja po 100 gld. na leto, vrhu tega pak so še popravljali vse, kar se je pri gledališči pohabilo.3) Opereto so gojili zgolj plemenitaži in sicer v deželni hiši. Za to pravico so plačevali mestu po 2 gld. od operete. Na kaj se je pri tem opiral magistrat, ne vemo; vsekako pak je čudno, da je mogel magistrat od deželne hiše kaj zahtevati, ki je bila sicer vender popolnoma neodvisna od njega. Leta 1765. predstavljalo se je v deželni hiši trinajst operet in osem „komedij".4) Še le 1. 1765. so si omislili stanovi za glavno mesto dostojno gledališče. Pri ti zgradbi je pomagal tudi magistrat. Dal je namreč brezplačno mnogo lesa zanjo. Deželni stanovi so se mu skazali s tem hvaležnega, da so mu podarili v novem gledališči ložo, katero pak si je magistrat moral sam prirediti. Ta loža je ostala zatem mestnim očetom. V katerem redu pak so se vrstili in koliko jih je smelo priti vsak večer v ložo, ne vem. A dolgo se mestni očetje te lože niso mogli veseliti. Njihovo gospodarstvo je namreč cesarici Mariji Tereziji od leta do leta menj ugajalo. Ker niso nič pomagali vsi odloki, vzela jim je je iz rok ter je oddala okrožnemu uradu. Le-ta je ukazal, da mora magistrat prodati vse svoje nepremično imetje, hiše, njive, travnike, a tudi pristojbine, mostarino, itd. Med to za prodajo odločeno imetje je bila sprejeta tudi gledališka loža. Magistrat se je temu protivil na vse kriplje, dokazaval svojo res utemeljeno pravico, a zastonj — loža se je prodala, a denar se ni vložil v mestno blagajnico, ampak v deželno. Bila je to druga krivica, ki se mu je zgodila. Pritožil se je sicer celo do cesarice, toda zmagali so deželni stanovi in denar je ostal v njih blagajnici. *) ') Mestni archiv fasc. 208-209. *) Mitteilungen 1863. p. 60. *) Deželni arhiv. Landtagsprotocolle Bd. 47. fol. 346. <) ibid. fasc. 208-209. 5) Mestni arhiv fasc. 102. Katera loža je bila nekdaj magistra tova, ne vem povedati, ker se ni zabeležilo, kateri meščan ali plemenitaž jo je kupil. 0 početku našega ljubljanskega gledališča bi rad kaj zapisal in ta ali oni bi utegnil to poročilo brati z interesom, a naši očetje si niso mislili, da bomo njih sinovi tako sila zvedavi o tem, kaj so počenjali, kaj jeli in pili in kako se zabavali. Le iz leta 1792. ohranila se je pogodba gledališkega ravnatelja z nekim igralcem Vodraško, ki se je zavezal sodelovati pri vseh igrokazih in operah, prevzeti vsako vlogo, dobro se je naučiti in jo dobro igrati, vrhu tega pak „figurirati" tudi v baletih. Za to mu je obljubil ravnatelj po 6 gld. na teden; toda le tiste tedne, ko se bo res igralo, sicer pak le polovico. Ako bi ravnatelj kdaj iz proste volje dovolil igralcem benefico, smel bo tudi on dospele novce deliti z drugimi kolegi.1) Na rotovži in v deželni hiši pak so se tudi potem, ko se je sezidalo gledališče, vršile predstave še dalje.2) Novo zabavišče je dobila Ljubljana z reduto, ki so jo sezidali okoli leta 1774—17 7 5.3) Redu ta je bila odmenjena za bale. Vstopnina je bila primeroma precej visoka, kajti do leta 179z. se je plačevalo za osebo po 34 krajcarjev, magistrat pak je zahteval, naj bi se povišala še za 6 krajcarjev, ki naj bi se stekali v mestno blagajnico, da se preskrbi Ljubljana po noči z razsvetljavo, ki je bila do. takrat še popolnoma neznana. Tudi v reduto so zahajali Ljubljančani kaj radi, kar se posnema iz tega, da je računil magistrat pri toliko povišani ceni na 30 gld. več za vsak bal. Povprečno se je torej udeležilo vsacega bala po 300 oseb.4) Tudi nekak cirkus je bil že Ljubljančanom pred sto leti znan. Leta 1791. skazoval je neki umetni jezdec z dvajsetimi konji svoje umetnosti v šempeterski kasarni.") Za znanstvena predavanja pak naši očetje niso imeli toliko veselja. L. 1758. je oznanil neki holandski umetnik, da bo kazal „znanstvene in mehanične umetnosti" v deželni hiši. Prišlo je malo gledalcev ') Mestni arhiv fasc. 197. 