Primorski dnevnik NEDELJA, 13. MARCA 2016 št. 61 (21.601) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , tudi na družbenih omrežjih primorskiD iT V? orimorski soort 3 U primorskijport —postani naš sledilec— avstrija - Na 2. strani Dežela Koroška na robu bankrota Posledice kraha Hypo Bank trst - Na 4. strani Na Tržaškem manj nižješolcev Rezultati vpisovanja za prihodnje šolsko leto trzic - Na 15. strani V Laškem obnavljajo vezi z Opatjim selom Na kulturnem večeru odkrivali korenine nabrežina - Razhajanja na srečanju manjšinskih organizacij Vre med Trstom in Gorico dolina glinščice - Po sodnem procesu Naravni biser, ki ga je treba skrbno ščititi v ■■ .. . I ■ ■ ■ r. ■ ^ -v ■ H» 'V i 3 : i uh hk -. -■'■-■ „ i -V' mL? I-;. Mmt ■ I,- j.Ui ¡1 - ■■'Td '.'v NABREŽINA - Na srečanju, na katerega sta SKGZ in SSO povabila, predsednike manjšinskih ustanov in organizacij so bila v ospredju precej ostra razhajanja med Trstom in Gorico. Povod za polemike je bil protestni dopis, ki so ga štiri goriške ustanove v četrtek poslale deželnemu odborniku Gianniju Torrentiju in slovenskemu ministru Gorazdu Žmavcu. Nekateri so ta korak tolmačili kot politično delegitimacijo krovnih organizacij. Predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Walter Bandelj sta priznala nekatere pomanjkljivosti deželne posvetovalne komisije za Slovence, zlasti v odnosu do slovenskih ustanov. Odbornik Torrenti je skoraj primoran poseči v situacijah, ko se Slovenci ne znamo ali moremo zediniti, je bilo slišati v Nabrežini. Na 3. strani snežni plaz Na Južnem Tirolskem šest mrtvih BOCEN - Snežni plaz je včeraj na Južnem Tirolskem odnesel skupino alpinistov. Šest trupel so že našli, nekaj oseb še iščejo, nekaj alpinistov pa je poškodovanih. Plaz se je sprožil na veliki višini, zato je reševalna akcija otežena. Nesreča se je zgodila, ko so bili alpinisti na poti na prek 3300 metrov visok vrh na območju Pustriške doline. Na Južnem Tirolskem sicer ta čas velja znatna nevarnost snežnih plazov. Na 3. strani sovodnje - Junija odprtje obnovljene stavbe Občinska knjižnica kmalu v Butkovičevi domačiji trst - Prometna nesreča med snemanjem nadaljevanke Tramvaj trčil v avto Nesreči botroval napačen znak za začetek snemanja - Gre za nadaljevanko »La verita di Anna« TRST - Na Trgu Dalmazia v Trstu je včeraj dopoldne prišlo do prometne nesreče, za katero so sprva mnogi mislili, da gre za kader iz filmskega prizora. V avtomobil z avstrijsko registracijo je namreč trčil openski tramvaj, ki je takrat služil za snemanje prizorov policijske nadaljevanke »La verita di Anna«. Tramvaj, ki ga je ob tej priložnosti upravljala igralka, se je zaradi napačnega znaka za začetek snemanja spustil po Ul. Martiri della Liberta proti Trgu Oberdan in trčil v avto nič hudega slutečega avstrijskega državljana, ki je ravnokar pripeljal mimo. K sreči se v trku ni nihče poškodoval. Na 10. strani CV€TUCfiRNfi H.ftt.H. fiT€ll€R DOM fiRT 1 FS* • dL f vabi na v VELIKONOČNO DAZ6TAYO od nedelje, 13. marca dalje Opčine - Dunajska 16/c Tel. 040 2158266 kultura Pogovor s Simono Slokar TRST - Čelistka v Godalnem kvartetu opernega gledališča Verdi je Simona Slokar, glasbenica, ki je svojo pot začela na Glasbeni matici l.1977. Nato je šla tako rekoč s trebuhom za kruhom širom po Italiji, saj je bila dve leti zaposlena v milanskem orkestru Angelicum, tri leta je bila članica Sicilskega simfoničnega orkestra, od maja 1999 pa je nastopila službo v gledališču Verdi. Z njo se je za nas pogovorila Katja Kralj. Na 12. strani Tržaško podjetje »skrilo« milijone v Aziji Na 5. strani Iztok Furlanič blizu županski kandidaturi Na 6. strani Naši v drugih okoljih: tokrat popotniški par Na 9. strani Zahtevajo pediatrično nujno pomoč Na 14. strani 11% POPUST NA VSE IZDELKE: SPOMENIKE, POLICE, STOPNICE, KORITA... Lokev 214- 6219 LOKEV Tel. +386 31 317 646 www.kamenrazem.si 9771124666007 2 Nedelja, 13. marca 2016 AKTUALNO Primorski ki Ji prebežniki - Grčija taborišča ne bo izpraznila s silo V Idomeniju najvztrajnejši še upajo, da balkanska pot še ni povsem zaprta zda Trump seje in vzbuja sovraštvo CHICAGO - Predsedniški kandidat ameriških republikancev Donald Trump je odpovedal zborovanje v Chicagu, potem ko so dvorano univerze Illinois še pred njegovim prihodom napolnili protestniki, policija pa je njegove privržence varno pospremila iz dvorane. Trump je imel v petek najprej zborovanje v St. Louisu v državi Missouri in že tam so izbruhnili spopadi med njegovimi privrženci in protestniki. Policija je aretirala 32 ljudi. Trump je potem odletel v Chicago in po pristanku so ga policisti obvestili o tem, kar se dogaja. Odločil se je, da zborovanje zaradi varnosti preloži na kasnejši datum, ki še ni določen. Protestniki so se začeli zbirati že nekaj ur pred napovedanim zborovanjem in več sto ljudi je vdrlo v dvorano ter vzklikalo gesla proti Trumpu. Njegovi podporniki so kričali, da hočejo Trum-pa, protestniki pa so se veselili, da jim je uspelo preprečiti napovedani dogodek. Trumpovi privrženci, ki so večinoma prišli iz belih predmestij, so bili pošteno prestrašeni zaradi mavrične množice belcev, temnopoltih in pripadnikov drugih ras, ki so kričali, da jim je dovolj rasizma, in od Trumpovih ljudi zahtevali, naj se poberejo. Vzklikali so tudi gesla v podporo demokratskemu predsedniškemu kandidatu Bernardu Sandersu. Trump je imel potem številne intervjuje za ameriške medije in za televizijo CNN je povedal, da niti najmanj ne obžaluje svoje retorike, za težave pa je obtožil protestnike, ki so, kot je dejal, slabi ljudje. Kot razlog za jezo ljudi je navedel to, da že 12 let niso dobili povišice, okrivil pa je tudi medije, ki menda vse preveč napihujejo. Njegova zborovanja naj bi bila polna ljubezni, prekinjajo pa jih nasilneži. Preostali trije republikanski protikandidati so drugačnega mnenja. Zvezni senator iz Teksasa Ted Cruz je dejal, da se odgovornost v vsaki kampanji začne pri vrhu. »Če vodiš kampanjo, ki vzpodbuja nasilje, ustvariš tako ozračje in protesti so predvidljiva posledica Trumpovega odnosa do nasprotnikov,« je povedal Cruz. Guverner Ohia John Kasich je bil najbolj ogorčen in je dejal, da so semena delitve, ki jih seje Trump, obrodila sadove in to grdo. Zvezni senator s Floride Marco Rubio je kritiziral protestnike, a tudi Trumpa, ko je dejal, da bi kandidat moral razumeti, da bo imela njegova retorika posledice. Demokrat Sanders se je odzval prek twitterja in na kratko sporočil, da sam dela stvari drugače, ljudi namreč združuje. (sta) italija Splošen kaos z županskimi kandidati RIM - Kaos s kandidaturami za županske volitve je splošen pojav. Demokratska stranka se je zaradi malverzacij na primarnih volitvah v Neaplju razklala. Premagani kandidat, stari maček Antonio Bassolino, je svoje pristaše zbral v nekem gledališču, ki je bilo polno do zadnjega kotička (1500 oseb). Mnogi so se oddahnili, ko je sporočil, da se ne bo opredelil za samostojno kandidaturo, a je hkrati dodal, da še vedno pričakuje, da bodo strankarski organi razveljavili izide na sedežih primarnih volitev, kjer naj bi prišlo do ponarejanj. Na desnici se je v Rimu začel »referendum« za ali proti Berlusconijevemu kandidatu Bertolasu (končan bo danes), ki mu nasprotuje ligaš Matteo Salvini in v ospredje postavlja Giorgio Meloni. Berlusconi je zelo jezen na svoje zaveznike in pravi, da je Bertolaso šampion, morebitni alternativni kandidati pa pritlikavci. A težave so tudi v Gibanju petih zvezd. Milanska kandidatka Patrizia Bedori, ki je bila »imenovana« z nekaj stotin klikov, se umika, ker ji vodstvo stranke nasprotuje, češ, da je neustrezna. Tudi včeraj protesti v Idomeniju na grško-makedonski meji ansa italija V Rimu so prijeli domnevne islamske skrajneže RIM - Italijanske oblasti so v okviru protiteroristične operacije v Rimu izdale zaporne naloge za tri osumljence, ki naj bi bili v stiku s skrajno Islamsko državo. Gre za dva Makedonca in enega Tunizijca. Zaporni nalog je bil izdan za 41-letnega Makedonca Vulne-ta Maquelaro (znan tudi kot Karlito Brigante), ki je že v italijanskem zaporu, in 29-letnega Tunizijca Firasa Bar-houmija, ki naj bi se kot borec Islamske države nahajal v Iraku. Slednji naj bi bil v stiku s 26-letnim Makedoncem, ki je pobegnil iz makedonskega zapora in oktobra lani s ponarejenimi dokumenti pripotoval v Italijo. Maquela-ra je znan tudi kot borec za Veliko Albanijo v času vojn na območju bivše Jugoslavije. Ko so ga aretirali novembra lani, so na njegovem domu našli pisma in dokumente, ki naj bi dokazovali, da se navdušuje za islamske skrajneže, v času skupnega sedenja v zapored med letoma 2014 in 2015 pa naj bi ga za sveto vojno ogrel ravno mladi Tunizijec. V enem od sporočil, ki jih je pre-stregla italijanska policija, naj bi Tuni-zijec govoril o napadu na «nevernike» z avtomobilom bombo. Prejšnji teden je policija v mestu Campobasso na jugu Italije aretirala so-malijskega imama, ki ga sumijo, da je v enem od begunskih taborišč nagovarjal ljudi k samomorilskim napadom, še navaja dpa. ATENE - Grška vlada begunskega taborišča Idomeni na meji z Makedonijo, v katerem je trenutno okoli 12.000 ljudi, ne bo izpraznila na silo, vendar pa naj bi se število ljudi tam do konca prihodnjega tedna pomembno zmanjšalo.Na razpolago imajo avtobuse, s katerimi bodo migrante prepeljali v taborišča v Atenah in drugod v Grčiji. Doslej je sicer ponudbo, da jih preselijo drugam, sprejelo okoli tisoč ljudi. Vršilec dolžnosti grškega obrambnega ministra Dimitris Vicas je dejal, da želi veliko migrantov počakati na odločitve, ki bodo sprejete na vrhu EU v Bruslju prihodnji teden. Še vedno namreč upajo, da se bo balkanska pot znova odprla in bodo lahko potovali naprej proti severu, zato Ido-menija kljub nevzdržnim razmeram, ki vladajo v njem, ne želijo zapustiti. Zlasti slabe so higienske razmere, včeraj pa poročajo tudi o primeru hepati-tisa A. Zbolela je devetletna sirska deklica, ki jo zdaj zdravijo v bolnišnici v Solunu, njeno stanje pa je stabilno. V Idomeniju je včeraj znova izbruhnil protest okoli 200 migrantov, predvsem Sircev in Iračanov z otroki, ki so zasedli železniško progo in vzklikali Odprite mejo. Grčija naj bi po napovedih do konca prihodnjega tedna v različnih delih zagotovila namestitev za okoli 50.000 ljudi. V državi se sicer trenutno nahaja več kot 42.000 beguncev, od tega okoli 8000 na otokih, kamor so prišli iz Turčije. Register za schengen BERLIN - Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je prepričan, da bi morale države EU beležiti podatke o vseh osebah, ki vstopajo v schengensko območje. Kot je dejal, bi takšen register oseb iz držav, ki niso članice schengenskega območja, okrepil varnost evropskih držav. Baza podatkov bi vsebovala podatke o tem, kje in kdaj je oseba vstopila v schengenski prostor ter kje in kdaj ga je zapustila. Nov sistem bi vseboval tudi biometrične podatke, države tudi opozoril, če oseba iz tretje države prekorači dovoljeni čas bivanja v schengenskem območju. Takšni podatki so po mnenju nemškega ministra nujni za boj proti mednarodnemu terorizmu, kriminalnim združbam in nezakonitim migracijam. Vodja nemške zvezne policije Holger Münch pa meni, da bi morali v Evropi vzpostaviti omrežje, s katerim bi sledili isla-mistom, ki se vrnejo v Evropo po bojih v Siriji ali Iraku. celovec - Posledice bančne afere HYPO Haiderjeve dolge sence: Koroška na robu plačilne nesposobnosti Sedež Hypo banke v Celovcu orf/apa CELOVEC - Prvič v zgodovini Avstrije grozi eni izmed njenih zveznih dežel plačilna nesposobnost - deželi Koroški! Upniki slabe banke Heta, ki je prevzela velikanske dolgove in jamstva nekdaj deželne (pod Haiderjem) in na koncu prisilno podržavljene banke Hypo (na sliki sedež banke v Celovcu,foto orf/apa), namreč do roka, ki je potekel v petek zvečer, niso sprejeli ponudbe dežele Koroške in Republike Avstrije za odkup obveznic, da bi se Koroška lahko dokončno znebila svojih jamstev v višini deset milijard evrov! S tem se je avstrijska zvezna dežela Koroška znašla na robu plačilne nesposobnosti... Dežela Koroška je s pomočjo Republike Avstrije upnikom ponudila najprej 75 odstotkov zneska, v zadnjih dneh pa s pomočjo avstrijskega finančnega ministra Schellinga ponudbo povišala celo na 82 odstotkov. Toda največji upniki -gre za banke, sklade in zavarovalnice, ki imajo za več kot pet milijard evrov deležev Hete - so ostali pri svoji zahtevi, da hočejo 100-odstotno povrnitev svojih zahtev. S tem, da upniki (vsaj zaenkrat) niso sprejeli ponudbe (dve tretjini upnikov bi morala privoliti v ponudbo), grozi deželi Koroški plačilna nesposobnost, dolgovi dežele Koroške pa bodo narasli za 30 odstotkov. Vrhu tega se deželi obe- tajo tudi dolgoletni dragi pravni spori in postopki. Deželni glavar Peter Kaiser (socialdemokrati - SPO), ki je upnike do zadnjega trenutka pozival, naj si odklonilno stališče še enkrat premislijo, je po odločitvi (predvsem nemških) upnikov izrazil svoje »popolno nerazumevanje«. Opozoril je, da bi se morali upniki zavedati, da sta se dežela Koroška in republika Avstrija potrudili in predložili maksimalno Upniki niso sprejeli ponudbe o odkupu obveznic v znesku skoraj 10 milijard evrov ponudbo. Poudaril je tudi, da polom Hy-po-banke ni zakrivila zdajšnja deželna vlada, temveč predhodne vlade, katerim sta skozi več kot desetletje predsedovala najprej Haider in nato še Dorfler - oba od svobodnjaške stranke (FPO). V zvezi z odklonitvijo ponudbe s strani večine upnikov je koroški deželni glavar včeraj napovedal, da je za ponedeljek sklical izredno sejo deželne vlade, na kateri bodo sprejeli vse potrebne sklepe. »Vsekakor bomo šli do roba svoje zmogljivosti«, je poudaril Kaiser, ki ni izključeval, da bi dežela Koroška vnovič stopila v pogajanja z upniki, da bi le še odvrnila za deželo morda usodne posledice. Poudaril pa je tudi, »da tako daleč, da bi bila dežela plačilno nesposobna, še zdavnaj nismo!