2) Mestni arhiv fasc. 208—209. 3) Pred letom 1774. gotovo ne. O velikem požaru l. 1774., ki je nastal 28. junija v Krakovem, upcpelil tu 61 hiš, preskočil Ljubljanico ter na Starem trgu uničil 58 poslopij, med njim i tudi Šentjakobsko cerkev, Q_tem velikem požaru pogovel je tudi jezuitski kolegij in seminar. Na mest\i,-scininavja so sezidali reduto. Na mestu kolegija, stoječega vsporedno s sedanjo ViTantovo hišo, pak so odprli lepi Šentjakobski trg; soha Matere božje j^toji zdaj na nekdanjem jezuitskem dvorišči. Pis. 4) ibid. fasc. 99. *) ibid. fasc. 3. in še od teli jih je plačalo le triinštirideset vstopnino, drugih pak do tega ni bilo nikakor mogoče pripraviti. Mož je bil prisiljen prositi, naj se mu nekoliko davka od te predstave spregleda, kar mu je tudi magistrat storil ter mu vrhu tega dal še pohvalno pismo, da je o priliki lahko pokaže v drugih mestih.1) Iz tega pak se nikakor ne sme sklepati, da se naši očetje niso brigali za noben napredek. ravno narobe! V marsikaterem oziru bi človek lahko skazal, da so posegli Ljubljančan je po novih izumih kaj hitro in z obema rokama. To velja celo o zabaviščih. Kavarne n. pr. nahajamo že zgodaj v početku minulega stoletja. V drugi polovici in proti koncu njegovemu je štela Ljubljana pet kavarnarjev, ki so se združili v kavarnarsko zadrugo (Caffeesiederzunft). Po kavarnah se je tudi igralo, kakor dandanes, vse: karte, domino, šah in biljard. Najstarejši biljard je.stal pač na rotovži v oni že večkrat omenjeni gledališki in plesni sobi. Sicer pak se biljardov ni dosti nahajalo po kavarnah, morebiti vseh skupaj komaj dva. To pa posnemam iz tega: leta 1754. si je želel omisliti magistrat za ljubljanske postopače kaznilnico in posililo delavnico. Vzdržavati jo je menil iz raznih dohodkov, zlasti iz zabavišč: med njimi se je spomnil tudi kavaren in njenih biljardov ter naložil na vsacega po 1 goldinar davka na mesec. Od 1. junija 175G. do 18. aprila 1758., torej v 23 mesecih, došlo je v mestno blagajnico od vseh biljardov samo 29 gld. Ako so torej vsi kavarnarji redno plačevali, moglo se je v Ljubljani igrati največ na dveh biljardih, če izvzamemo rotovškega; pa še od teh dveh se ni ves omenjeni čas plačevalo, sicer bi moral znašati davek vsaj 46 goldinarjev. Za biljard niso imeli namreč Ljubljančanje prav nobenega veselja, igrali so to igro samo oficirji. P*o so pak le-ti odšli, ni se več mesecev nihče doteknil biljard ske palice. Neki kavarnar je prosil, naj se mu odpiše naloženi davek, ker mu biljard ne nosi niti krajcarja dobička. Magistrat, ki ni hotel, da bi se kavarnarji hvalili, kako so ga osleparili, ustregel je sicer njih prošnji, toda ob jednem je ukazal, naj se nerabljeni in z davkom ne več obloženi biljardi z vrvicami prevežejo, čemur se kavarnarji niso prav nič upirali; bilo je torej vender res, da se za biljard ni zanimal nihče domačinov.2) Jeden biljardov, ki jih imamo tu v mislih, nahajal se je v veliki sobi v gledališči. Med predstavami pak se na njem ni smelo igrati, češ, „da je to za gledališče preveč nevarno", bržkone zavoljo tega, ker se je pri igri kadilo. ') ibid fasc. 208—209. 2) Mestni arhiv f. 208-209. Večjejpa je bilo število kegljišč, od katerih se je pobiral pa le samo polovico leta davek, in sicer od 1. majnika pa do konca oktobra. Glede davka so se stavila kegljišča z biljardi v jedno vrsto, kajti za pol leta se je plačevalo le pol goldinarja davka. Onih 23 mesecev so plačali gostilničarji za kegljišča 19 gld. 49 kr. Prijazni čitatelj naj tu sam sklepa, koliko kegljišč je utegnilo biti v mestu.1) sklepu pojdimo v zabavišča najnižje vrste,, v gostilne, kjer je bjlo v^ednp dosti vriša in šuma. Da ne bi se Bog žalil, deloma pak tudi zato, da ne bi motili poštenega meščana v spanji, ukazal je župan 1. 1562., da se čez deveto uro pijancem in postopačem ne sme točiti vina. Nikomur naj ne pride na misel, po ti uri razgrajati po mestu, bodisi s katerim koli muzikalnim orodjem. Za tujce, ki jih je takrat prihajalo skozi Ljubljano vedno mnogo več, smele so biti gostilne delj odprte, toda zjutraj se pred pridigo in službo božjo celo za te niso smele odpreti. Gostilničarju, ki bi bil dal tujcu ali domačinu pred službo božjo juhe, pelinkovca ali kaeega druzega vina, naprtili so ostro kazen.2) Sicer pak je veljala ta navada še več ko dvesto let potem in še leta 1785. so za 24 ur zaprli točajko, ki je dala neko nedeljo pred deveto uro godcem vina.3)' " " _ v> / Pred sto leti je bilo po ljubljanskih gostilnah jako živahno. Leta 174S. se je gostilniški čas za jedno uro podaljšal, vender so baš tisto leto zasačili v neki gostilni clva^razsajcijoča^djjaka še ob jedni uri po polunoči. Jednega izmed njiju so zapodili iz šole, druzega pa priprli osem dnij ne že zaradi pozne ure, ampak ker sta se lotila ponočne straže, jeden s kamenjem, drugi celo s pištolo. Iz šole zapodeni dijaki so se morali tekom štirinajstih dnij odločiti za kako rokodelstvo, ali pak so jih vteknili v vojake, aH jih obsodili na ,kak „labor publicus". Glede ponočevanja so pazili na vojake celö strože, ko na civilne ljudi; ko jim je vojaški rog odtrobil spat, ni se smelo dati nobenemu vojaku vina, razven če je pokazal dovoljenje svoje vojaške gosposke.1) Raz ven vina vlekla je Ljubljančane v prvi vrsti v gostilne godba. Jz te slabe navade pak so si deželni stanovi vedeli konec minulega stoletja ustvariti studenec seveda ne Bog ve kako bogatih dohodkov. Naložili so davek na godbo, takozvani „Musikimpost", ter ga dali v najem. Uredba pak je bila še jako slaba. Najemnik je moral namreč *) ibid. 2) Mestni arhiv fasc. Miscel. ibid. Rathsprotocoll 1785. Izmed svetovalskih protokolov ohranil se je j edino ta. <) ibid. fasc. 2G4. hoditi sam po gostilnah ter sam pobirati godčevsko pristojbino. Ako je zvečer zamudil kako gostilno, bila je njegova škoda. Leta 1793. so godli po gostilnah tudi že vojaški godci, bržkone na svojo roko. Najemniku godčevske pristojbine se je to leto naznanilo, da je neki gostilničar imel minulo noč godce, a plačal mu ni nič, zaradi česar ga je ta ovadil gosposki. A gostilničar se je izgovarjal na vojake, ki so dejali, da so pristojbino plačali že sami. Imenovati pak ni vedel nobenega, neznani so mu bili vsi razven bobnarja pri velikem bobnu („der grosze Trommelschläger"). Godci so postajali tačas tako predrzni, da so prihajali celo tjakaj gost, kamor jih nihče klical ni. Zato se je moral leta 1795. izdati ukaz, da se bodo vsi tisti godci kaznovali, ki bi prišli gost k svatov-ščinam brez dovoljenja ženinovega ali nevestinega.1) Konečno naj nam živahnost po mestu potrdi še veliko število gostilen. Z gostilniškim obrtom se je bavilo leta 1792., ko je