«. Temu je pritrdil tudi avstrijski finančni minister Hans Jörg Schelling (ljudska stranka - ÖVP), ki je poudaril, da tudi plačilna nesposobnost dežele Koroške ne bi imela takojšnjih posledic. Napovedal je, da bo nadzorna agencija avstrijskih bank (FMA) kot naslednji korak sprejela sklep o odpisu dolgov in jamstev za vsaj 40 odstotkov, kar bi pomenilo, da bodo upniki dobili znatno manj, kot sta jim ponudila dežela Koroška in republika Avstrija. Namignil je še, da bo finančno ministrstvo tudi poskrbelo zato, da upniki ne bodo mogli svoje zahteve do dežele Koroške takoj unovčiti. Medtem svobodnjaška stranka dramatično finančno stanje dežele očitno že hoče zlorabiti za menjavo političnega drobiža. Napovedali so, da bodo na naslednji seji koroškega deželnega zbora vložili predlog za predčasne volitve. Deželni glavar Kaiser je zahtevo takoj ostro zavrnil. Ivan Lukan / Primorshi ALPE-JADRAN Nedelja, 13. marca 2016 3 nabrežina - SKGZ in SSO s slovenskimi ustanovami Ideološki predznaki so mimo, na vrsti polemika Gorica-Trst -T •# • t • V V • • 1*1 * * a a I • V • V Živahno in polemično soočenje o prispevkih, prioritetah in se marsičem NABREŽINA - Deset let je minilo od srečanja Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij z manjšinskimi organizacijami in ustanovami. V teh letih se je marsikaj zgodilo in spremenilo. Dolgo desetletno obdobje sta v petek »presekala« predsednika Rudi Pavšič in Walter Bandelj, ki sta v dom Iga Grudna povabila predsednike oziroma predstavnike organizacij (na 26 povabljenih se jih je zglasilo 21). Bandelj in Pavšič sta predvsem poslušala predloge, kritike in pritožbe udeležencev. Vsi, vključno s predsednikoma SKGZ in SSO, so soglašali, da bi morala deželna posvetovalna komisija za Slovence učinkoviteje uveljavljati stališča manjšine. Nekaj kritik je bilo slišati tudi na račun deželnega odbornika Giannija Torrentija. Večina je sicer priznala, da odbornik »potegne poteze« šele potem, ko se manjšina o njih ne more ali ne zna zediniti. Ivan Peterlin: V Gorici hočejo nekateri po nepotrebnem solirati, kar je škodljivo. Kristina Knez: Kdo je odločil, da je Stadion 1. maj za manjšino prioriteta? V Nabrežini ni nihče postavil pod vprašaj vse tesnejšega sodelovanja med SKGZ in SSO, ki je dobrodošlo. Edini, ki je izrazil velike pomisleke nad tako zastavljenim sodelovanjem, je bil Peter Černic (zadruga Goriška Mohorjeva). Prepričan je, da sta si krovni zvezi zelo različni in da zaradi tega trenutno ni možna skupna strateška vizija. Pač so na srečanju še kar ostro in polemično prišla na dan »prečna« razhajanja med Trstom in Gorico. Da so »zemljepisna« razmerja znotraj SSO in SKGZ precej nerazčiščena (ali prikrita), je dala vedeti Franka Zgavec (Kulturni center Lojze Bra-tuž). Bandlju in Pavšiču je očitala, da enake pozornosti, ki sta jo posvetila novemu Tržaškemu knjižnemu središču, ne namenjata goriški Katoliški knjigarni. Predsednik ZSŠDI Ivan Pe-terlin je apel goriških ustanov glede prispevkov, ki smo ga v petek objavili v Primorskem dnevniku, označil ne le kot nepotrebno soliranje, temveč tudi za politično delegitimacijo SKGZ in SSO. »Nastopiti moramo skupaj, ker smo vsi v isti kaši,« je dejal Peterlin. Predsedniku ZSŠDI je milo za drago odgovorila ravnateljica goriškega Dijaškega doma Simon Gregorčič Kristina Knez. V Gorici ni šlo za nobeno soliranje, kot trdi Peterlin, temveč za opozarjanje na težave. »Nas ni nihče vprašal, če je Stadion 1. maj prioriteta. Očitno nekateri so vedno prioriteta v manjšini, drugi pa nikoli,« je podčrtala Knezova. Acetu Mermolji (ZTT) se ne zdi koristna zamisel združevanja naših založb. Na Tržaškem deluje okrog 15 italijanskih založb, mnoge dobivajo javne prispevke in nikomur ni prišlo na misel, da bi jim vsiljeval združitev. Enako stališče je iznesel Marij Maver (Mladika), po katerem bi vsiljena združitev založb prizadela skrb za slovenski jezik in pluralizem znotraj manjšine. Glede narodnih domov Mermo-lja ne bi hotel, da bi se Slovenci znašli v položaju Silvia Berlusconija, ki s svojimi dvajsetimi vilami, ne ve v kateri bi prebival. »Stene ne govorijo, pač Desno srečanje v Nabrežini in spodaj predsednika SSO in SKGZ Walter Bandelj in Rudi Pavšič foto damj@n pa govorijo ljudje in knjige,« je prepričan zastopnik ZTT. Breda Pahor (SSG) je opozorila na vprašanje lastnine, zlasti pa nujne obnove tržaškega Kulturnega doma. Mara Černic (glasbeni center Emil Komel) ocenjuje, da je združevanje glasbenih šol le stvar časa, v kar je prepričana tudi Milena Padovan (Glasbena matica). Černiceva je prepričana, da bo združitev zamejskih glasbenih šol taka ali drugače odprla pot drugim spremembam v manjšini. Prihodnost glasbenega šolstva pa ni le stvar Komela in GM, temveč vse manjšine, je dodala Padovanova. Marino Marsič (SKGZ) je obžaloval, da se takšna srečanja začenjajo Ace Mermolja: Nočem, da bi se Slovenci z narodnimi domovi znašli kot Silvio Berlusconi s svoji vilami. V resnici se ne more odločiti, kjer bi prebival in končajo pri denarju. »Ko dobimo iz Rima in Ljubljane nekaj več denarja smo vsi veseli, ko ga dobimo manj smo vsi žalostni. Kje pa so naše prioritete,« se je vprašal Marsič. Igor Kocijančič (ZSŠDI in SKGZ) je ocenil, da na takšnih forumih prevečkrat govorimo o manjšini, takšni kot si jo želimo in ki je ni, ne pa o skupnosti, takšni kot v resnici je. Glede prispevkov ni dovolj, da probleme rešujemo na politični ravni, moramo namreč prepričati tudi funkcionarje, ki se po Kocijančičem mnenju vse bolj bojijo nadzornikov in računskih sodnikov. Zoran Sosič (Sklad Mitja Čuk) je obžaloval, da njegova ustanova še ni na seznamu primarnih organizacij, za kar plačuje visoko finančno ceno. Pierina Furlan (KRUT) ocenjuje, da so v manjšini zapostavljene ustanove, ki se ukvarjajo s socialnimi vprašanji in s starejšo populacijo. Pavšič je priznal, da je posvetovalna komisija zanemarjala odnose s slovenskimi organizacijami in da smo »včasih do naših sogovornikov premalo odločni.« Torrenti je večkrat skoraj primoran odloča, ker smo mi šibki ali razdeljeni, je priznal predsednik SKGZ. Bandelj je glede finančnih težav Novega glasa mislil, da se bo stanje popravilo, v resnici pa se ni. »Novi glas je predvsem stvar SSO, tudi manjšina pa mora pomagati časopisu,« je prepričan predsednik SSO. Sandor Tence sso-skgz sandor.tence@primorski.eu H V V • Trzacani in GoriCani V odnosih med SKGZ in SSO smo bili doslej vajeni političnih in ideoloških razhajanj in prerekanj. »Beli« so dolgo očitali SKGZ, da je podružnica Jugoslavije in kasneje slovenskih stricev v ozadju, »rdeči« pa SSO, da je podaljšek stranke Slovenske skupnosti. S časom so se ti očitki hvala bogu polegli, tako so da takšna razhajanja nadomestila različna stališča in gledanja, kar je normalno in naravno. V Nabrežini so v petek zvečer izrazito prišla na dan različna gledanja med Trstom in Gorico. To se ni zgodilo prvič, a prvič morda v takšni javni in izostreni obliki, saj se o teh stvareh v glavnem ne govori in piše. Pogostoma beležimo različna gledanja med SKGZ in SSO, tokrat pa smo doživeli »prečna« zemljepisna razhajanja. In to ravno v času, ko sta na vodilnih položajih krovnih organizacij Goričana. Kamen spora, če ga tako lahko imenujemo, je pismo, ki so ga iz Gorice Igor Komel (Kulturni dom), Franka Žgavec (Kulturni center Lojze Bratuž), Kristina Knez (Dijaški dom Simon Gregorčič) in Peter Černic (zadruga Goriška Mohorjeva) poslali odborniku FJKGianniju Torrentiju, slovenskemu ministru Gorazdu Žmavcu ter SSO in SKGZ. V pismu opozarjajo na finančne težave omenjenih ustanov, ki bodo primorane, če bo šlo tako naprej, tudi odpuščati osebje. V podobnem, če že ne v enakem položaju, so tudi »tržaške« organizacije. Zakaj ni šlo za skupno pobudo Trsta, Gorice in Benečije, je bilo slišati v Nabrežini. Spor o pismu se je kmalu razširil na Stadion 1.maj, avtobus ZSŠDI, ki »služi« v glavnem le Tržačanom, in Tržaško knjižno središče. Padlo je nekaj ostrih besed, Bandelj in Pavšič sta delovala pomirjevalno, oba pa napovedujeta, da zadeve ne bosta pometla pod preprogo. Nabrežinskega soočenja ne gre dramatizirati, a tudi ne podcenjevati. Paradoks je, da so, različna gledanja med Trstom in Gorico prišla do izraza, ko je slovenska manjšina iz Rima dobila več denarja, kot v prejšnjih letih. bocen - Med žrtvami pet južnotirolskih in en avstrijski turni smučar Plaz zahteval šest življenj BOCEN - Snežni plaz na Južnem Tirolskem je zahteval življenje šestih turnih smučarjev, osem pa jih je plaz preživelo, nekateri so se iz smrtnega objema snega izvlekli sami. Žrtve so Južnotirolci, stari med 21 in 49 let, in en avstrijski državljan. Nesreča se je zgodila, ko so bili alpinisti na poti na prek 3300 metrov visok vrh Monte Nevoso na območju Pustriške doline. Na Južnem Tirolskem sicer ta čas velja znatna nevarnost snežnih plazov, a je ta včeraj dosegala le drugo od petih stopenj. S pobočja se je utrgal 150 metrov širok in 300 metrov dolg plaz, ki je vse alpiniste pokopal pod sabo, o vzrokih plazu pa preiskovalci in reševalci še ugibajo. Raziskovalec Giampietro Verza je poudaril, da je konec prejšnjega tedna na omenjenem območju snežilo kot v letošnji zimi še nikoli, sneg pa zato ni utrjen, k čemur sta pripomogla tudi Reševalci na delu ansa mila zima in pomanjkanje jesenske snežne podlage. Marec je za turno smučanje šele uvodni mesec in je potrebno biti previdni. Smrt zaradi plazu lahko nastopi zaradi utopitve, ker se sneg v ustih stopi in z vodo napolni pljuča, smrt pa je lahko tudi mehanska. Če je sneg težek, te preprosto zmečka. Če se pod snegom ustvari zračna niša lahko preživiš tudi 24 ur, če si primerno oblečen. Nocoj marčevska oddaja Alpe Jadran TRST - Marčevsko epizodo oddaje Alpe Jadran uvajata TV prispevka o vse bolj razširjeni uporabi zelene energije in o pomoči beguncem, v produkcji Bavarske Televizije. Hrvaško uredništvo se predstavlja s pripevkom o znamenitostih mesta Sinj v pričakovanju 300-letnice alke in s portretom strastnega zbiratelja starih dalmatinskih razglednic. Madžarska Televizija je pripravila reportažo o neorenesančnem dvorcu v Szabadkigyosu, Deželni sedež Rai iz Bocna pa slikovite posnetke o jahalni poti čez Karnijski greben na meji med Italijo in Avstrijo. Iz Slovenije prihajajo tv utrinki o ljubljanski potujoči knjižnici Bibliobus, o tradicionalnem kraškem brinjevcu in o značilnostih Baške grape s tamkajšnjo filmsko tematsko potjo. Na sporedu nocoj po Rai3Bis , ob 20.50, s ponovitvijo v četrtek, 17. marca, ob isti uri. 4 Nedelja, 13. marca 2016 APrimorski r dnevnik trst - Rezultati vpisovanja za prihodnje šolsko leto 2016/2017 Padec števila dijakov na nižjih srednjih šolah Kar 53 prvošolcev manj - Osip na Proseku, v Nabrežini, Dolini in pri Sv. Jakobu vpisi v nižje srednje šole za šolsko leto 2016 / 2017 2016/17 2015/16 1. letnik Skupno 1. letnik Skupno Nižja srednja šola Ivan Cankar - Sv. Jakob 6 27 15 34 Nižja srednja šola Sv. Ciril in Metod - Sv. Ivan 28 75 32 66 Nižja srednja šola Sv. Ciril in Metod - Katinara 22 63 21 53 Nižja srednja šola Simon Gregorčič - Dolina 19 70 26 82 Nižja srednja šola Srečko Kosovel - Opčine 34 93 33 91 Nižja srednja šola Fran Levstik - Prosek 7 58 26 65 Nižja srednja šola Igo Gruden - Nabrežina 21 94 37 104 Skupno 137 480 190 495 V nižjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem bo v prihodnjem šolskem letu sedelo 480 dijakov, od katerih 137 v prvem letniku, kar je precej manj kot v tekočem šolskem letu, v katerem po naših podatkih obiskuje slovenske nižje srednje šole 495 dijakov, od katerih pa jih je kar 190 v prvem letniku, kar pomeni, da bo število prvošolcev v primerjavi z letošnjim padlo kar za 53 enot. To je rezultat letošnjega vpisovanja v prvi letnik nižje srednje šole za prihodnje šolsko leto 2016/2017. Največji osip so zabeležili na Nižji srednji šoli Frana Levstika na Proseku, kjer letos obiskuje prvi razred 26 dijakov, v prihodnjem letu pa jih bo le sedem, se pravi 19 manj. Ravnateljica Marina Ca-stellani padec povezuje z letošnjim majhnim številom petošolcev na proseški osnovni šoli, medtem ko na osnovni šoli v Zgoniku nimajo petega razreda, iz Bar-kovelj pa ni bilo nobenega vpisa. Nasprotno na NSŠ Srečka Kosovela na Op-činah ni opaziti večjih sprememb. Drugi največji padec so zabeležili na trst - 19. in 20. marca dneva sklada FAI Slovenski dijaki vabijo v staro pristanišče Prihodnji konec tedna nas tržaški dijaki-ciceroni spet vabijo k spoznavanju kulturne dediščine ob Dnevih pomladi sklada FAI: tokrat bo na vrsti obisk tržaškega starega pristanišča. Odhod bo izpred glavnega vhoda v pristanišče, na Trgu Santos, za nekdanjo avtobusno postajo. Z avtobusi se bodo obiskovalci najprej popeljali po zaprti prostocarinski coni, nato si bodo ogledali prenovljeno Skladišče št. 26 ter muzejski pol s Hidrodinamično centralo in Transformatorsko postajo pri Barkovljah. Z avtobusi se bodo nato peljali nazaj. Dijaki Prešerna, Slomška in Zoisa bodo obiskovalce vodili v soboto, 19. marca, ob 10.15, in v nedeljo, 20. marca, ob 15.15. Toplo vabijo in pozivajo: Napolnimo avtobus! Za vstop v prostocarinsko cono je tokrat potrebna prijava preko klicnega centra (tel. št. 340-7546609 od 9.30 do 13. ure in od 15. do 18. ure) ali pa po elektronski pošti (gfpfvg@gmail.com): za sobotni ogled do četrtka, 17. marca (do 13. ure), za nedeljski termin pa do petka, 18. marca (prav tako do 13. ure). Ob prijavi je treba sporočiti osebne podatke: ime in priimek, kraj in datum rojstva, št. osebnega dokumenta (osebne izkaznice ali potnega lista, ne pa vozniškega dovoljenja), in še telefonsko številko ali elektronski naslov. Obiskovalec naj se izrecno prijavi v slovensko skupino in izbere sobotni ali nedeljski termin. Ogled traja dobri dve uri, k obisku seveda toplo vabijo tudi profesorji oziroma mentorji. Dijaki v starem pristanišču NSŠ Iga Grudna v Nabrežini: tam je v tekočem šolskem letu 37 prvošolcev, v prihodnjem šolskem letu pa jih bo po trenutno razpoložljivih podatkih 21, se pravi 16 manj. Po besedah ravnatelja Večstopenjske šole Nabrežina Marka Jarca pa je nekaj vpisov še »v zraku«, tako da ni izključeno, da bodo tudi v prihodnjem šolskem letu na na-brežinski šoli imeli dva prva razreda. Če bi se vsi petošolci Večstopenjske šole Josipa Pangerca v Dolini vpisali na NSŠ Simona Gregorčiča, bi prvi razred v prihodnjem šolskem letu štel kar 30 dijakov, medtem ko jih bo le 19, kar pomeni sedem manj kot v tekočem šolskem letu. Letos so bili priča nekoliko presenetljivi množični izbiri staršev učencev OŠ Albina Bubniča iz Milj, ki so se odločili za vpis na katinarsko podružnico NSŠ Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana, za katero pa se jih navadno odloča le del, pravi ravnateljica Fiorella Benčič. Osip pri prehodu z osnovne na nižjo srednjo šolo skrbi ravnatelja Večstopenjske šole Sv. Jakob Marijana Kravosa: na NSŠ Ivana Cankarja so namreč zbrali le šest vpisov, kar je devet manj kot v tekočem šolskem letu. V nekaterih primerih so družine izbrale druge slovenske nižje srednje šole, precej pa se jih je odločilo tudi za vpis na italijanske šole. Razlogov je več, izbira pa je bila verjetno odvisna bodisi od jezika, ki se uporablja v družini, pa tudi od oddaljenosti oz. bližine šole, pravi Kravos. Na NSŠ Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu oz. na njeni katinarski podružnici bodo že drugič zapored imeli višje število dijakov, poudarja ravnateljica Večstopenjske šole Vladimirja Bartola Carolina Visentin. Glede vpisa v prvi letnik tu ni velikih sprememb v primerjavi s tekočim šolskim letom, saj se bo pri Sv. Ivanu število prvošolcev rahlo zmanjšalo, na Ka-tinari pa utrdilo. Ivan Žerjal •Y> ant.ifaiiitm dan«* vabi na pogovor 'SAMO SVOJA - Pravice žensk od zakona 194/78" Sodelovale bodo: poslanka Tamara Blažina, ginekologinja Gerdi Schojer in psihologinja Martina Flego JUTRI, 14. marca 2016, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. S. Francesco 20 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Prvi dan pouka na NSŠ Simona Gregorčiča v Dolini Gostilne fotodamj@n PRECNIK 1/b Tel. 040 200871 Fax 040 201267 info@sardoc.eu www.sardoc.eu Zaprto v ponedeljek in torek ITA gostilna Ljudski dom Križ 401 RIBJI MENU ŽE OD 25€ TEL. 040 2209058 JNžtaria at ptm TIPIČNE DEŽELNE IN KRAŠKE JEDI Sprejemamo rezervacije za velikonočno kosilo Božje polje, 14 - Zgonik (TS) - Tel.: 040 225324 - 348 8907655 pizzeria - bar - gostilna »VETO» peč na drva DEBENJAK NADA sne TIPIČNE DOMAČE JEDI DIVJAČINA OPČINE Proseška ulica 35 Tel. 040.211629 ob torkih zaprto nGn í¿Ovil I MA <£- USTIN h iê : -Ai Iz pret ZGONIK 3/A Tel. 040.229123 www.gustlntrattorla.com lnfo@gustlntrattorla.com Iz preprostih sestavin pričaramo okusne jedi Ošterija Ferluga od leta 1900 Dimitri Ferluga TIPIČNE DOMAČE, MORSKE IN KRAŠKE JEDI Ferlugi (TS) Ulica Bellavista 12 tel.: 347 139 61 33 GOSTILNA ILNUOVO PETTIROSSO Brankovič Sanela TIPIČNE SRBSKE JEDI IN RIBJE SPECIALITETE Sv. Križ 16 Tel. 342 1275579 Devin Nabrežina 340 9956331 / Primorshi TRŽAŠKA Nedelja, 13. marca 2016 5 trst - Finančna straža med enoletno preiskavo odkrila obilno davčno utajo Tržačan preko Hong Konga prikril dobre 4 milijone evrov Tržaško podjetje, ki prodaja električne komponente, se je prek svojega formalnega sedeža in upraviteljev v daljnem Hong Kongu izogibalo italijanski davkariji. Italijanski državi je bilo to podjetje povsem neznano, čeprav je njegova dejavnost popolnoma koncentrirana na tem ozemlju, njegov dejanski upravitelj pa živi in dela v Trstu. Tako naj bi podjetje v nekaj letih prikrilo za 3,8 milijona evrov dobička (s tem se je izognil davkom IRES in IRAP) in 750.000 evrov neplačanega davka na dodano vrednost IVA: skupno 4,6 milijona evrov. Ker je vsota obilna, je pokrajinsko poveljstvo finančne straže državnemu tožilstvu v Trstu prijavilo podjetnika, saj v takih primerih uvedejo kazenski postopek. Preiskava finančne straže (koordiniralo jo je tožilstvo) je trajala približno leto dni, začela pa se je, ko so finančni stražniki med ogledom dokumentacije o podjetju naleteli na sumljive neskladnosti, je razložil polkovnik Antonio Frasca-ro, poveljnik tržaškega oddelka davčne policije. Vse se je začelo s preverjanjem podatkov v zvezi z nekim deželnim finančnim prispevkom za italijansko družbo, dejavno v računalniškem sektorju. Opazili so, da je to podjetje neki hong-konški družbi v okviru raznih kupoprodaj plačevala posamezne zneske nad 100.000 evri, ne da bi od nje v doglednem času dobila kaj v zameno. Poslovanje ni bilo v skladu z normalno trgovinsko prakso. Izkazalo se je, da pripadata obe družbi istim ljudem. Preiskovalci so z zapletenimi postopki analizirali ter primerjali trgovsko dejavnost, računovodske izkaze, dopise in druge dokumente, pri čemer so opazili, da dejavnost podjetja zadeva skoraj v celoti italijansko ozemlje. Tu so skoraj vse njegove stranke, kjer sta de facto tudi upravni sedež in vodstvo družbe, ki ima formalni sedež v Hong Kongu. Zatem so ugotovili, da v Aziji v resnici skoraj nič ne Pogled z morja na Hong Kong, kjer je imela tržaška družba formalno svoj sedež in upravitelje odločajo: tamkajšnji upravitelji družbe, pristojni za proizvodnjo električnih komponent, se za vsako zadevo obračajo na tržaško vodstvo. Hong Kong, ki uživa v okviru Kitajske široko avtonomijo, je bil do 31. decembra lani na črnem seznamu držav z ugodnim davčnim režimom, ki ne sode- lujejo z italijanskimi organi. 