štela Ljubljana s predmestji vred samo 10.000 ljudij, 157 meščanov, in sicer se je nahajalo v mestu 47, n; Ljubič I. 317. '-) Op. Napis na takoimenovanem vojvodskem prestolu na Gospe-svetskem polji, katerega bi baje knez Ingvo (ali pa Valkun) bil postavil v spomin zmage krščanstva nad poganstvom, — ni slovenski, ter je znano Jarnikovo tolmačenje: VERI MA SVETI VERI le gola domišljija (vidi „Kres* IV. 152). Tudi oni ,Alphabetum Slauorum seu Vindicum4 v admontskem samostanu hranjenega rokopisa, kateri po Mucharji omenja Šafarik 1. c. I. 47 in Levstik v „Lj. Zvonu", I. 776, nima za nas nikake vrednosti, ker je nepristen (vid. „Lj. Zvon" II. 509). ') Kres I. 189. mnogo raznih spisov in listin cerkvene in politične vsebine, a posebno koncem XV. veka pocenši v Dalmaciji ter zatem zlasti v Dobrovniku od XVI. pa dalje v XVII. stoletji tako cvetočo in bogato književnost pesniško vseh vrstij, katera ostaje nesmrtna ne samö v svojih rojakih, temveč tudi slavna pri vseh Slavjanih. No seveda je ono krasno delo književno pospeševalo materijalno blagostanje, občevanje z inostranim kulturnim svetom in pa politična samostalnost tamoŠnjih prebivalcev; a mi ubogi Slovenci, drugim rodom prodani, podlaga tujčevi peti, nismo torej mogli čisto ničesa storiti v slovstvenem obziru. Ono res skromno število pisanih spomenikov naših, dokazuje nam, istina, da se je vsaj v zadnjih dveh stoletjih srednjega veka pisalo nekaj za razne potrebe, največ pač nabožne, tudi v slovenščini, vender kakemu književnemu delovanju v pravem pomenu besede ni tu sledu, ter zato prav o slovenskem slovstvu v oni dobi ne more biti ni govora. Nego — da sklenem ta že precej dolgi uvod z besedami J. Mama: „Knjiga slovenska, osnovana v IX. veku po s s. Cirilu in Metodu, spi-sovana po njunih učencih in naslednikih, vzbudila se je med našimi predniki v XVI. veku vnovič po Trubarji in njegovih vrstnikih. Vsled tega je omenjena doba nam Slovencem jako znamenita."1) Prehajamo torej v književnem razmatranji svojem tja v sredino šestnajstega veka. II. Književno delo slovensko v 2. polovici XVI. stoletja. Začetki književnosti novosiovenske morajo se prav iskati v drugi polovici XVI. stoletja. Akoprav napredku slovenske narodnosti ni bila prijazna tedaj ni svetska ni duhovska oblast, to je vender, kakor nekdaj tako tudi sedaj pisanju v materinščini Slovencem povod dal uprav činitelj cerkveni z ne bas najmanjšo pri pomočjo državnega življa. Neposredni uzrok temu pa je bila takoimenovana reformacija, t. j. nova vera Lutrova, mnogo pač posledica naukov Husovih v daljnem njih razvoji. Samö le da se je tö zgodilo v drugačni obhki ter v drugem smeru: prvi pot je bilo pravoslavje — drugikrat krivoverje, prvi pot tedaj slavjanstvo — sedaj nemštvo voditelj književnemu delu pri nas. In to je vredno spomina. „Protestantizem*, pravi Ljubic, „res je Slovencem odprl vrata, da zopet stopijo na svetlo kot posebno jugoslavjansko pleme, toda bolj z golim imenom nego li s pravim narodnim životom; istina, slovenski jezik je vspel do nekega razvitka, no tö se je zgodilo povse ') Jezičnik 1883 (uvod). s pomočjo tujstva in za čisto verozakonske neprijazne namene. l) Ali vender je tudi tak vpliv inostranstva na slovenstvo proizvel za nas dober učinek duševni. Novi nauki verozakonski so si bili tečajem XVI. veka dakakor našli tudi v Slovencih mnogo privrženikov, zlasti med plemstvom, pa tudi pri meščanstvu in nižjem duhovništvu; a to je bilo, kakor rečeno, uprav uzrok, da se je slovenski jezik na novo in odločno