1. januarja so ga s tega seznama umaknili, potem ko je prišlo do podpisa sporazuma za izmenjavo informacij o davkoplačevalcih. (af) treviso - V prometni nesreči včeraj ob zori umrl voznik iz Trsta Tragedija v Venetu 49-letni Romun Ilie Catarau izgubil življenje, njegova žena in otroka ter drugi voznik hudo poškodovani V hudi prometni nesreči v kraju Si-lea pri Trevisu je včeraj ob zori izgubil življenje 49-letni Ilie Catarau, romunski državljan s stalnim bivališčem v Trstu. V silnem trčenju med dvema avtomobiloma v krožišču pri izvozu iz avtoceste A27 so se hudo poškodovale še štiri osebe, med njimi dva otroka. Catarau je vozil avto opel corsa, v katerem so bili tudi njegova žena ter otroka. Pri izvozu Treviso jug je zapustil avtocesto in zapeljal v kro-žišče, kjer je iz nepojasnjenih vzrokov trčil v avtomobil audi, ki ga je upravljal maroški državljan. Vseh pet vpletenih je bilo ukleščenih v razbitine, izvlekli so jih gasilci, za Catarauja pa žal ni bilo pomoči. Nov patruljni čoln finančne straže V petek so pri privezih pomorskega in letalskega operativnega oddelka tržaške finančne straže predali namenu nov patruljni čoln. Plovilo, ki ga je blagoslovil tržaški nadškof Giampaolo Crepaldi, so poimenovali po podporočniku finančne straže Leoneju Benvenutiju, ki je padel v Zadru 12. junija 1942, medtem ko je, piše v sporočilu, »poskušal osvoboditi italijansko žensko, ki jo je ugrabila tolpa dalmatinskih upornikov«. Novi patruljni čoln z oznako G. 222 in izpodrivom 56 ton pripada tipu »Buratti«, dolg je 22 in širok 5,40 metrov, ob hitro- sti 22 vozlov lahko pluje 24 ur, posadka pa šteje 12 mož. Podpisi za pravico do samoobrambe Tudi v Trstu se bo mogoče podpisati pod predlog zakona na ljudsko pobudo, ki ga je pred nedavnim vložila stranka Italija vrednot z namenom okrepiti pravico do samoobrambe in tako na najvišji ravni zaščititi nedotakljivost bivališča. Zbiranje podpisov poteka v uradu za sklepe Občine Trst na Trgu Granatieri 2 ob ponedeljkih, torkih in petkih med 9. in 11. uro, ob sredah med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in četrtkih pa tudi med 14.30 in 16.30. Gasilci so iz razbitin izvlekli vseh pet vpletenih, eden je bil mrtev gasilci * POSTANI NAŠ SLEDILEC @primorskiD boljunec - Dolinska občinska uprava o načrtu za ohranjanje in razvoj doline Glinščice Temelji za spoštljivo prihodnost Na obtožbe o malomarnosti pri upravljanju Deželnega naravnega rezervata doline Glinščice, ki so zadnje čase letele na dolinsko občinsko upravo, je bilo treba odgovoriti z dejanji, pravzaprav s smernicami zanje. Dolinski občinski upravitelji so Deželi FJK namreč te dni vročili celovit načrt za ohranjanje in razvoj domačega rezervata. »Doslej je bilo vse ustavljeno samo zaradi sodne obravnave o dogodkih izpred štirih let, ne zaradi malomarnosti,« je novinarjem včeraj pojasnil dolinski občinski odbornik za okolje Franco Crevatin, ki so ga kritike nekaterih okoljevarstvenikov oz. politikov presunile. Dolinski župan Sandi Klun je opozoril, da se lahko sedaj, ko je proces zaključen, končno kaj postori. Občinska uprava se je zato že srečala z domačimi srenjami, ki so lastnice 90 odstotkov doline Glin-ščice, ter z domačimi okoljskimi oz. športnimi združenji, in zasnovala skupen načrt za prihodnost rezervata. Načrt, ki ga je okvirno orisal njegov podpisnik, naravoslovec Giuliano Sauli, predvideva izpraznitev vodnega zajetja (jeza), kar je nujno potrebno zlasti v primerih, ko voda krepko narase in je treba njen tok upočasniti. V načrt je vključeno tudi obrezovanje zelenja, ki je ob strugi spet močno podivjalo. Od leta 2012, se pravi, ko so zadnjič poskrbeli za »čistilno akcijo«, je namreč požagano rastlinje ponovno pognalo, tako da bo treba ohraniti le krepkejša debla dreves, ki bodo čez kakih 20 let s svojimi krošnjami ustvarila naravni lok nad rečno strugo. Sau-li je hkrati pojasnil, da bo poskrbljeno za čiščenje rečne struge, kjer se je v tem času v njej nabralo precej kamenja, ki se kruši s sten in se z vodotokom pomika proti dolini. Sedaj je na potezi Dežela, pravzaprav Srečanje pri koči Premuda - z leve Sauli, Klun in Crevatin ter pogled na strugo reke Glinščice fotodamj@n njen znanstveni odbor, ki mora načrt, ki ga je občinski svet že osvojil, odobriti; nakar bo spet romal v občinski svet. »Najbrž bo odobren jeseni, vendar bo pot dolga, ker moramo najprej najti ustrezna denarna sredstva za njegovo uresničitev, končni izvedbeni načrt pa mora spet mimo deželnih uradov. Recimo, da postavljamo danes temelje za pri- hodnost,« je dejal župan. Tako Crevatin kot Klun sta poudarila, da si občinska uprava prizadeva, da bi obiskovalci veliko bolj spoštovali to območje: vse več je namreč sprehajalcev, kolesarjev, plezalcev in takih, ki se hodijo kopat v hladne rečne bazene, ki jim ni mar za okolje. »Spoštljivo koristimo okolje, je ge- slo načrta, ki predvideva seveda ohranjanje vseh naravnih značilnosti znotraj rezervata, zunaj njegovih meja pa cilja na razvoj okolice. Pomislili smo na parkirišča, informativne točke ter prostore, kjer se lahko obiskovalec okrepča in odpočije, s katerimi danes žal ne razpolagamo.« Sara Sternad 6 Nedelja, 13. marca 2016 AKTUALNO Primorski ki Ji trst - Priprave na junijske volitve Furlanič zelo blizu županski kandidaturi Nova levičarska lista Skupaj za Trst-Združena levica Iztok Furlanič je vse bližji kandidaturi za tržaškega župana. Odločitev bo sicer padla v naslednjih dneh, ker novoustanovljena levičarska lista Skupaj za Trst - Združena levica nima drugih kandidatov je Furlanič glavni favorit za kandidaturo. O tem sta na včerajšnji novinarski konferenci govorila Peter Behrens (SKP) in Bruna Zorzini (KSI), ki skupaj z Listo Tsipras sestavljajo novo levičarsko gibanje. Sprva je kazalo, da bodo levo gibanje, poleg komunističnih strank in Liste Tsipras, sestavljali še občinski svetnik Marino Sossi (nekdanji član SEL) in Fabio Omero, ki je zaradi razhajanj z županom Robertom Cosoli-nijem izstopil iz Demokratske stranke. Sossi je šel po svoje in napovedal svojo župansko kandidaturo, Omero in somišljeniki pa so se odločili, da ne bodo pristopili v tako zastavljeno levičarsko listo. Sossi, Omero in Furla-nič so bili pred nekaj tedni evidentirani kot županski kandidati, sedaj je ostal le predsednik tržaškega občinskega sveta. Behrens in Zorzinijeva sta obžalovala, da za junijske volitve ne bo mogoče oblikovati kolikor toliko širokega levičarskega zavezništva. SKP in Komunistična stranka Italije (KSI) sta se do zadnjega prizadevali za enotno nastopanje, ki je očitno po Sossijevi odločitvi in umiku Omero-vega gibanja Possibile- Comitato ar-ticolo 3 sedaj dokončno splavalo po vodi. Bruna Zorzini in Peter Behrens na včerajšnji novinarski konferenci foto damj@n Da je prišlo do razkola na levici obžalujejo tudi Omero in njegovi politični sopotniki. Njihov glasnik Federico Butto ocenjuje, da so na predvolilnih pogovorih prevladali ozki osebni in frakcijski interesi ter politična kratkovidnost. »Naše gibanje se bo še naprej borilo, da se levica ne bo zaprla v kot, temveč da bo znala svoje ideje posredovati širši italijanski družbi in ne le omejenemu krogu ljudi, kot se dogaja danes,« je v kritičnem stališču zapisal Butto. O vsem tem pa bo tekla beseda po volitvah, »ko bo morda spet mogoče na levici zgraditi nekaj novega in trajnega,« piše v tiskovnem sporočilu levičarskega gibanja. (st) trst - Politika Predvolilna zmeda in spori v desni sredini Mirovniki proti vojni v Libiji Mirovniki so se spravili na bližnjo banko, češ da svojim strankam omogoča izvažanje orožja fotodamj@n Kakor drugod po Italiji so včeraj tudi v Trstu demonstrirali proti vojnim pustolovščinam v Sredozemlju, še posebej v Libiji. Mirovniki so se zbrali na Borznem trgu in mimoidoče opozarjali na dejstvo, da je vojna že v teku, čeprav se o njej ne govori. O razlogih za demonstracijo so spregovorili dopoldne na tiskovni konferenci predstavniki odbora Fabio Ferri, Silvia Di Fonzo in Alessandro Ca-puzzo. Renzijeva vlada trdi, da noče vojne z Libijo, dejansko pa javnosti prikriva dejstvo, da s Sicilije bombardirajo Libijo brezpilotna letala in da so v tej državi na bojiščih aktivne enote posebnih sil. Do pomladanskih volitev bomo priča previdnemu stopnjevanju vojaških akcij z namenom, da se javnost privadi na vojno stanje. Kajti sedaj je vsaj 80 odstotkov državljanov proti napadu na Libijo, saj je vsem jasno, da gre za ropanje in delitev energetskih virov, predvsem plina in nafte, ki ju na tem področju ne manjka. Apetiti pomembnih italijanskih podjetij in multinacionalk so nenasitni, je bilo slišati na tiskovni konferenci. Mirovniki so opozorili tudi na dejstvo, da je Trst s svojo luko eno izmed središč trgovine z orožjem, kar je bilo predmet posebne prijave sodstvu. Še posebej so demonstranti opozorili na banke, ki svoje kapitale investirajo v proizvodnjo orožja, namesto, da bi kreditirale nova delovna mesta. Tržaški Pomorski Klub Sirena sklicuje 40. REDNI OBČNI ZBOR v petek, 18. marca 2016, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, na navtičnem sedežu v Trstu, Miramarski drevored 32. Včeraj danes Danes, NEDELJA, 13. marca 2016 KRISTINA Sonce vzide ob 6.20 in zatone ob 18.08 - Dolžina dneva 11.48 - Luna vzide ob 9.05 in zatone ob 23.42. Jutri, PONEDELJEK, 14. marca 2016 MATILDA VREME VČERAJ: temperatura zraka 10,5 stopinje C, zračni tlak 1017,3 mb ustaljen, vlaga 56-odstotna, veter 24 km na uro severovzhodnik, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 10,1 stopinje C. OKLICI: Alessio Antonacci in Veronica Barile, Sergio Conighi in Jasna Germani, Alessandro Cossutti in Nuryan-ty Lie, Antonio Patuto in Jessica Cri-spino, Simone Fonda in Danae Pracel-la, Emanuele Avanzi in Donatella Luf-cich, Marco Martincich in Annalisa Fa-vero, Andrea Clocchiatti in Ilaria Bo-zeglav, Marco Pivetta in Elisa Rumiel, Andrea Capuano in Anna Teresa Zam-pella, Roberto Tozzi in Elena Matco-vich, Alessandro Bensi in Giulia Me-nardi, Gian Luca Qualizza in Antonella Franceschini. U Kino Roberto Dipiazza Roberto Dipiazza, kandidat »in pectore« za tržaškega župana, je bil včeraj tarča ostrih kritik morebitnih volilnih zaveznikov. Občinska svetnika Franco Bandelli in Paolo Rovis sta mu očitala popolno podrejenost »dik-tatu« Forza Italia glede sestave kandidatnih list za občinski svet. Trenutno namreč še ni jasno, ali bo Di-piazzo v desni sredini podprla ena sama kandidatna lista ali pa več list. V resnici se nekateri bojijo, da bi v ostrem boju za preference izpadli iz občinskega sveta, od tod pritiski z vseh strani na Dipiazzo. Bandelli med drugim še ni »prebavil«, da je Dipiazza v primeru zmage za podžupana že proglasil predstavnika Severne lige Pierpaola Ro-bertija. Podžupan bi moral po Ban-dellijevem prepričanju biti tisti kandidat za občinski svet, ki bo prejel največ osebnih preferenc. Rovis pa je Di-piazzi očital, da se je popolnoma spremenil po nedavnem sestanku s Sil-viom Berlusconijem v Arcoreju, »po katerem naj bi se popolnoma podredil ukazom stranke Forza Italia.« V desni sredini vlada, skratka, precejšen kaos. V Miljah opozicija še brez kandidata Miljska desna sredina do včeraj še ni določila svojega županskega kandidata ali kandidatko. Pač pa je svojo župansko kandidaturo uradno potrdila Roberta Vlahov za krmilom občanske liste Obiettivo comune per Muggia. Kandidatka nima strankarske izkaznice, ukvarja se z novinarstvom in je sindikalistka zveze UGL. V Miljah bodo občinske volitve istega dne kot v Trstu, ni pa predviden drugi volilni krog. SKD Tabor Prosvetni dom-Opčine danes, 13. marca, ob 18. uri komedija DRUŽINSKE ŠTORJE OD ZMAGOTA IN VITORJE režija Ingrid Verk priredba Boris Piciga gostuje KD Gledališka skupina Dekani young«; 20.05, 22.10 »Perfetti scono-sciuti«; 11.10, 13.05, 15.10, 17.10, 17.35, 19.40, 22.05 »The divergent series: Allegiant«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.15, 17.30, 20.00, 22.10 »Ave, Cesare!«; Dvorana 2: 15.30 »Kung fu panda 3«; 17.15, 20.00 »Room«; 22.15 »Attacco al potere 2«; Dvorana 3: 15.20, 17.40, 19.50, 22.15 »The divergent series: Allegiant«; Dvorana 4: 15.00 »Zootro-polis«; 17.00 »Kung fu panda 3«; 18.45, 21.00 »Il caso spotlight«; Dvorana 5: 16.10, 18.10, 20.15, 22.10 »Forever young«. S Poslovni oglasi PRODAJAM HIŠO z dvoriščem in vrtom v Boljuncu ter kmetijsko zemljišče v Dolini. Pokličite 3455207740. AMBASCIATORI - 15.30, 17.30, 19.40, 21.50 »The divergent series: Allegiant«. ARISTON - 17.00, 19.00, 21.00 »Weekend«. CINEMA DEI FABBRI - 18.15, 20.00 »Cinema Komunisto«; 16.30, 21.30 »Amore, furti e altri guai«. FELLINI - 18.00 »Fuocoammare«; 16.00, 20.00, 22.00 »The Danish girl«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.15 »Il caso Spotlight«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Room«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.10, 20.00, 22.00 »Suffragette«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.40, 20.00 »(Ne) Profesionalec«; 12.20, 13.30, 14.20, 16.15 »Alvin in veverički: Velika Alvintura«; 20.40 »Bogovi Egipta«; 13.20, 18.10, 20.20 »Deadpool«; 19.15, 21.25 »Dedek uide z vajeti«; 17.00 »Kung fu panda 3 3D«; 12.00, 14.00 »Robinson Crusoe«; 16.00 »Spartak«; 16.00, 18.00, 19.00, 20.30, 21.20 »Trilogija Razcepljeni: Povezani«; 12.30, 14.40, 18.30 »Zootropolis«; 11.30, 13.40, 15.50, 17.45 »Zootropolis 3D«. NAZIONALE - 11.00, 15.20, 16.50, 18.30 »Kung fu panda 3«; 11.00, 15.20, 17.10, 19.00, 21.00 »Zootropolis«; 18.50, 20.30, 22.10 »Attacco al potere 2«; 17.00, 18.45, 20.00, 22.00 »Perfet-ti sconosciuti«; 16.15, 18.00, 20.15, 22.10 »Ave, Cesare!«; 15.30, 17.10, 20.30, 22.15 »Forever young«; 11.00, 15.20 »Pedro galletto coraggioso«. SUPER - 17.00, 21.30 »Lo chiamavano Jeeg Robot«; 19.00 »Revenant - Redi-vivo«. THE SPACE CINEMA - 11.10, 12.30, 13.20, 15.10, 15.30, 17.40 »Kung fu panda 3«; 10.50, 13.05, 15.20, 17.35, 19.50 »Zootropolis«; 11.00, 15.35, 17.45, 20.00, 22.10 »Attacco al potere 2«; 11.20, 13.30, 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Ave Cesare!«; 20.00, 22.15 »Deadpool«; 11.00, 13.10, 15.20, 17.30, 19.40, 21.45, 22.10 »Forever POŠTENA GOSPA z dolgoletnimi izkušnjami iščem delo kot gospodinjska pomočnica. Delam vse. Tel. 00386-31220557. UČNE ALI VZGOJNE TEŽAVE, INŠTRUKCIJE-STROKOVNA POMOČ 00386 41 695 325 ŠIVILJSTVO ANDREJA - šivanje po naročilu, razna popravila v trgovini MANA-SEŽANA Tel. 00386-41-455157 0 Mali oglasi DAM v najem stanovanje na Opčinah, blizu centra: dve spalni sobi, dnevna soba, kuhinja z balkonom, kopalnica in parkirni prostor. Tel. št.: 3395636698. GOSPA z dolgoletno delovno izkušnjo kot negovalka starejših in bolnih, išče delo v dnevnih urah. Tel.: 3452420325. PETČLANSKA DRUŽINA, zaradi obnovitvenih del na lastnem domu, išče v Nabrežini ali neposredni okolici, manjšo opremljeno in vseljivo hišo (ali večje stanovanje) v najem, za obdobje od aprila do junija-julija. Tel. 339-8682139. PRODAM električno žago za drva in stojalo. Tel. št.: 040-214218. PRODAM v centru Opčin (blizu spomenika) stanovanje (87 kv.m.) v prvem nadstropju: dve sobi, kuhinja z balkonom, kopalnica, garaža in mala kašča. Tel.: 320-4664784. V NEDELJO, 6. marca, smo ob zaključku prireditve Vsi smo prijatelji dobili jakno in žensko kapo. Tel. št.: 380-3584580. / Primorshi TRŽAŠKA Nedelja, 13. marca 2016 7 OBČINA CUSiNfli DOLINA ^ » v sodelovanju z Naravnim rezervatom doline Glinščice Didaktičnim naravoslovnim centrom v Bazovici SPDT - društvo Zenobi SKD France Prešeren Boljunec Odprta meja v novem času 2016 ■ petek, 18.03.2016 v teku jutra • delavnice za šole ■ sobota, 19.03.2016 od 9. do 20. ure • razstavni sejem društva Opla v gledališču Franceta Prešerna ob 20. uri • koncert Pihalnega orkestra Divača v gledališču Franceta Prešerna ■ nedelja, 20.03.2016 ob 8.00 ob 10. uri ob 11. uri sledi od 9. do 20. ure • pohod s Socerba do Botača (zahtevnejša pot) • pohod iz Sprejemnega centra doline Glinščice do Botača (lažja pot) • uradno srečanje med občinama v Botaču in srečanje pohodnikov • nadaljevanje pohoda do Beke, kjer bo druženje udeležencev s kulturnim programom in sejmom • razstavni sejem društva Opla v gledališču Franceta Prešerna S LeDaRS L. Lekarne SPDT se bo udeležilo v soboto, 19. marca, 41. zimskega pohoda na Po-rezen. Zbirališče ob 6.30 pri spomeniku v Križu. Obvezna je zimska oprema, zaradi na novo zapadlega snega je izlet zelo naporen. Prijava je nujna, tel. št. 338-4913458 (Franc). GLASBENI IZLET na velikonočni ponedeljek, 28. marca, na Višarje in v Žabnice, v družbi 3 Prašičkov: odhod 8.03 Nabrežina pred občino, 8.33 Dol - Palkišče (cesta za Gorico), smučanje na Višarjih ali dopoldanski izlet na tržnico v Trbiž, kosilo z glasbo na Višarjih, po 16.30 zaključek smuke, ogled zabavnih spustov z Višarij, večerja v Žabnicah, koncert 3 prašičkov; odhod iz Žabnic ob 21.53. Info in vpisi na tel. 328-4754182 (Aljoša - Ts) , 329-4015568 (Manuel - Go), 388-8408834 (Kristjan); Fb 3 prašički - 3 porcellini. SPDT vabi na velikonočni ponedeljek, 28. marca, na avtobusni izlet na Še-breljsko planoto in k jami Divje babe. Predvidene 3 do 4 ure hoje, nujna pohodniška obutev in pohodniške palice. Odhod avtobusa ob 7.30 iz Trsta (Trg Oberdan) in ob 7.45 s trga v Sesljanu. Vpisovanje do sobote, 19. marca. Vpis in info na tel. št. 040413025 prej do novice www.primorski.eu1 Od ponedeljka, 14., do nedelje, 20. marca 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dellOro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Pia-ve 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Žavlje - 040 232253, Fer-netiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Mazzini 43 - 040 631785, Ul. Com-bi 17 - 040 302800, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Žavlje - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo POGREBNO PODJETJE 07trenutku zahsti... ..M tradicija OPCINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.0016.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Danes, 13. marca: Ul. Ginnastica 6 -040 772148; v ponedeljek, 14. marca: Trg Ospedale 8 - 040 767391. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predpraz-nična 14.00-20.00 in praznična 8.0020.00) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah. 13 Prireditve GLEDALIŠKI VRTILJAK vabi danes, 13. marca, na zadnjo predstavo v sezoni. Lutkovno-igrano predstavo »Picko in Packo« bo odigralo Gle-dališce Makarenko. Prva predstava ob 16.00, druga ob 17.30 v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. L'ARMONIA IN ZADRUGA KULTURNI DOM Prosek Kontovel vabita na ogled komedije v tržaškem narečju »Zio Ciano (El Re de Sidney)«, ki bo danes, 13. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi na »Ricmanjski teden 2016« v Kulturnem domu: danes, 13. marca, ob 10.30 koncert Pihalnega orkestra Ricmanje po vaških ulicah; 16. marca, ob 20.30 nastop dramske skupine Proposte teatrali z veseloigro v tržaškem narečju Sesso, Bugie e... papagai; 19. marca, ob 20.00 koncert Zdr. MePZ Slavec - Slovenec in nastop dramske skupine KD Kraški dom in Razvojnega združenja Re-pentabor z veseloigro Dobra letina. SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne: gledališka predstava danes, 13. marca, ob 18.00: Družinske štorje od Zmagota in Vitorje. Gostuje KD gledališka skupina Dekani. ZBORI ZSKD NA REVIJI PRIMORSKA POJE danes, 13. marca: MePZ Igor Gruden - Nabrežina ob 14.30 v Občinskem kulturnem centru na Trbižu; MoPZ Kraški dom - Repen-tabor ob 17. uri v Kulturnem domu v Gračišču. DSI vabi v ponedeljek, 14. marca, ob 20.30 na predstavitev knjige Alija Žerdina o Francetu Bučarju. Pogovor z avtorjem v Peterlinovi dvorani bo vodil Bojan Brezigar. NŠK vabi v torek, 15. marca, ob 18.00 v knjižnico v Ul. S. Francesco 20, na predstavitev zgoščenke Kajuh glasbene skupine Ovce in odprtje fotografske razstave Tanje Zidarič. SKD IGO GRUDEN vabi na odprtje razstave v Kavarni Gruden Noris Dagostini »Sanje« v torek, 15. marca, ob 18. uri. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar n' G'ri-ci na ogled fotografske razstave »Prešeren - kultura srca«: Borut Mežan - Vrba ter fotografije iz društvenega arhiva. ZVOKI ISTRE - Glasbena matica, SKD Barkovlje in Istrski odbor društva Hrvaških glasbenih umetnikov vabijo na koncert, ki bo v torek, 15. marca, ob 20. uri v dvorani SKD Bar-kovlje, Ul. Bonafata 6, pod pokroviteljstvom SKGZ in Italijanske unije, bodo oblikovali sodobni skladatelji iz Istre. Vstop prost. ZALOŽBI ZTT IN MLADIKA ter TS360, Oberdankov trg 7, v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga, vabijo v sredo, 16. marca, ob 10. uri na Kavo s knjigo s pesnikom in pisateljem Miroslavom Košuto, ob njegovi osemdesetletnici in izidu njegove knjige spominov na otroštvo »Mornar na kozi«. KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA DIVAČA prirejata Občina Dolina in SKD F. Prešeren, v sklopu »Odprte meje«, v soboto, 19. marca, ob 20. uri v občinskem gledališču v Bo-ljuncu. SKD RDEČA ZVEZDA vabi starše, da pripeljejo svoje otroke v soboto, 19. marca, ob 14.30 v društvene prostore v Salež na ogled animiranega filma Kosmati zobni mišek (2006, sinhro-niziran v slovenščino). SKLAD MITJA ČUK vabi na ogled razstave »Blagor ženskam« v Bambiče-vo galerijo na Opčinah. Martin Marchesich - Brušeni dragi in okrasni kamni, v sodelovanju z zlatarji in oblikovalci nakita; Tjaša Škapin -modna oblikovalka; Marko Civardi - umetniške fotografije. Urnik razstave v soboto, 19. in nedeljo, 20. marca: 10.00-12.00 ter 14.00-18.00. SKD VESNA prireja v nedeljo, 20. marca, ob 17. uri v Domu Alberta Sirka gostovanje mladinske skupine KD Kraški slavček iz Kobjeglave z otroško igro Mojca Pokrajculja. Sledila bo ustvarjalna delavnica za otroke. DRUŠTVO RETE D.P.I. vabi na ogled fotografske literarne razstave »Ženske iz našega zornega kota, ki bo na ogled do srede, 23. marca, na Opči-nah, Proseška ul. 35 (nasproti cerkve). Urnik: 9.00-15.00 in 18.0022.00. 1915 - ŽENSKE V ZALEDJU SOŠKE FRONTE: NŠK vabi v Gregorčičevo dvorano, Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstropje, na ogled razstave. Urnik: od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. ZAHVALA Robert Peric Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili ob strani v tem težkem trenutku in ki ste na katerikoli način počastili spomin našega dragega. Posebna zahvala sovaščanom s Padrič. Družina ZAHVALA Tončka Bogatec vd. Cibic Ob izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami. Posebna zahvala osebju doma Stupa-rich v Sesljanu. Ondina in Maria Pogrebno podjetje Alabarda 14.3.2014 14.3.2016 Maurizio Sigoni Že dve leti te ni ... Nam manjkaš. Nives, Kevin, Betty, Cristian in Cristel Pogrebno podjetje Alabarda t Zapustil nas je naš dragi Felice Maganja (Srečko) Žalostno vest sporočajo žena Zora, hči Nadia in sin Darco z družinami Od njega se bomo poslovili v kriški kapelici v četrtek, 17. marca, od 13.30 do 14.30. Sledila bosta sv. maša in pokop. Križ, 13. marca 2016 Pogrebno podjetje Alabarda Po daljši bolezni je v Ljubljani prenehalo biti plemenito srce našega dragega strica dr. Ivana Cibica S hvaležnostjo se ga spominjamo vsi nečaki s Proseka Prosek, 13. marca 2016 Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) t Nepričakovano nas je zapustil naš dragi Giulio Gulich (Duša) Vedno v naših srcih in mislih. Mirella, Lara, Luciano z družino, Virginia in Gianni Žara bo izpostavljena v cerkvi na Kon-tovelu v sredo, 16. marca, od 14.00 do 14.30. Sledila bo sveta maša in pokop na domačem pokopališču. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, 13. marca 2016 Pogrebno podjetje Alabarda Za dragim prijateljem Giuliom žaluje družina Male Ob izgubi dragega očeta izrekamo kolegici in profesorici Lari Gulich občuteno sožalje vsi na liceju A. M. Slomška ŠD Kontovel izreka sožalje vsem svojcem ob boleči izgubi Giulia Gulicha, enega izmed ustanovnih članov in dolgoletnega odbornika. 8 Nedelja, 13. marca 2016 PRIREDITVE, KRIŽANKA Primorski ki Ji Miroslavu Košuti iskreno čestita za 80-letnico in mu vošči še mnogo ustvarjalnih let Založba Mladika Miroslavu Košuti voščimo še mnogo zdravih, srečnih, plodnih let. ŽPZ in KD Ivan Grbec Na videmskem konservatoriju »J. Tomadini« je z odliko in pohvalo magistrirala iz harfe Tadeja Kralj Čestitamo ji vsi, ki jo imamo radi ¿1 Čestitke Draga ALINA, danes je čudovit dan, danes je tvoj rojstni dan. Na torti 3 svečke gorijo, naša srca ti vse najlepše želijo. Vsi, ki te imamo radi. Naš dragi JOŽKO praznuje jutri svoj rojstni dan. Obilo sreče, zdravja in zadovoljstva mu želi mali Leonardo in vsi, ki ga imamo srčno radi. V Prebeneg jutri bomo šli, kjer MIRKO 80 let slavi. Vse najboljše mu bomo želeli in »Kolkor kapljic tolko let« mu zapeli. Klapa '36. Jutri napočil bo tisti dan, ko bo naš zaslužni član MIRKO praznoval svoj 80. rojstni dan. Vsi pri SKD Ra-potec mu želimo, da bi še na mnoga leta sodeloval z nespremenjeno energijo. V Prebenegu bo jutri »zeleni ape« v garaži počival, ker bo naš MIRKO pri odloženi mizi užival. Prijatelji na mega cesti se dobimo, da skupaj njegovo 80-letnico proslavimo ter sreče in zdravja mnogo zaželimo. H Šolske vesti SLOVIK: program pol/enoletnega šolanja v Ljubljani za dijake letošnjih 3. razredov drugostopenjskih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Info na www.slovik.org; dodatna pojasnila na info@slovik.org. Pred-prijave do 15. marca. POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v slovenskem Dijaškem domu Srečko Kosovel: sporočamo, da so se začeli vpisi za š.l. 2016/17. Info in vpisi v tajništvu Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8.00 do 16.00. Tel. št. 040-573141, urad@di-jaski.it ali www.dijaski.it. OB DNEVIH POMLADI SKLADA FAI vas dijaki šol Prešeren, Slomšek in Zois vabijo na slovenske oglede tržaške Stare luke: v soboto, 19. marca, ob 10.15 in v nedeljo, 20. marca, ob 15.15. Odhod s posebnimi avtobusi izpred glavnega vhoda v pristanišče, na Trgu Santos. Ogled traja 2 uri. Obvezna prijava na tel. št. 340-7546609 (9.30-13.00 in 15.00-18.00) ali na gfpfvg@gmail.com. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE va bi starše na predavanje »Prepoznavanje in preventivno preprečevanje nasilja«, ki bo v ponedeljek, 21. marca, ob 17.00 v prostorih OŠ Franceta Bevka na Opčinah. Predavala bo soc. ped. Ingrid Klemenčič. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da prošnje za vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Sesljanu za š.l. 2016/17, morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol - Na-brežina Kamnolomi 25, najkasneje do četrtka, 31. marca, do 12. ure. Obrazci za vpis v Uradu za šolstvo v Nabre-žini št. 102 in na spletni strani. Info na tel. 040-2017375 (Urad za šolstvo). □ Obvestila DOLINČANKE bomo praznovale mednarodni dan žena danes, 13. marca, ob 17. uri v prostorih SKD V. Vodnik v Dolini. V gosteh bo Marjetka Popovski, ki bo s pesmijo obogatila pester program, ki ga pripravljajo domačinke. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD, prireja ob Dnevu žena pomladanski razstavni sejem, danes, 13. marca, od 10. do 13. ure. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da danes, 13. marca, odhod avtobusa za nastop v Žalcu je predviden ob 11.00 s Padrič; v torek, 15. marca, na sedežu na Padričah, ob 20.45 redna pevska vaja. KRU.T vabi v sklopu Vseživljenjskih aktivnosti na srečanje iz ciklusa »Naravna zelišča v našem vsakdanu« z ze-liščarko Christel Garassich v ponedeljek, 14. marca, ob 17. uri v Ul. Cicerone 8 (II. nad.). Predhodne prija- ílriffrvd ¿dGvrnífrpíj «fffrrfliíflff ir vabi jutri v Pelerlinovo dvora not DoriizeKijeva 3 BB predstavitev knjige Arija Žerdina o FRANCETU BUČARJU Pogovor z avtorjem bo vodil Bojan Bieiigar Za&ete* h J L> ig. JD ve in info na tel. št.040-360072 ali krut.ts@tiscali.it. TRŽAŠKI POKRAJINSKI ODBOR SKGZ prireja večer »Samo svoja - Pravice žensk od zakona 194/78« v ponedeljek, 14. marca, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. S. Francesco 20/II. Sodelovale bodo Tamara Blažina, Ger-di Schojer in Martina Flego. FOTOVIDEO TS 80 vabi člane in prijatelje v torek, 15. marca, na sedež v Ul. S. Giorgio: ob 19.30 bodo odborniki na razpolago za obnovitev članarine; ob 20.00 večer »Spoznamo moj foto aparat Canon in Nikon«, posvečen samo članom, ki so poravnali članarino 2016. Vsak naj prinese aparat. Info na tel. 329-4128363. OBČINA REPENTABOR sporoča, da je tržaška pokrajina odobrila razpis za subvencijo za gorivo za stanovanjsko gretje na goratih področjih, med katera spada območje občine Repenta-bor, za l. 2012. Vlogo lahko predložijo stalni prebivalci občine Repentabor, katerih skupni dohodek za l. 2012 (prijava dohodkov iz l. 2013) ne presega 28.000 evrov. Rok za predstavitev zapade 15. marca. Info na www.provincia.trieste.it, Agricoltu-ra, Flora e fauna / Sostegni alle zone Montane/Riscaldamento domestico. SDGZ prireja v mesecu marcu 16-ur-ni tečaj Usposabljanja delodajalcev, odgovornih za zaščito in varnost pri delu - Nizko tveganje (RSPP): 4 srečanja po 4 ure ob torkih in četrtkih, na sedežu SDGZ (TS), pričetek 15. marca. Info in prijave info@sdgz.it, tel.: 040-6724824. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi člane in članice v torek, 15. marca, ob 18. uri na aktiv na temo »Volitve v tržaški občini« na pokrajinskem sedežu, Ul. Tarabocchia 3. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na pravljično urico z babico Majdo v sredo, 16. marca, ob 16. uri na Stadionu I. maj. Vabljeni predšolski otroci in osnovnošolci. SKD VIGRED vabi v sredo, 16. marca, ob 18.30 na otvoritev pomladne razstave slik Neve Pertot, izdelkov krožka klekljanja SKD Tabor in običajev ob Veliki noči ter sejma pirhov in ročnih del. Sodeluje OPS Vigred. OBČINA ZGONIK vabi svoje občane, da se v nedeljo, 27. marca, udeležijo 16. Malega kraškega maratona (začetek ob II.00). Prvim trem prijavljenim, ki bodo predstavljali Občino Zgonik, bo organizator kril stroške startnine. Prijave sprejema Občina Zgonik na segrete-ria@com-sgonico.regione.fvg.it do 17. marca. Info na www.kraskimaraton.si. PRAVLJIČNI GOSTJE OD SV. IVANA - Oddelek za mlade bralce NŠK obvešča, da bodo knjižnične prostore v Narodnem domu v četrtek, 17. marca, ob 16.30 obiskali pravljični gostje, tokrat zelo mladi dijaki 1.a NSŠ Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana, ki se bodo preizkusili v vlogi pripovedovalcev. Vabljeni! TRŽAŠKI POMORSKI KLUB SIRENA sklicuje 40. redni občni zbor v petek, 18. marca, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, na navti-čnem sedežu v Trstu, Miramarski drevored 32. ŽUPNIJA IN ŠKOFIJSKO SVETIŠČE sv. Jožefa iz Ricmanj vabi v soboto, 19. marca, na slovesno praznovanje farnega zavetnika. Razpored sv. maš: ob 9.00 za hrvaške romarje, vodi g. Mihael Palfi; ob 11.00 slovesno ev- SKD SLAVEC Ricmanje-Log Ricmanjski teden 2016 Koncert po vaških ulicah PIHALNEGA ORKESTRA RICMANJE ob 10.30 izpred Hotela La Fontana haristično slavje v čast sv. Jožefu in ob 15. obletnici škofovskega posve-čenja bo vodil tržaški škof mons. Giampaolo Crepaldi ob somaševanju škofijskih duhovnikov v italijanskem in slovenskem jeziku; ob 15.30 za romarje iz župnije sv. Sergija, sv. mašo bo daroval don Lorenzo Maria Vatti; ob 17.00 za slovenske romarje, sv. mašo bo daroval g. Franc Po-hajač ob petju združenega zbora ZCPZ iz Trsta. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM, Dunajska 35 - Opčine, vabi v soboto (izjemoma), 19. marca, ob 20. uri na predavanje »Vsesplošna kriza odnosov -zakaj in kako iz nje«. Predaval bo Christian Gostečnik (doktor klinične psihologije, teologije, družinski in zakonski terapevt, supervizor, univerzitetni prof., vodja številnih terapevtskih skupin v Sloveniji, avtor mnogih uspešnic). GODBENO DRUŠTVO V. PARMA -Trebče vabi na 4. Parmafešt, ki bo v nedeljo, 20. marca, ob 17. uri v Ljudskem domu v Trebčah! RADIJSKI ODER (70 let): Vpisujemo na tečaj lepe govorice in odrskega nastopanja za otroke od 11 do 14 let, ki bo potekal v Finžgarjevem domu ob torkih, od 16.30 do 18.00 in ob sobotah, od 9.30 do 11.00. Info in vpis (tudi sms) na tel. št. 348-6421551 (Lučka). Število gojencev omejeno! SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, sklicuje v torek, 22. marca, ob 20. uri v drugem sklicanju, redni občni zbor, ki je letos informativnega značaja. SKD IGO GRUDEN obvešča, da še vedno poteka vpis na tečaja somatskih gibov, ki se bosta pričela v torek, 22. in v četrtek, 24. marca, v društvenih prostorih v Nabrežini. Urnik vadbe: 17.00-18.00. Vpis in pojasnila na tel.: 349-6483822. VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TON-ČIČ sporoča, da bo redni občni zbor v torek, 22. marca, v dijaškem domu Srečko Kosovel v Trstu ob 18.30 v prvem sklicu in ob 19.00 v drugem sklicu. Vljudno vabljeni člani, dobrotniki in prijatelji, ki jih zanima delovanje sklada. OMPZ F. BARAGA vabi otroke in dijake k pevskim vajam, ki bodo ob torkih, ob 16.30 v župnijskih prostorih na Kontovelu. Skupaj z animatorji lanskega oratorija bomo ponovili staro in se učili novo. KMEČKA ZVEZA obvešča, da je rok za predstavitev prošenj za nakup lesenih sodov podaljšan do 29. marca. Najnižja vrednost nakupa 5.000 evrov, za Tržaško pa 3.000 evrov. Prošnji je treba predložiti tehnični opis investicije ter poročilo o izbiri predračuna med tremi predloženimi ponudbami. Za info so na razpolago uradi KZ v Trstu, Gorici in Čedadu. ZSKD prireja tečaj za mentorje otroških in mladinskih gledaliških skupin ter učitelje z dramatičarko Kim Komljanec, 3.4. in 10.-11. septembra, 10.00-17.00. Prijava do 31. marca. Info na www.zskd.eu, info@zskd.eu ali 040-635626. TEČAJ ZA POKUŠEVALCE VIN - ONAV (Vsedržavno združenje pokuševalcev vina) prireja tečaj za pokuševalce, ki bo začel pri Domju v ponedeljek, 4. aprila, in bo trajal 18 lekcij. Potekal bo ob ponedeljkih in četrtkih, od 20.30 do 22.30. Informacije: onavtrieste.jim-do.com, trieste@onav.it. Turistične kmetije AGRITURIZEM DEBELIS je na Kolonkovcu odprt do 13.3. vsak dan od 10. do 22. ure. Ul. Ventura 31/1. Tel. 040-391790. AGRITURIZEM ŠTOLFA Salež 46, je odprt vsak dan do 20. marca. Tel. 040-229439. BIODINAMIČNA IZLETNIŠKA KMETIJA PRI KAMNARJEVIH v Volčjem Gradu je odprta vsak petek, soboto in nedeljo ter na velikonočno nedeljo in ponede-ljek.Tel. 00386-40-644121 ali 00386-5-7668245 Id Osmice OSMICA VRBAN Šmihelj 28, Šempas je odprta do 20. marca. Tel. 00386-40-511074. V REPNIČU CRISTINA IN MARINO sta odprla osmico. 040-2296083 IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel.: 366-5304154. JOŽKO COLJA je odprl osmico v Sa-matorci št. 21. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-229326 ali 347-4781748. OSMICO je odprl Andrej Antonič, Ce-rovlje 34. Vabljeni! Tel.: 040-299800. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. V LONJERJU št. 255 ima odprto osmico Damjan Glavina. Tel.: 3488435444. V MEDJI VASI št. 16 sta odprla osmi-co Nadja in Walter. Tel. št. 040208451. Vabljeni! V REPNU na Rovniku, so odprli osmi-co Batkovi. Vljudno vabljeni! V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št.: 040-229211. Loterija 12. marca 2016 Bari 86 69 79 81 22 Cagliari 11 36 14 46 7 Firence 82 28 86 40 15 Genova 89 36 25 32 39 Milan 89 81 53 79 74 Neapelj 52 59 24 90 61 Palermo 32 14 76 58 45 Rim 89 52 61 9 55 Turin 54 59 64 86 22 Benetke 26 37 66 59 4 Nazionale 2 81 6 76 66 Super Enalotto Št. 31 29 37 52 67 80 82 jolly 68 Nagradni sklad 60.323.470,08 € Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 4 dobitniki s 5 točkami 1.989 dobitnikov s 4 točkami 17.837 dobitnikov s 3 točkami 302.714 dobitnikov z 2 točkama --€ --€ 48.538,88 € 98,26 € 33,24 € 6,10 € Superstar Brez dobitnika s 5 točkami -- € 5 dobitnik s 4 točkami 9.826,00 € 83 dobitnikov s 3 točkami 3.324,00 € 1.409 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 10.044 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 25.098 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 81 APrimorski ~ dnevnik Tmedia OGLAŠEVALSKA AGENCIJA obvešča, da bo v sredo, 16. marca, urad zaprt. [sreda 16 / Primorshi TRŽAŠKA Nedelja, 13. marca 2016 9 NASI V DRUGIH OKOLJIH Po letu in pol v Avstraliji in Aziji se vračata s srečnim in polnim srcem Martina Gantar in Martin Jarc, Koh Lanta (Tajska) V zadnjih letih se veliko mladih odloča za selitev v Avstralijo. V deželi kengurujev in neskončnih razdalj je možnost zaposlitve še vedno visoka, v velemestih pa se zbirajo mladi iz najrazličnejših koncev sveta. »Imela sem kar nekaj časa na razpolago in razmišljala sem, da bi se odpravila kam "bolj daleč'. K odločitvi pa so prav gotovo pripomogli tudi nekateri prijatelji, ki so mi navdušeno opisovali Avstralijo,« nam je po Facebooku zaupala Martina Gantar, osemindvajsetletna psihologinja z Op-čin. Martina je sicer v teh dneh na južnih tajskih otokih, njeno potovanje pa traja že celo leto in pol. »V Avstralijo sem odpotovala s fantom, bilo je oktobra 2014. Po pravici povedano, bi bila takrat morala na trimesečno prostovoljno delo v Afriko. Zaradi epidemije ebole pa so moji načrti šli po vodi. Avstralija se mi je takoj zdela dobra "alternativa'. Začela sem iskati družino, pri kateri bi lahko bila za varuško, takoj ko sem jo našla, pa sva si z mojim fantom Martinom Jarcem kupila letalski karti.« V Avstraliji se je mlad par takoj dobro znašel, Martina je delala kot varuška, njen fant Martin pa si je tudi v kratkem priskrbel delo v kuhinji neke restavracije. »Najprej sem delala s polovičnim urnikom, nato pa se zaljubila v Islo, dvoletno punčko newjorškega para, pri katerem sem začela delati s polnim urnikom. Z Martinom sva kmalu dobila stanovanje in ga delila z drugim avstralskim parom. Spoznala sva kar nekaj Slovencev in se tako počutila v domačem okolju, veliko pa sva se družila tudi z Avstralci.« Zakaj pa se mladi odločajo za selitev v Avstralijo? »Mislim, da se zanjo odločajo, ker predstavlja danes Avstralija celino upanja in sanj. Tu lahko gradiš svojo bodočnost brez omejitev, seveda brez pomoči staršev in prijateljev, ampak na tak način imaš konkretno Martina in Martin se po tajskih otokih premikata tudi s slonom možnost postati bolj "odrasla" oseba.« Martina je v enem letu opravila kar nekaj daljših izletov po avstralski celini. »Zahodna Avstralija naju je očarala: večeri ob ognju s prijatelji in njihovimi kitarami, spanje mod milim nebom, nepopisno. Poleg tega bi omenila še Ulu-ru oziroma Ayers Rock, to je ogromno skalo nekje v središču Avstralije. Daleč naokoli ni žive duše, še nikoli nisva občutila take tišine. Avstralija ima res prekrasno naravo, če pa bi se morala odločiti za mesto, bi se najraje vrnila v Syd- ney, to je velemesto, obdano z morjem in ogromnimi parki.« Po enem letu pa je mlademu paru v Avstraliji zapadel vizum. Z nahrbtnikom na ramenih sta se torej odpravila na sever, najprej v Bali, kamor sta bila povabljena na poroko, nato pa sta se odločila za Vietnam. »Azija naju je takoj navdušila. V Vietnamu naju je gostila vietnamska družina. Čas se je v azijski državi ustavil pred sto leti. V glavnem se ukvarjajo s poljedelstvom in rejo živali. Seveda povsod dobiš nasade riža in sadja, veliko pa je tu- di umetnikov in krojačev. Povsem drugačna pa so mesta, v katerih vlada popoln kaos, na cestah je 24 ur na 24 izredno živo, nekaterih pa se enostavno ne da prečkati!« Vietnam meji s Tajsko in tudi zaradi tega sta se Martina in Martin odločila, da obiščeta sosednjo državo. Odpravila sta se sicer na jug, na tamkajšnje otoke. »Tajski otoki so zelo turistični in težje prideš v stik z avtohtonim prebivalstvom. Domačini so vsekakor bolj odprti od Vietnamcev, verjetno tudi zaradi tega, ker boljše govorijo angleško. Tudi revščine je na teh otokih bolj malo, oziroma rekla bi, da je manj vidna, kot je na primer v velikih vietnamskih mestih.« Martina nam je med drugim še povedala, da se bosta s fantom začela vračati proti domu, čeprav bi rada potovanje še malo podaljšala. »Najbolj naju mika Indija, a tudi Južna Amerika, kjer naju čaka veliko prijateljev, ki sva jih spoznala v Avstraliji. Moja skrita želja pa še vedno ostaja Afrika in prepričana sem, da jo bom prej ali slej izpolnila. Life is full of surprises!« Martina in Martin se torej po dolgem letu in pol vračata domov, izkušnjo pa bi še enkrat ponovila. »Tako izkušnjo svetujem vsakomur. Potovanje je popolnoma spremenilo moj pogled na življenje, počutim se veliko bolj sproščeno, zaupam ljudem in živim, kot se temu reče, "dan za dnem'. Spoznala sem veliko ljudi, nekateri pa so že postali nenadomestljivi. Upam si reči, da je to potovanje bilo najlepša izkušnja, kar sem jih kdajkoli doživela. Vračava se domov polna energije, motivacij, želja ter z neverjetno srečnim in polnim srcem.« Potovati s fantom pa Martini ni bilo nikoli v breme. »Bolečino doživljaš v polovični meri, veselje in sreča pa sta podvojena. Vse skupaj je še večje, če ga lahko s kom deliš!« Rajko Dolhar Zvoki Istre v Barkovljah V torek bo v dvorani SKD Barkovlje potekal celovečerni koncert »Zvoki Istre«, ki ga bodo oblikovale skladbe sodobnih skladateljev iz Istre. Dogodek prirejajo Glasbena matica, SKD Barkovlje in Istrski pododbor Hrvaškega društva glasbenih umetnikov pod pokroviteljstvom SKGZ in Italijanske Unije. Dogodek bo oblikovalo enajst istrskih profesionalnih glasbenikov. Repertoar bo segal od sakralne do operne avtorske glasbe. Pričetek ob 20. uri, vstop prost. Odprta vrata univerze Jutri bo na sedežu Univerze v Trstu od 10. ure dalje potekal dan odprtih vrat. Za informacije in prijave je na voljo spletna stran www2.units.it/orien-ta/porteaperte2016/. Zdravstvena reforma Zdravniško združenje ANAAO Asso-MeD skupaj s številnimi drugimi združenji in sindikati prireja jutri v dvorani Oceania na Pomorski postaji ob 16.30 javno srečanje »Kakšna prihodnost za deželno zdravstveno službo«. O sopranistki Idi Quaiatti V okviru niza »Glasovi Trsta« in ponedeljkovih srečanj v gledališkem muzeju Schmidl bo jutri v palači Gopče-vič ob 17.30 srečanje o sopranistki Idi Quaiatti (1890-1962). Govorili bodo kustos muzeja Schmidl Stefano Bianc-hi, predsednica Prijateljev operne glasbe Elisabetta D'Erme in raziskovalka Annalisa Sandri, nastopila pa bo tudi sopranistka Maria Giovanna Michelini, ki jo bo pri klavirju spremljal Manuel Tomadin. »Stric Ciano« na Proseku V okviru niza »Gledališče na Proseku«, ki ga prireja združenje LArmonia, bo danes v Kulturnem domu na Proseku ob 17. uri gledališka skupina Ex allie-vi del Toti uprizorila komedijo v tržaškem narečju »Zio Ciano - El Re de Sidney« (»Stric Ciano - kralj Sidneya«) v režiji Paola Dalfova in Roberta Tra-montinija. Vstopnina znaša 6 evrov. trst - Jutri Pravice žensk Martina Flego Slovenska kulturno-go-spodarska zveza prireja jutri ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu pogovor z naslovom »Samo svoja - Pravice žensk od zakona 194/78«. Dogodek bodo oblikovale poslanka Tamara Blažina, ginekologinja Gerdi Schojer in psihologinja Martina Flego, moderatorka bo Jaru-ška Majovski. Pogovor, ki se uvršča v niz pobud Antifašizem danes, bo izhajal iz aktualnega izvajanja zakona o splavu in se bo razširil do tematike pravic žensk v današnjem svetu iz številnih vidikov, od zgodovinskih bitk za njihove pravice do nedavnih dogodkov v Kolnu, ki so odmevali v evropski javnosti. trst - Jutri v Peterlinovi dvorani ob 20.30 V DSI novinar Ali Žerdin s knjigo o Francetu Bučarju »Umrl je starosta slovenske politike France Bučar (nujno)«. S to novico, ki jo je Slovenska tiskovna agencija objavila 21. oktobra lanskega leta, se začenja knjiga, s katero je znani slovenski novinar, urednik Sobotne priloge ljubljanskega Dela Ali Žerdin opisal življenje in delo Franceta Bučarja, prvega predsednika demokratično izvoljenega slovenskega parlamenta, pravnika, filozofa, sociologa, zgodovinarja in političnega misleca, ene najpomembnejših osebnosti osamosvojitve Slovenije ter enega ključnih piscev njene ustave. Žerdinova knjiga pa se ne omejuje na tisto obdobje, ampak zajema Bučarjevo življenje v celoti, vse od dijaških let, od spora s prefektom škofovih zavodov preko internacije v Gonarsu, partizan-ščine in kratkotrajnega delovanja v Ozni, do študija prava in dela v takratni republiški skupščini ter predavanj na ljubljanski univerzi, pa časa, ko je po odstavitvi Staneta Kavčiča tudi Bučar postal žrtev partijskih čistk. V težkih življenjskih pogojih je v njem dozorevala ideja samostojne Slovenije, bil je med snovalci in ustanovitelji Nove revije, predal se je evropski ideji in se leta 1990 vključil v politiko, ki ga je privedla do mesta predsednika takratne skupščine, prvega demokratičnega slovenskega parlamenta. Bil pa je samohodec, včasih kon-troverzna osebnost, človek, ki ni ljubil kompromisov, ki je »v različnih zgodovinskih okoliščinah (... ) na podobna vpra- šanja gotovo ponujal različne odgovore, tudi protislovne,« kot je pripoved o njegovem delu sklenil Ali Žerdin. Novinar Ali Žerdin bo o svoji knjigi in predvsem o liku Franceta Bučarja spregovoril jutri na večeru Društva slovenskih izobražencev v Trstu. Z njim se bo pogovarjal Bojan Brezigar. Začetek ob 20.30. Miroslav Košuta v sredo na Kavi s knjigo Založništvo tržaškega tiska, založba Mladika in Tržaško knjižno središče v sodelovanju z Mladinsko knjigo prirejajo v sredo Kavo s knjigo z jubilantom, pesnikom in pisateljem Miroslavom Košuto. Predstavili bodo njegovo zadnjo knjigo Mornar na kozi. Srečanje bo ob 10. uri v Tržaškem knjižnem središču na Trgu Oberdan. SifeS slovensko .iPftlkB slovensko stalno tfV* mvfflf stalno gledališče ■ gledališče ZELENI PROGRAM Balletto di Siena butterfly SSG in ERT v sodelovanju z Artisti Associati cvetje v jeseni izvirni slovenski muzikal 9*m i ^ v četrtek, 17. marca, ob 20.30 v Veliki dvorani I Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com v torek, 22. marca, ob 20.30 v sredo, 23. marca, ob 20.30 v Veliki dvorani SSG Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com SÍte slovensko jtfK* stalno tffSf gledališče fcjpfl NOVA UPRIZORITEV! Jean Baptiste Poquelin Molière AMFITRION RION fidič režiserka Renata Vidič DANES- 13. marec, ob 16.00 Vozni red brezplačnega avtobusa W 14.30 - Sesijan, parkirišče 14.40 - Nabrežina, trg 14.45 - Križ, avtobusna postaja 15.00 - Zgonik, pred županstvom 15.15 - Prosek, Kržada ponovitve se nadaljujejo do 30. aprila v Maii dvorani SSG z italijanskimi nadnapisi Cenjene abonente prosimo, da obvestijo blagajno v primeru odsotnosti! Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com 10 Nedelja, 13. marca 2016 TRŽAŠKA Primorski ki Ji trst - Nenavadna prometna nesreča med snemanja nadaljevanke Kamera teče, tramvaj tudi Tramvaj pripeljal na Trg Dalmacije in trčil v avstrijski avtomobil - Film Commission potrjuje napako med snemanjem • •• Mimoidoči so na prvi pogled mislili, da gre za kader iz filmskega prizora, ki so ga ravnokar snemali ob tramvajskih tirih ob Trgu Dalmacije, vendar tako naposled ni bilo. Prometna nesreča, ki se je včeraj pripetila nekaj po 13. uri, je bila še kako realna in v njej jo je skupil avstrijski voznik, ki je slučajno vozil tam mimo. Ob tramvajski progi med Trgom Oberdan in Škorkljo so včeraj snemali spet nov prizor policijske nadaljevanke za prvo mrežo Rai v 6 delih La verita di Anna v režiji Carmineja Elie (avtor je Carlo Lucarelli). Po snemanju v kopališču Pedocin je bil tokrat na vrsti znameniti tržaški tramvaj, zato si ga je snemalna ekipa včeraj dopoldne dejansko »prisvojila« (začasno ga je nadomestil avtobus št. 2). Vse je bilo pripravljeno za snemanje: igralka je sedla za krmilo, režiser je dal znak za začetek. Kamera je tekla. Tramvaj se je po Ulici Martiri del-la Liberta spustil proti Trgu Oberdan in ... trčil v avtomobil, ki je ravnokar pripeljal mimo. Škoda, da to ni bilo predvideno po scenariju. Kaj se je pripetilo? Ali je režiser dal prehitro znak za začetek snemanja oz. spust tramvaja ali so mestni redarji, ki naj bi medtem ustavili promet, spregledali premikajoči se tramvaj? Beli bmw z avstrijsko registrsko tablico je namreč pripeljal z Ulice Fabio Severo in z zelenim semaforjem pravilno zavil v Ulico Ghega ravno v trenutku, ko je s Škorklje nepričakovano pripeljal tramvaj. K sreči se ni poškodoval nihče, škoda na avtomobilu pa je bila znatna, saj je tramvaj dejansko uničil njegov bočni del, vključno z zadnjo osjo ... Z deželnega sklada Film Commission so sinoči sporočili, da priznavajo krivdo, saj je šlo za napačen znak za začetek snemanja, za kar nista odgovorna niti podjetje Trieste Trasporti niti avstrijski voznik. (sas) Igralka-voznica fotodamj@n Škoda na avtomobilu, ki so ga morali redarji kar sami umakniti fotodamj@n domjo - ONAV Stekel bo tečaj za bodoče pokuševalce vin V Trstu že več kot 15 let deluje Združenje pokuševalcev vina ONAV, ki skuša dvigniti raven pitja vina, hkrati pa promovira kulturo vina, pomaga izbrati primerno vino in usposablja pokuše-valce za strokovne žirije. Pokuševalce vina odlikujejo poglobljene, strokovne in preverjene lastnosti ocenjevanja vseh karakteristik vina, med katere štejemo ključne parametre, kot so sortne značilnosti, kakovost in harmoničnost. Eden izmed ciljev združenja je organizacija tečajev za pokuševalce vin. Slednji se na tečajih seznanijo s širokim spektrom lastnosti, ki jih je treba upoštevati pri ocenjevanju vina, kot so sen-zorične lastnosti, pa tudi prepoznavanje načina pridelave in zorenje vina ter najpogostejše napake pri tem. Tečaj za bodoče pokuševalce se bo začel pri Domju v ponedeljek, 4. aprila, in bo obsegal 18 predavanj ter bo potekal ob ponedeljkih in četrtkih od 20.30 do 22.30. Celotno pobudo bodo javno predstavili 23 marca ob 20.30 v Hotelu Sonia pri Domju. Za vse ostale informacije sta na razpolago naslov elektronske pošte trieste@onav.it in številka mobilnega telefona 333-9857776. sv. ivan - Danes popoldne Picko in Packo za zaključek sezone Gledališkega vrtiljaka Sezona osemnajstega Gledališkega vrtiljaka se bo danes iztekla. Stene dvorane Marijinega doma pri Sv. Ivanu bodo okrasile risbice malih obiskovalcev predstav, na odru pa se bo pojavila ...Kdo? » Kača Naočarka!« bodo v en glas zaklicali malčki, ki se že celo leto veselijo njenega prihoda. Saj njena podoba kraljuje prav na sredi letošnjega plakata! Na žalost pa se je kači zgodila majhna nezgoda in je sporočila, da ne more priti - menda ji je nekdo zavozljal rep in se ne more premikati. Zdaj leži nekje na Gorenjskem. Torej ne more priti na naš Vrtiljak. Seveda pa je nemogoče, da bi odpadla prav zadnja predstava sezone. Zato bosta namesto kače Naočarke, ki ima svoj dom na Bledu, v Lutkovnem gledališču Rado Mužan, prišla k nam dva njena prijatelja iz bližnje Radovljice, točneje iz lutkovnega gledališča Makarenko. Ta dva prijatelja sta Picko in Packo, dva otroško navihana junaka, ki jima ne uide niti ena sama potegavščina. (da nista prav onadva zavozlala Kači Naočarki rep?!) Zaradi svojega nagajanja sta že dostikrat zašla v težave. Pa mislite, da ju je to ustavilo? Kje pa! Še vedno naprej in naprej nagajata drugim. Tokrat sta se odločila, da jo zagode-ta kokoškam. Kokoške in nekatere druge osebe iz zgodbice bodo seveda lutke, Picko in Packo pa dva živa igralca. Lutkovno gledališče Makarenko bo tokrat prvič nastopalo na Gledališkem vrtiljaku, v Sloveniji pa je dobro poznano, saj deluje že dvajset let in s svojimi predstavami zabava otroke v gledališčih, šolah in vrtcih. Vodita ga univerzitetni igralec Matjaž Koman in pedagoginja Tanja Pogačnik, ki skrbita za to, da predstave pritegnejo s svojo zabavno, a tudi poučno vsebino, z izbrano scenografijo, pisanimi lutkami in prijetno glasbo. Kot že rečeno, bo to zadnja letošnja predstava Gledališkega vrtiljaka, zato priporočamo vsem, da se je udeležijo, saj bi se radi od vseh kar se da se prisrčno poslovili. Predvsem pa želimo, da bi si vsi ogledali lepe risbice naših risarjev in da bi zaploskali tistim, ki bodo nagrajeni. Dobili bodo tudi nekaj zanimivih informacij o tem, kaj bomo zanje še pripravili v naslednjih mesecih. Torej se vidimo danes v Marijinem domu pri Sv. Ivanu - ob 16. uri ali pa ob 17.30! Lučka Susič opčine - Danes v Prosvetnem domu ob 18. uri prva tržaška uprizoritev uspešnice Prihaja Gledališka skupina Dekani z družinskimi zgodbami Zmagota in Vitorje Po dolgem času in velikem povpraševanju članov in prijateljev društva Tabor se danes ob 18. uri na oder Prosvetnega doma na Opčinah vrača popoldansko srečanje z ljubiteljskimi gledališkimi skupinami. V goste prihaja KD Gledališka skupina Dekani, ki že dolgo let s svojimi zabavnimi uprizoritvami v narečju razveseljuje širše občinstvo. Tokrat bo, prvič na Tržaškem, predstavila uspešnico »Družinske štorje od Zmagota in Vitorje«, ki sta jo napisala vsem dobro znana Ingrid Werk in Peter Terčon. Ingrid Werk je tudi režiserka predstave, besedilo pa je priredil Boris Piciga, ki v igri tudi nastopa, ob njem pa sta še Irena Piciga in Matjaž Toškan. To je zgodba o tričlanski družini današnjega časa, kjer sta oba starša brez službe. Njunemu sinu Gianniju, ki je večni študent, pa nikakor ne uspe dokončati šolanja. Medtem ko oče Zmago preživi večji del dneva v gostilni, hodi mama Vitorja na delo v Trst, kjer pri premožni gospodi čisti in pospravlja, da lahko na ta način vsaj za silo preživi družino. In čeprav živijo v težkih razmerah, je pri njih vedno prisotno veliko humorja in z optimizmom gledajo naprej. Humor in optimizem torej zagotavljata sproščeno in veselo popoldne vsem, ki bodo danes obiskali Prosvetni dom. Warrior Soul na Proseku Proseški Kulturni dom bo v soboto, 9. aprila, gostil skupino Warrior Soul. Ameriški heavy rock bend z vzhodne obale je ustanovil Kory Clarke leta 1987. Svoj prvenec Last Decade Dead Century so izdali leta 1990 in naleteli na številne pozitivne kritike. Uspešnim albumom je sledilo pomanjkanje zanimanja, tako da se je zasedba razšla; na novo jo je Clarke sestavil leta 2007. Koncert, ki ga prireja združenje Rock Out X Project v sodelovanju z Radioactive Booking in Planet K Records, bo uvedlo pet domačih rock skupin - takih, ki prvič stopajo na oder in takih, ki so si slavo zagotovile že na mednarodnih prizoriščih: Concrete Jelly, TSO, Black Pope, Damned Pilots in Tytus, glasbo pa bo vrtel tudi DJ Raul de la Raul, za afterparty pa bo poskrbel Marco Bellini. / Primorshi KULINARIKA Nedelja, 13. marca 2016 1 BASKOVSKO MESTO DONOSTIA - SAN SEBASTIAN OPOZARJA EVROPO NA SVOJO IDENTITETO Med pobudami evropske prestolnice kulture tudi protokol o pravicah manjšin v EU V sredo, 24. februarja, je baskovska jezikovna organizacija Kontseilua v Bayonnu v Iparaldeju, delu Francije, na katerem živi baskovska manjšina, predstavila osnutek Protokola za jamstvo jezikovnih pravic. Gre za začetek postopka, ki naj bi se zaključil v decembru, in za katerega so dali pobudo v Baskovski deželi z namenom, da bi sprejeli listino o načelih, ki naj bi jo uveljavili v vseh državah Evropske unije za vse manjšinske jezike. Do pobude je prišlo dvajset let potem, ko so v Kataloniji sprejeli Deklaracijo za manjšinske jezike. Zamisel o novem protokolu se je porodila že leta 2013 v sodelovanju organizacije Kontseilua z odborom Donostia 2016, ki je zadolžen za pripravo sporeda evropske prestolnice kulture, ki je letos prav Donostia - San Sebastian. V tem okviru je prišlo do sodelovanja številnih organizacij različnih ideoloških usmeritev z namenom, da dogajanja v evropski prestolnici kulture povežejo s prizadevanjem za popolno normalizacijo baskovskega jezika. Predstavnik organizacije Kontsei-lua Paul Bilbao Sarria, ki je na novinarski konferenci predstavil pobudo, je dejal, da »želi odbor Donostia 2016 nameniti posebno pozornost jezikom« in to nalogo je poveril prav tej baskovski organizaciji. Poleg kulture v ožjem pomenu besede se Donostia 2016 posveča tudi miru in sožitju jezikovnih skupnosti kot pomembnemu elementu zagotavljanja miru. Končno besedilo protokola bodo predstavili v decembru ob koncu dogodkov evropske prestolnice kulture; vsebovalo bo ukrepe in cilje, ki bi jih morale udejaniti evropske države za zagotovitev enakopravnosti jezikov. »Vemo, da je stanje manjšinskih jezikov zelo raznoliko, vendar mora biti protokol sestavljen tako, da ga bo mogoče uveljaviti v vseh državah,« je na novinarski konferenci poudaril predstavnik Kontseilue. Načrt bodo uvodoma predstavili v večjih mestih baskovske dežele in v prestolnicah velikih evropskih držav. V nadaljevanju bodo organizirali delavnico, časa pa bo tudi dovolj za sprejemanje in obravnavanje pripomb na prvotni osnutek. Zadnja faza bo namenjena pisanju protokola; s tem se bo ukvarjala skupina predstavnikov šestih evropskih organizacij, ki se ukvarjajo z manjšinskimi jeziki in s svobodo izražanja ter skupina petnajstih strokovnjakov in predstavnikov organizacij civilne družbe, ki bodo k osnutku prispevali svoje izkušnje, ki bodo izhajale iz okolja, v katerem delujejo. »Ne bomo se ukvarjali samo z baskovskim jezikom; ta protokol bo moral zadevati vse manjšinske jezike v Evropi. Evropska unija je oblikovala številne skupne politike, med drugim na področju kmetijstva, gospodarstva in pravosodja, vendar se ni nikoli ukvarjala z jeziki, ki so zelo ogrožen dejavnik. To pomanjkljivost želimo odpraviti,« je še dodal Paul Bilbao Sarria. Asier Basurto, ki je z njim sodeloval na novinarski konferenci, pa je opozoril, da v Evropi še vedno obstaja mit »ena država = en jezik« in dodal, da prebivalci Evropske unije govorijo približno 200 jezikov. Doslej glede tega vprašanja niso sprejeli nobene skupne politike in vsaka država svoje jezike obravnava po svoji volji, na zelo različne načine. Baskovski jezik je kričeč primer takega obravnavanja, saj za ta jezik obstajajo tri različne jezikovne politike, v Baskovski deželi, v Navarri in v francoski državi. Na slikah: pod naslovom Paul Bilbao Sarria in Asier Basurto Arruti predstavljata pobudo protokola. V sredini: Osnovna šola Bun-sgoil Taobh na Pairce v Edinburgu. Spodaj: Valižanska deželna skupščina. v Škotski starši nasprotujejo predlogu racionalizacije šolske mreže v Edinburgu Učenci, ki bodo v letošnjem šolskem letu končali šolo z gaelskim učnim jezikov v Edinburgu, se verjetno ne bodo mogli vpisati na srednjo šolo, katero so nameravali obiskovati. Njihovi starši so jezni in zdaj opozarjajo, da gre za odločitev, ki resno ogroža poučevanje gaelščine, izvornega keltskega škot- Valižanska skupščina krči pomembne jezikovne pravice Valižanska vlada želi spremeniti svojo politiko o zagotavljanju storitev v valižanskem jeziku. V tem času namreč vlada pripravlja osnutek zakona, s katerim bi ukinila dve od 164 določil, ki jamčijo javnosti in javnim uslužbencem pravico do rabe valižanskega jezika. Gre za zelo pomembni določili, saj eno zavezuje k izdajanju javnih objav v valižanščini, drugo pa obvezuje oblasti, da zagotovijo vsa ustna obvestila tudi v vali-žanskem jeziku. Vlada sicer trdi, da se »v celoti zavzema« za zagotavljanje jezikovnih standardov in se je za zadnji predlog odločila, potem ko je resno preučila njegove posledice. Gre za določili, ki bi ju morali uveljaviti pred koncem marca 2016, osnutek so napisali pristojni uradniki, valižanska skupščina pa ju je sprejela pred dvema letoma. Komisarka za valižanski jezik Meri Huws zaenkrat zadeve ne komentira, ker pravi, da ne more zavzemati stališč, dokler je postopek še v teku. Predstavniki organizacije Cymdeithas yr Iaith (Društvo za valižanski jezik), ki združuje številne jezikovne aktiviste v Wa-lesu in si že pol stoletja prizadeva za uveljavljanje jezikovnih pravic v tej regiji, so zelo zaskrbljeni, ker ocenjujejo, da bi predlagane spremembe močno ošibile pravico do rabe valižanskega jezika. Trdijo, da gre za »veliko zadrego«, ker vlada umika ukrepe, ki jih je pred časom sama napisala in sprejela. Predsednica te organizacije Manon Elin je zastavila pikro vprašanje: »Če vlada ni pripravljena zagotoviti ljudem temeljnih pravic, kdo naj jim jih zagotovi?«. Dodala je, da se bo njena organizacija borila proti vsakršni šibitvi pravic ljudi do rabe valižanskega jezika. »V pretres bomo vzeli vsa pravna sredstva, da se upremo takim odločitvam valižanske vlade in drugih institucij. Mi smo na strani ljudi in želimo zagotoviti njihove človekove pravice, njihovo pravico do valižanskega jezika,« je še dejala. skega jezika, v glavnem mestu Škotske. Z načrtom se bo v kratkem ukvarjal mestni svet v Edinburgu, ki je pristojen tudi za organizacijo šolstva v občini. Učenci, ki obiskujejo osnovno šolo Bun-sgoil Taobh na Pairce, ki so jo odprli leta 2013 in kjer poteka pouk v gaelščini, so doslej lahko nadaljevali izobraževanje na srednji šoli James Gil-lespie, kjer poteka pouk prav tako v gaelščini. Pred kratkim pa so staršem sporočili, da njihovi otroci ne bodo mogli svoje šolske poti nadaljevati v tej šoli, ker občina spreminja pravila vpisa dijakov v srednje šole. Učenci, katerih družine ne stanujejo na ozemlju, za katero je pristojna šola Gillespie, naj bi se tako morali vpisati na srednjo šolo Tynecastle, kjer prav tako poučujejo gaelščino. Starši pa protestirajo, ker je na tej šoli pouk manjšinskega jezika zelo omejen in so tudi učni uspehi znatno nižji od uspehov na šoli Gillespie, ker je šola Tynecastle pristojna za ozemlje, ki vključuje tudi dokaj zanemarjene predele mesta. Med kritiki nameravane spremembe je tudi vodja generalne skupščine škotske protestantske cerkve dr. Angus Morrison, ki govori gaelščino. Dejal je, da bi imel nameravani ukrep porazne dolgoročne posledice na poučevanje gaelščine v Edinburgu. Poudaril je, da je še posebej zaskrbljen za tiste dijake, ki v letošnjem šolskem letu že obiskujejo šolo Gillespie, pa se bodo morali s prihodnjim šolskim letom glede na ozemlje, na katerem živijo, vpisati na šolo Tynecastle. »Če starši ne zaupajo kakovosti srednje šole, bo to močno vplivalo na razvoj tistih družin, ki se zavzemajo za ohranitev gaelščine, domačega jezika, ki je pomemben sestavni del škotskega narodnega izročila,« je dodal dr. Morrisson. Danes je stanje drugačno. Ko učenci uspešno končajo osnovno šolo, imajo starši dve možnosti: lahko jih vpišejo na srednjo šolo, ki je pristojna za kraj, v katerem živijo, ali lahko izberejo drugo šolo, kjer poteka ves pouk v gaelščini. Občina zdaj predlaga, da bi bila ta šola s prihodnjim šolskim letom Tynecastle in ne več Gillespie; starši, ki želijo, da njihovi otroci nadaljujejo pouk v gaelščini, bi jih morali torej vpisati na šolo, kjer je gaelščina prisotna v manjši meri in ki velja za slabšo šolo. V številnih predelih Škotske otroci, ki obiskujejo osnovno šolo v gael-ščini, nimajo možnost, da bi nadaljevali pouk na srednji šoli v istem jeziku. Na šoli Gillespie veliko dijakov tekoče govori gaelščino in tam poteka pouk v tem jeziku v nekaterih pomembnih predmetih, poleg jezika tudi v humanističnih predmetih, čeprav tudi na tej šoli poučujejo naravoslovne predmete v angleščini. Nekateri dijaki po opravljeni maturi nadaljujejo študij gaelščine na univerzi. S prihodnjim šolskim letom, ki se začenja avgusta, bi moralo obiskovati srednjo šolo Gillespie skupno 243 dijakov; to je seštevek tistih, ki bi se za to šolo odločili zaradi gaelščine in tistih, ki živijo na območju, za katero je ta šola pristojna, ne glede, ali so zainteresirani za gaelščino ali ne. Občina želi to število zmanjšati na 229, poleg tega pa je na šoli prostora za samo 220 dijakov, kar je sicer več kot v tekočem šolskem letu. Vodja šolskega urada na občini Paul Godzik na osnovi teh podatkov ocenjuje, da bi »zelo majhno število otrok« družin izven območja, za katero je pristojna šola Gillespie, prepisalo svoje otroke na katero drugo šolo. »Mi se zavedamo zaskrbljenosti nekaterih staršev glede pouka, ki v šoli Gillespie poteka v gaelščini. O vsem tem bomo resno razpravljali na prihodnji seji, na katero bodo vabljeni tudi zainteresirani starši,« je dejal Godzik in nadaljeval: »Občina zagotavlja pomembno zavzetost za poučevanje gaelščine v mestu, na kar kaže odprtje osnovnih šol v gael-skem jeziku v letu 2013 in povečanje finančnih sredstev za šolo Tynecastle. Sicer pa je gaelščina zelo dobro vključena v izobraževalni sistem v mestu in ta jezik pri pouku uporabljajo v številnih šolah.