prikazal v pismu ter prvikrat sedaj v tisku. Da se namreč oni novoverski duh razširi in učvrsti tudi v prostem narodu, dali so se nekateri pristaši njegovi, ponajveč duhovniki, na spisavanje knjig v narodnem jeziku v istem duhu protestantskem, ter so tako prvi verski novotarji v Slovencih postali zajedno prvi delavci na našem književnem polji v drugi polovici XVI. stoletja. In zato se tudi ta doba književnosti slovenske prav imenuje protestantska doba O ti pa govorimo tu. v dveh oddelkih: I. o pisateljih in njihovih spisih, a II. o književnega delovanja značaji. Pisatelji in njihovi spisi. Rodišče malo ne vseh pisateljev v prvi dobi novoslovenske književnosti, t. j. v drugi polovici šestnajstega stoletja, je osrednja pokrajina slovenske zemlje, Kranjska, katera je po besedah A. M. Slomška „od nekdaj glava slovenščine bila in je zvonec nosila po svojih slavnih možeh za slovenščino gorečih." 2) A njih delovanje se je vršilo mnogo v tujini, poimenoma v AVtirtemberški, ter so se tudi njihovi spisi in knjige tiskali ponekoliko v daljni Tubingi in ponekoliko v domači Ljubljani, nekoliko pa tudi v Wittenbergu in Regensburgu. Prvi in glavni pisatelji slovenski za reformacije pa so: Trubar, Krelj, Dalmatin in Bohorič, katerih spise tu v posameznem navajamo s kratkimi podatki životopisnimi. Primož Trubar, porojen 8. junija L 1508. na Rašici v fari Sv. Kocijana, izučivši se na Reki, v Solnogradu in na Dunaji, bil je v duhovnika posvečen po tržaškem škofu Petru Bonhomu, a je pozneje prestopil k protestantstvu. Službovno življenje svoje označuje sam v nekem pismu do kranjskih deželnih stanov 1. 1586. tako-le: ,Primož Trubar, redno poklican, predstavljen in potrjen korar v Ljubljani, župnik v Loki pri Radečah, na Laškem in pri Sv. Jarneji v Polji, kapelan pri Sv. Maksimilijanu v Celji, slovenski pridigar v Trstu, in po prvem progonu (1548.) pridigar v Rotenburgu ob Tauberi, župnik v Kemptnu in Urahu, potem pridigar slavnih deželnih stanov v Kranjski, in grofiji Goriški v Rubiji, in po drugem progonu (1565.) župnik v Ogled, knjiž. poviesti jugoslov. II. 300, 297. *) Drobtinice 1862. 72. Laufnu ter sedaj v Derendingi pri Tubingi.' Tu, v Derendingi, je tudi umrl 28. jun. 1586. Grobni napis v tamošnji farni cerkvi, ki ga je zložil prof. Mart. Crusius, pravi o Trubarji med ostalim: Vir tumulo hoc sanctus de Slava est gente sepultus Primus, qui Christi praeco fidelis erat . . . Transtulit in patriam divina Volumina linguam. Sparsit in eoas dogmata sancta piagas . . . Še ko je bil Trubar v domovini propovednik, namenil je bil že za slovenske novoverce spisati kako knjigo v materinskem jeziku, kar pa je zvršil še le pozneje bivajoč med wiirtenberškimi Nemci. A kaj in koliko je Primož deloval na slovstvenem polji slovenskem, kažejo ti-le njegovi dandanes nam znani spisi: a) $I6ecei>ariuni unb Der Hein (Sate* djišimtč. Su ber SEBiubifdjeit ©pradj. 23uqutce. tif) |"e 11) ntfabi iuu pieprofti vojmir, dr. K. Strekelj,' Janez Trdina? dr. Jos. Vošnjak, Fr. \V les thaler in še mnogi drugi pisatelji nasi. Oziraje se na tukaj razviti program „Ljubljanskega Zvona", nä-dejemo se, da nam zvesti ostanejo dozdanji in da nam pnspo na pomoč tudi novi naročniki, ter želimo, da bi se, kakor doslej vsako leto, tudi-v bodočem tečaji v našem listu oglasili novi pisatelji, da nam bode toliko lože zvrsevati nalogo svojo. In ta je: vsestranski razvoj-lepe in zna'nstveno-ukovite književnosti slovenske. " ' V Ljubljani meseca decembra 1885.1, n ' ' •• ' Uredništvo. ;