« Pomirjujoče besede, ki pa staršev niso prepričale. 12 Nedelja, 13. marca 2016 PRIREDITVE, KRIŽANKA Primorski intervju - Slovenska čelistka v Verdiju Simona Slokar V kvartetu se izbire izkristalizirajo demokratično Mladi so vse premalo pripravljeni na trdo delo, ki ga zahteva glasbeni študij TRST - Godalni kvartet opernega gledališča Verdi je imel dva pomembna nastopa: na Deželnem sedežu RAI je oblikoval koncertni program, ki ga bo oddajalo vsedržavno radijsko omrežje v oddaji La stanza della musica-Glasbena soba v okviru Radio3Suite, dva dni kasneje pa je nastopil v Mali dvorani gledališča Verdi v nizu Koncertov z aperitivom. Ansambel sestavljajo odlični glasbeniki, ki imajo v opernem orkestru vodilne vloge: koncertni mojster Stefano Furini, ki je to funkcijo kril tudi v milanski Scali in drugih prestižnih orkestrih, vodja drugih violin Michela Bergamasco, ki ima za seboj kar nekaj let v milanski Scali, prva viola David Briatore, ki ima prav tako ugleden curriculum, čelistka pa je Simona Slokar, glasbenica, ki je svojo pot začela na Glasbeni matici l.1977. Začeli ste pod vodstvom odličnega pedagoga, ki je bil tudi solo čelist v gledališču Verdi... Ja, profesor Nereo Gasperini je bil res čudovita oseba; takrat je poučeval na GM, z njim je študiral tudi Vasja Legiša, svoj študij pa sem zaključila l.1990 na kon-servatoriju v Modeni s kitajsko profesorico Marianne Chen. Nato ste šli takorekoč s trebuhom za kruhom širom po Italiji... Moja prva zaposlitev je bila v milanskem orkestru Angelicum, kjer sem ostala dve leti, dokler ni orkester razpa-del...kriza je bila že takrat resna, zvedela pa sem za avdicijo v Palermu pri Sicilskem sinfoničnem orkestru: preizkušnja se je dobro iztekla in v Palermu sem ostala tri leta, januarja 1999 pa sem se prijavila na avdicijo v Trstu in maja sem nastopila službo v gledališču Verdi. Življenje v orkestru ima svoje dobre in slabe plati, kako se kaj počutite v ansamblu? Res, delo je zahtevno tako na glasbenem nivoju kot tudi na človeškem, ampak menim, da se vsakdo lahko potrudi, da čimbolje shaja s kolegi, pa tudi z dirigenti, čigar glasbene ideje niso vedno v sozvočju z našimi. Nekoč je bil odstotek Slovencev v Verdiju mnogo višji: kot je pred kratkim izjavil Hilarij Lavrenčič, se morda naši glasbeni študentje premalo zavedajo, koliko truda je treba vložiti v delo, kajti konkurenca je vedno ostrejša. Se strinjate z mnenjem mojstra? Popolnoma, tudi zato, ker imam peščico učencev na Glasbeni matici in opažam, da so vse premalo pripravljeni na trdo delo in žrtve, ki jih glasbeni študij zahteva. Kot je v intervjuju za Radio3 dejal koncertni mojster Stefano Furini, je komorna glasba princip, na katerem bi moralo sloneti tudi muziciranje v orkestru: gre pa tudi za osvobajajoče delo, ker v kvartetu se vam ni treba podrejati dirigentu in lahko sami zasnujete interpretacijo... Lahko bi rekla, da gre za demokratično druženje, kjer se izbire izkristalizirajo v medsebojnem dialogu in sporazumevanju: jasno, da ima prva violina vodilno vlogo, ampak Furini zelo rad sprejema naše predloge. Vaš kvartet se je rodil ob posebni priložnosti, ki je bila vezana na Radio3... Ja, zgodilo se je 28.junija 2014 v Ro-veretu, kjer so stoletnici Sarajevskega atentata posvetili posebno oddajo: o izbruhu 1. svetovne vojne je govoril novinar in pisatelj Paolo Rumiz, mi pa smo igrali glasbo, ki je bila vezana na zadnja leta avstroogrskega cesarstva. Nicola Pe-done, voditelj oddaje, je bil z nami zadovoljen, zato nas je znova povabil. Poslušalci bodo po celi Italiji slišali Vaš pozdrav v slovenščini, kar ni od muh: kako pa se kot Slovenka počutite v orkestru? Moram reči, da večina kolegov sprejema moj jezik kot obogatitev, saj so danes stiki mnogo bolj sproščeni kot nekoč. Naštudirali ste dva različna programa: za RAI ste igrali dve polki Johanna Straussa mlajšega, Mendelssoh-nov Kvartet v e-molu op.44 št.2 ter dve prekrasni skladbi Dmitrija Šostakoviča-Elegijo in Polko, v gledališču Verdi pa ste se osredotočili na Mendelssohna in Brahmsa. Ste bili z izidom zadovoljni? Vsekakor! Akustika v Avditoriju Rai nas je kar presenetila in bi lahko še bolj pretanjeno dozirali zvočnost, veseli pa smo bili tudi odziva občinstva v Verdiju. Jasno, da je delo v kvartetu zelo zahtevna stvar, potrebovali bi mnogo več časa, da bi dosegli idealno zlitost, pa upam, da bomo lahko še naprej razvijali naše načrte. Kaj imate na obzorju? Kar veliko ponudb, tu v naši deželi, pa tudi iz širše Italije in tujine: problem pa je v tem, da nam delo v teatru pušča proste le ponedeljke, zato je zelo težko načrtovati koncertno dejavnost. Katja Kralj Verdijev kvartet. Simona Slokar je druga z leve verdi mladika - Prva številka ob 60-letnici v novi grafični preobleki V ospredju problematika slovenske šole v Italiji TRST - Prva Mladika v letu 2016 se bralcem predstavlja v novi grafični preobleki, z večjim obsegom strani in v znamenju 60-letnice izhajanja. Pisalo se je namreč leto 1957, ko se je v skupni katoliško usmerjenih intelektualcev porodila zamisel, da bi po puščobi, ki jo je pustil za sabo fašizem, osnovali revijo, ki bi spremljala kulturno dogajanje v zamejstvu in kulturni utrip v zdomstvu. Veliko je bilo tedaj navdušenja in sodelavcev, da se je zamisel uresničila, in je revija Mladika postala kulturni fenomen, »ki je prerasel manjšinsko okolje«, kot beremo v prvem uvodniku z letnico 2016. Mladika je šestdeset let vztrajala, njena potreba po kultivirani besedi in težnja po pravici do samostojnega gledanja na dogodke doma in po svetu jo še danes odlikujeta. Nekaj let po nastanku revije je pognala tudi založba, ki se je razvijala vzporedno z založbo in poslala na slovenski trg več kot tristo publikacij. Ži-lavost revije se ob tej jubilejni obletnici ne ustavlja in stopa novim ustvarjalnim desetletjem naproti. Tema meseca, ki je postavljena v fokus revije, je slovenska šola v Italiji. O njej pišejo profesor Peter Černic, ki izpostavlja kakovost slovenskih šol v Italiji in pomanjkanje sredstev, da se ta odličnost dolgoročno in strukturno ohrani. V članku z naslovom »Quo va-dis, slovenska šola v Italiji« so zbrana mnenja ravnateljic Fulvie Premolin in Sonje Klanjšček, vodje Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu Igorja Giacominija in zaposlene v evropskem parlamentu Vide Forčič: v tem daljšem prispevku je poudarek na narodni pripadnosti populacije, ki obiskuje slovensko šolo v Italiji, ki je v zadnjih letih vedno bolj narodnostno mešana, na rabi slovenščine pri učencih in dijakih - ki je v zadnjih letih upadla, in na vprašanjih, ki jih ta pisanost v šoli odpira. Zanimiva je v tem okviru belgijska izkušnja, ki jo navaja Vida For-čič. Za primerjavo sledi članek z na- slovom »Koroška, Koroška ...« izpod peresa Lucije Tavčar, ki navaja položaj slovenščine v šoli na Koroškem in skozi pričevanja dveh generacij zavedne slovenske družine. Šolnik Adrijan Pahor izpostavlja dejstvo, da slovenske šole v Italiji obiskuje vse več dijakov iz italijanskih in drugih neslovensko govorečih družin, kar pa je, kot pravi, »bolj izziv in problem kot pa razveseljiv podatek, čeprav ga nekateri predstavljajo nekoliko drugače.« V rubriki naš utrip Metka Šinigoj predstavi 60-letnico revije Mladika tudi s krajšimi intervjuji z njenimi sodelavci in uredniki. Manica Maver v tej številki uvaja novo rubriko o slovenskem govoru. O Radijskem odru, radijski igralski družini, ki letos slavi 70-letnico delovanja, piše Maja Lapornik. V rubriki Človek in družba beremo pogovor, ki ga je pripravila Anka Peterlin z duhovnikom-kuharjem Markom Čizmanom o verski vzgoji, problemu evtanazije in hrani. V osrednje strani revije se je premknila Antena, ki prinaša novice iz zamejstva in zdomstva, in nova rubrika Prebrali so za vas, v kateri o pre- branih knjigah pišejo Rozina Švent, Sla-vica Radinja in Ciril Velkovrh. V rubriki pričevanja beremo četrti del spominov zdomske tržaške Slovenke Mirelle Urdih, tokrat o vojnem času. Sledi prvi del daljšega intervjuja, ki ga je pripravila Erika Jazbar, z inženirjem elektrotehnike Devano Lavrenčič; v prvem nadaljevanju inž. Lavren-čič pripoveduje o svojih otroških in mladostniških letih, ki jih je preživela v Mariboru, Novem mestu in Trstu. V rubriki prosti čas Mitja Petaros predstavi spominski kovanec, ki ga je izdala RS v letu 2015 in je posvečen rimski Ljubljani. V rubriki kultura je na prvem mestu prispevek Mojce Polone Vaupotič iz sveta umetnosti: avtorica predstavi delo baročnega slikarja Giulia Quaglia, ki je ustvarjal tudi v Gorici in Ljubljani. Sledi spominski zapis, ki ga Maja Lapornik posveča pred kratkim preminulim slovenskim esejistom, profesorjem in pesnikom Alešem Deblja-kom. Sledi novela Irene Husu Znani neznanec, ki je bila priporočena na 43. literarnem natečaju revije Mladika, in pesniški zapis Brune Marije Pertot o mandljevcu. Mladinska priloga Rast se je letos vključila v deželni projekt z naslovom Ko zaživi pisana beseda. Vodi ga Neža Kravos, grafično oblikovanje lista je prevzel Matija Grgič. Uvodno misel o pomenu sposobnosti izražanja v svojem jeziku je prispevala Neža Kravos, Gabrijel Milič naniza zamejske Prešernove nagrajence, Tina Sbarbaro je avtorica prispevka Kako nastane novica, Vida Skerk razmišlja o evropski identiteti, Matej Gruden je avtor proznega prispevka Tukaj se zmeraj nekaj dogaja, vendar se nič ne dogodi ... , Mojca Petaros piše o pobudi Krog prijateljstva, Gabrijel Milič je sestavil intervju z jadralko Giorgio Sinigoi iz Nabrežine, Svetlana Brecelj pa piše o koncertu skupin Spritz for Five in Jazzva v Kulturnem domu v Trstu. Fiorello v Vidmu ki Ji VIDEM - Po stotih razprodanih nastopih v Italiji in po evropski turneji prihaja popularni šov-men Fiorello v Videm s svojim spektaklom »Lora del rosario«. V gledališču Teatro nuovo bo nastopil v torek, 15. in sredo 16. marca, žal pa so vstopnice že razprodane. Gledalce bo Fiorello kratkočasil celi dve uri z monologi, songi, dovtipi in dueto-ma z Mino in Tony Renisom (neposredno iz Las Vegasa), s katerim bosta na novo interpretirala znano skaldbo Quando, quando, quando. Pravzaprav pa za Fiorellove nastope velja, da nikoli niso popolnoma enaki in na njih ne manjka presenečenj. Režiser spektakla je Giamperio Sola-ri. Za glasbeno spremljavo bo poskrbel Enrico Cremonesi s svojim bendom, režiser je Giampieor Solari. Drugi del italijanske turneje šteje še 12 etap, naslednja bo 22. in 23. marca v Parmi, spet bližja našim krajem pa 6. in 7. maja v Padovi. Umrl Keith Emerson LOS ANGELES - V starosti 71 let je umrl britanski klaviaturist Keith Emerson, ki je pomembno prispeval k popularizaciji sintetizatorjev v rock glasbi. Bil je član superskupine Emerson, Lake & Palmer, enega komercialno najbolj uspešnih progresivnih rock ben-dov v 70. letih. Umrl je v četrtek na svojem domu v Los Angelesu. »Keith je bil nežna duša, njegova ljubezen do glasbe in strast do izvedbe na klaviaturah bo ostala nedotakljiva še več let,« je povedal bobnar skupine Carl Palmer. »Bil je pionir in inovator, njegov glasbeni genij se je dotaknil vseh nas v svetovih rocka, klasike in jazza,« je dodal Palmer. Teatralnost Jimija Hendrixa na električni kitari ga je navdihnila, da je podobne učinke preizkusil na klaviaturah, ko je tipke «napadal» z noži ali igral ob prevrnjenem klavirju. Na njegov slog je vplivala zahodna klasična glasba, ki jo je spajal z jazzom in rockom. Klavirja se je Emerson učil že kot otrok, ko ga je pritegnil jazz, se je navdušil na Hammond orglami. Drugačno smer pa je njegova kariera ubrala, ko je slišal vplivni album Switched-On Bach, ki ga je leta 1968 izdal ameriški skladatelj Walter Carlos, ki je Bachove skladbe izvedel na Moog sinte-tizatorju. Zgodnejša različica analognih sintetizatorjev, ki jo je izumil Robert Moog, je postopoma našla pot v popularno glasbo, med drugim že na albumu Abbey Road skupine The Beatles leta 1969. Odšla je legenda BEOGRAD -V 73. letu starosti je po dolgi in težki bolezni umrl legendarni srbski igralec Dragan Niko-lič. Občinstvu na območju bivše Jugoslavije se je vtisnil v spomin z vlogami v filmih Kdo neki tam poje, Balkan Ekspres, Ko bom mrtev in bel ter Življenje je lepo. Svojo soprogo, filmsko legendo Mileno Dravic, je igralec, ki se ga številni spomnijo tudi iz serije Odpisani, spoznal leta 1972.Nikolic je v kar 50-le-tni igralski karieri odigral nekaj manj kot 180 filmskih in televizijskih vlog. Poleg filmske je imel tudi uspešno gledališko kariero, bil je član Beograjskega dramskega gledališča in Ateljeja 212. / Primorshi KULINARIKA Nedelja, 13. marca 2016 13 reprosto se je moralo zgoditi: jedi, ki so bile simbol revne kuhinje, postajajo v današnji družbi navideznega preobilja vse bolj priljubljene. Ponovno odkritje in pravo navdušenje dobrih jedcev doživlja tudi kožna klobasa, po domače kožarica, in še bolj po domače krodegin. Ali krodiga. Pripravljene iz ostankov, kamor sodijo svinjska koža, glava, krvavo meso z mesta zakola in žilave mišice, neprimerne za pripravo pečenk ali sušenih mesnin, so bile v času, ko še ni bilo zamrzovalnikov, namenjene uporabi do enega meseca po kolinah, danes pa lahko popestrijo jedilnik še kak dan več kot zgolj v času med božičem in svečnico. V naše kraje naj bi polnjenje črev s kožo prišlo iz Emilije Romanje preko Furlanije, zato se v Brdih ponašajo z daljšo tradicijo kot na Krasu, vendar so prav sredi Krasa, v Dutovljah, v ponedeljek 29. februarja izpeljali 1. dan krodeginov. Krodegin, najboljši protein Krodegin je bil vedno nekakšen zamolčan otrok kolin, pa čeprav pravijo, da je zmes kože in mesa, kateri so vešči mesarji dodali pravo mero soli, popra, česna in raznih začimb, botrovala nastanku prvih klobas. V krajih, kjer so pri domačih kolinah stegna, pleče in hrbtno slanino sušili obenem s kožo, so ostalo kožo radi posolili in jo po kosih dajali v lonec, ko so kuhali mineštro, ali pa jo sesekljali in stlačili v čreva. Koža je namreč vse prej kot hranilno nepomemben del prašiča. Bogata je z beljakovinami, pa tudi minerali in vitamini. Zaradi obilja ko-lagena v svinjski koži naj bi z uživanjem krodeginov krepili sklepe in gladili lastne kožne gubice in gube. Krodegin sodi v skupino jedi, pripravljenih iz »petega kvarta«, ki je predstavljal hrano revežem. Prašič klavne teže preko 200 kg bi lahko dal za kakih 10 kg kožaric, pri manjših pa je teh dobrot ustrezno manj, čeprav je seveda vse odvisno tudi od tega, koliko kože bomo uporabili in v kakšnem odstotku bo zastopana v končni zmesi. Številni mesarji zagovarjajo harmonijo treh tretjin. V sodobnih italijanskih cotechinih in v zamponeju se odstotek kože manjša na račun večje vsebnosti mesa, v nekaterih domačih kožaricah pa jih je lahko tudi polovica. Zaradi spreminjajočega razmerje med kožami, mišičnim in mastnim tkivom je težko opredeliti kalorično vrednost. Podatek, da ima 100 g »običajne« krodige 250 kcal, je zato potrebno jemati s pridržkom. Bolj oprijemljiv je podatek, da bi nam en tak »konec« dal dovolj energije za skoraj sedemurno gledanje televizije, lahko pa jih pokurimo tudi s polurnim zmernim tekom in seveda še prej z zavzetim delom v gozdu. Takrat je prav, da obenem s koščki kožarice dobimo na krožnik tudi dobro zajemalko praženega krompirja, saj se sicer vreča, vsej mašč-obno-beljakovinski zalogi enega konca klobase navkljub navkljub, hitro izprazni. Surova ali kuhana koža, to je zdaj vprašanje Pri kožnih klobasih velja splošno pravilo ustnega izročila, da ima vsaka vas svoj glas in vsaka domačija svojo recep-turo, čeprav lahko okvirno pri pripravi klobas kožaric ločimo dve šoli: ena uporablja surovo, druga predhodno kuhano kožo. »Zavedati se moramo, da mesarji nekoč niso imeli močnih električnih me-soreznic, da so morali kožo celo sekati na tnalu. Pogosto se je zgodilo, da si v taki krodigi našel koščke lesa. Povsem razumljivo je, da so jim je bilo lažje rezati oparjeno kožo, ki pa se mora pred polnjenjem v črevo dobro osušiti. Poleg tega je tudi 'pandlanje' (razkoščičenje) glave lažje, če jo prej skuhamo,« je prepričan Jordan Cigoj s turistične kmetije Arkade, ki sicer zagovarja pripravo krode-ginov iz surove kože, saj takšni lepše zorijo in so obstojnejši. »Na turističnih kmetijah že vemo, kako smo našo kožarico pripravili in jo znamo temu primerno kuhati, medtem Krodegin je »in« Tekst: Toni Gomišček Slike: Marjetka Plesničar Vipavski mlinci s krodeginom (Majerija) Igor Grilanc Pohan krodegin (Arkade) Polenta, repa, omaka in krodegin (Cejkotova domačija) Krodegin režemo previdno Zmagovalci v Dutovljah ko se mi zdi, da so kupci, ki krodegin nabavijo pri kakem mesarju, o tem slabo obveščeni. Kar nekaj gostji se mi je potožilo, da so klobaso kuhale pol ure, nato pa vrgle psu, saj je bila neužitna. Seveda, če pa je potrebno krodegin iz surove kože kuhati vsaj poldrugo uro na zmernem ognju, nato pa še nekaj časa pustiti v zmesi vode in belega vina; šele nato bomo uživali v njegovem okusu. Če pa smo v zmes dali tršo kožo ali celo ušesa, potem se čas kuhanja le še podaljša,« je bil radodaren s kulinaričnimi namigi mojster reje in predelave prašičev iz Črnič. Lepota in dobrota »Fantje, čaka nas naporno delo, saj imamo kar 31 vzorcev,« je 29. februarja ob pol šestih zvečer člane žirije, ki naj bi izbrala najboljše med primorskimi kro-degini, nagovoril njen predsednik Bojan Žerjal. Pravzaprav je sedem žirantov, zbranih v dutovski gostilni Ukmar, čakal še dodaten, usklajevalni primerek, saj je to bilo prvo ocenjevanje klobas kožaric v Sloveniji nasploh in potrebno se je bilo dogovoriti o pravem pristopu k presoji njihove odličnosti. »Ocenjevali bomo s točkami od ena do deset, v pretres pa bomo vzeli okus, kompaktnost in razmerje med kožo in mesom. K oceni okusa sodi tudi ovrednotenje začinjenosti,« je pojasnjeval predsednik, legendarni mesar iz Pliskovice, ki je prispeval začetni vzorec. Ekipa gostilne Ukmar pod vodstvom Nade Sljepčevic je skrbela za sprejem, evidentiranje in pripravo vzorcev za komisijo in za goste, kar je bilo vse prej kot enostavno delo. Čas kuhanja posa- meznega vzorca je namreč morala prilagoditi napotkom, ki so jih ji dali posamezni mesarji oziroma izdelovalci domačih krodeginov. Uporaba surove kože pri izdelavi klobase zahteva dolgo, tudi večurno cmarjenje, če pa je koža kuhana preden je zmleta z mesom in stlačena v črevo, se čas končne priprave močno skrajša. Da bi se okusi vzorcev na ocenjevanju ne pomešali, je vrla gostil-ničarka vsakega posebej zaprla v vakuumsko vrečko in jih kuhala sous-vide. Vzorci so že na prvi pogled razkrivali različne pristope k pripravi mešanice: nekateri so bili bledikavi, drugi sivka-sti, tretji že temni kot kaka krvavica. Pri razrezu so nekateri ostajali kompaktni, drugi so se razleteli. V ustih so se eni kar stopili, drugi so imeli, najverjetneje zaradi prisotnosti uhljev v klobasi, trde koščke hrustanca, ki so zahtevali dodatno delo čeljusti. Člani žirije so se odločili za slepo ocenjevanje, vendar so si pustili možnost glasnega komentiranja posameznega vzorca. Iskrice v očeh so izdajale, kdaj so dobili vzorec, ob katerem je zapelo tudi srce, skremžani obrazi pa so pomenili, da s tistim krodeginom ni bilo vse v najlepšem redu: v obeh primerih se je seveda splačalo ugotoviti razlog, zakaj nekaterim uspejo presežki, medtem ko drugi očitno ne zaznajo, kaj in kje so v pripravi in hranjenju zamočili. Zmaga je ostala doma, spremljevalec je iz Repna »Krodegini morda nimajo take tradicije v naših krajih kot jo imajo druge klobase, toda njihov čas prihaja,« je prepričan dutovski mesar Silvo Kobal, ki bo v zgodovino zapisan kot prvi zmagovalec ocenjevanja kožaric. »Obiskoval sem mesarsko šolo, toda tam nam niso nič povedali o njihovi pripravi; naučiti sem se moral od starih mojstrov,« je povedal in razkril, da mora biti v kro-deginu med 35 in 45 % kože (s trebuha, plečeta, glave), kakih 30 % krvavega in bolj žilavega mesa ter še nekaj dobrega mastnega tkiva, vse skupaj mleto s »šajbo« od 10. On sam zagovarja uporabo debelejših črev kalibra 34 do 36, priporoča fermentacijo pri temperaturi 8 do 10 °C, nato pa vakuumira-nje in hranjenje v zamrzovalniku. »Kro-degin ima dva sovražnika, presušitev in plesen. Pravilno zrelega moramo kuhati toliko časa, da postane želatinast, najbolje v mešanici vode in belega vina, ki naj brbota, ne pa kipi. Po desetih minutah tekočino zamenjamo,« je še svetoval Kobal. Krodegin je pogosto v ponudbi kraških, vipavskih, istrskih in briških osmic, ne tistih v Italiji, kjer bi ga lahko ponudili kvečjemu na kakšni turistični kmetiji. »Žal je pri nas takšna zakonodaja, da lahko od kuhanega ponudimo le jajca,« je povedal Igor Grilanc iz Repna, čigar krodegin se je v Duto-vljah posrebril. »Nekoč smo kose kože dajali v mineštre, tako da ima tradicija priprave kožnih klobas mogoče zgolj polstoletno tradicijo, vendar se hitro širi,« je pristavil in nam zaupal, da zameša v kožarice tudi nekaj kumine. »Nobena skrivnost ni, da je za dober krodegin potreben dober prašič. Mi jih hranimo s cukami, se pravi bučami, krompirjem, koruzo, razno zelenjavo in želodom. Z mesom, slanino in kožo takega prašiča ni težko narediti dobre klobase,« je skromno dodal. Hvala, Furlani! Včasih se je vsak Bric znal sporazumeti po furlansko, danes jih je takih le nekaj. Robert Gašparin je eden redkih, ki še ne sodijo v generacijo nončev, pa znajo jezik prvih sosedov. Prav tako zna »po furlansko« pripraviti markandele in šan-kanele, pa tudi pri krodeginih se drži re-cepture, ki predvideva uporabo debelejših črev in bogate mešanice začimb, med katerimi je za poseben okus najbolj zaslužen koriander. »Pri nas uporabljamo za te klobase izraz mužet; naši nonoti so znali povedati, da so nekatere recepte in izraze prinesli v naše kraje furlanski be-čarji, ki so jih pogosto poklicali za pomoč pri kolinah, in to že v devetnajstem stoletju,« je povedal in obljubil, da jih bo nekaj dal na stran do praznika češenj v juniju, ko ima v Drnovku osmico. Težko je reči, če so šli kraški mesarji po izkušnje v Brda ali kar nekam v Italijo, drži pa, da jih Kraševci delajo sorazmerno malo časa, mogoče šestdeset let. »Na domačijah dolgo časa niso imeli primernih mesoreznic, zato so kože sekali kar na tnalu in pogosto so v kro-degin zašle iveri. To ni mogla biti ravno klobasa, na katero bi bili posebej ponosni,« je o razlogih, zakaj se kožna klobasa ni uveljavil že prej, razmišljal predsednik žirije Bojan Žerjal, ki je obenem prepričan, da bo ta klobasa kmalu postala še bolj cenjena, kot je bila doslej. »Krodegin je vse prej kot drugorazredna klobasa, vendar je tudi tokratno ocenjevanje pokazalo, da se izdelovalci in najverjetneje tudi potrošniki kožaric prehitro zadovoljijo z vsem. Upam, da je bila večina udeležencev srečanja sposobna med tolikimi vzorci ločiti vsaj najboljše od najslabših in da se bodo pozanimali, kaj morajo narediti, da bo njihova kožarica naslednje leto boljša,« je strnil vtise ocenjevanja, med katerim je žirija izločila le dva primerka. Z večino ostalih bi bil običajen smrtnik zadovoljen, med tistimi, ki so najbolj navdušili, pa velja omeniti še bronasti krodegin Izidorja Škerlja iz Tomaja. Krodegin na sto in en način Pobudnik prvega dneva krodegi-nov-kožaric je bil Dejan Stevanovski, ki se je sprva nadejal, da mu bo uspelo zbrati vsaj ducat primerkov, potem je žarel od sreče, ko se jih je nabralo dvajset, in končno kipel od navdušenja, ko jih je bilo več kot trideset. Pa ne samo to: k sodelovanju je uspel pritegniti tudi osem lokalov, zvečine cenjenih turističnih kmetij, ki so program ocenjevanja krodegi-nov in družabnega srečanja ob koščkih »revne« klobase nadgradile s pripravo tradicionalnih, pa tudi inovativnih jedi s kožarico. V Emiliji Romanji velja, da krodegin postrežejo z lečo, v Furlaniji najraje z repo tropinko, sodelujoči gostilničarji in nosilci dopolnilnih dejavnosti na turističnih kmetijah pa so dokazali, da je uporabnost kožaric v kulina-riki še neraziskano območje, ki skriva številne zaklade. Matej in Marko Sed-mak (Betola Na Giru, Koper) sta ga pripravila »de lušo« s polento, fižolom in paradižnikom, Matej Tomažič (Maje-rija, Slap) je z njim zabelil vipavske mlince, Davorin Mesesnel (Cejkotova domačija, Goče) ga je dal v čebulno-porov preliv za polento, obogateno s tolminskim sirom, h kateri je sodila tudi repa tropinka, Dejan Kukanja (Komen) ga je postregel v družbi marmelade iz drnulj k repi z ječmenom, Iztok Golob (Štirna, Opatje selo) se je poigral s krodeginom na motovilcu s krompirjem, Ago Špacapan (Špacapanova hiša, Komen) je krodegin kuhal v vitov-ski grganji in ga položil na fižolovo kremo, ekipa Arkad je kuhan krodegin na-rezala na koščke, panirala in ocvrla, Franc Jelušič (Pri Filetu, Slope) pa jih je ponudil kot krono na kupu repe. Po prvem dnevu krodegina organizatorji zdaj že odštevajo dni do drugega. Splošno mnenje je, da mora biti prej kot naslednjega 29. februarja! 1 4 Nedelja, 13. marca 2016 APrimorski r dnevnik O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorlca@primorskl.eu sovodnje - Občinska knjižnica bo zaprta od 29. marca do 31. maja Konec meseca selitev v Butkovičevo domačijo Sovodenjska uprava se pripravlja na selitev občinske knjižnice. Nove in udobnejše prostore bo kot napovedano dobila v obnovljeni Butkovičevi domačiji v Prvomajski ulici, ki jo bodo odprli junija. Kot določa odredba, ki jo je županja Alenka Florenin sprejela v prejšnjih dneh, bo občinska knjižnica zaradi selitve zaprta od torka, 29. marca, do predvidoma torka, 31. maja. »Za selitev smo si vzeli nekaj več časa, kot smo sprva načrtovali. Ob samem prenosu knjig in pohištva iz ene stavbe v drugo moramo namreč poskrbeti za telefonski priključek in vzpostavitev internetne povezave. Slednjo potrebujemo tudi zaradi javne internetne točke Pasi, ki se bo s knjižnico preselila v Butkovičevo domačijo: za razne birokratske in druge postopke, ki potekajo prek spleta, se te točke lahko brezplačno poslužujejo občani, ki doma nimajo dostopa do širokopasovnega interneta. Selitev bo hkrati priložnost za pregled in ureditev knjižnega fonda, pri čemer bo seveda sodelovalo osebje Goriške Mohorjeve, ki knjižnico upravlja. Ugotovili bomo, če imamo kakšne dvojnike, ki bi jih lahko darovali Rdečemu križu, ter pregledali knjižno zapuščino pokojnega sovodenjskega župnika Vojka Makuca, ki so nam jo odstopili njegovi svojci,« pravi sovodenjska županja Alenka Florenin. Slovesno odprtje Butkovičeve domačije bodo organizirali v sklopu tradicionalnega niza Junijski večeri, ki ga v So-vodnjah prirejajo ob prazniku občinske samostojnosti. »Knjižnico bi lahko odprli že pred 31. majem - odvisno bo pač od tega, kdaj bo urejena -, slovesno odprtje obnovljene Butkovičeve domačije pa bo v vsakem primeru junija. Takrat bomo odkrili tudi spominsko ploščo,« pojasnjuje Floreninova in pristavlja, da že načrtovane dejavnosti za otroke, ki bi jih morala v prihodnjih mesecih gostiti knjižnica, ne bodo odpadle: »Priredili jih bomo drugje, na primer v šoli.« Knjižnica bo zasedla tako pritličje kot prvo nadstropje obnovljene domačije. »Na voljo bomo imeli več prostora kot zdaj, zato bo treba nabaviti nekaj opreme. Razmišljamo o tem, da bi za nakup novih knjižnih polic in miz zaprosili za finančno pomoč Fundacijo Goriške hranilnice. Običajno smo njen prispevek uporabljali za prirejanje srečanj z avtorji, tokrat pa bi lahko denar izkoristili za opremo novih prostorov. V tem primeru bomo za literarna srečanja, ki se jim ne nameravamo odpovedati, našli kakšno drugo rešitev,« pravi sovo-denjska županja. V novem kulturnem središču bo tudi spominski kotiček, posvečen Petru Butkoviču Domnu - slovenskemu duhovniku, ugankarju, pisatelju, prevajalcu, uredniku in ilustratorju -, ki se je leta 1888 rodil ravno v tej stavbi. »Tudi ta prostor bomo uredili do odprtja domačije, seveda pa ga bomo lahko kasneje še obogatili z dodatnimi fotografijami, knjigami in drugimi predmeti. Ohranili smo tudi nekaj kosov starega pohištva, ki bi jih lahko postavili na ogled,« zaključuje županja Alenka Florenin. (ale) Obnovljena Butkovičeva domačija Državljanski dohodek in subvencije najemnin Medobčinska socialna služba za zgornje Posočje nadaljuje z izplačevanjem t.i. »državljanskega dohodka« občanom v stiski. Do denarne podpore, ki znaša največ 550 evrov mesečno, imajo na podlagi deželnega zakona pravico družine s kazalnikom Isee do največ 6000 evrov. Med 70 in 550 evrov mesečnega prispevka je za november, december, januar in februar prejelo bumbaca 218 družin. Vodja medobčinske socialne službe Maur Clementi pravi, da je zgornje Posočje po hitrosti izplačevanja v skladu z ostalimi območji v deželi; birokratske ovire ostajajo, kmalu pa bo na razpolago dodaten denar. Medtem sta tako goriška kot tržiška občina objavili nov razpis za subvencije stanovanjskih najemnin. V Gorici bodo prošnje zbirali do 22. aprila, v Tržiču pa do 29. aprila. Dodatne informacije in obrazci so na voljo na spletni strani goriške in tržiške občine. gorica - Zahtevajo odprtje pediatrične nujne medicinske pomoči Predsednika republike pozivajo, naj pritisne na deželno vlado Po goriški, ki so jo ukinili julija 2014, bodo 17. marca zaprli tudi porodnišnico v Lati-sani. Dokončna odločitev Dežele FJK o tem, če bo ukinjen ta porodniški oddelek ali tisti v Palmanovi, sicer uradno še ni padla, direktor zdravstvenega podjetja Gianni Pilati pa je moral zaradi pomanjkanja osebja kljub temu zamrzniti delovanje ene izmed dveh porodnišnic. Odločil se je za Latisano, ki pa bo za razliko od Gorice še vedno nudila vrsto storitev otrokom in mamicam. »Nam so pustili le pediatrično ambulanto, ki je odprta od 8.30 do 18. ure. To je nesprejemljivo. Če otrok potrebuje pomoč po 18. uri, ga morajo starši odpeljati na navadno urgenco ali v Tržič,« pravi občinski odbornik in predstavnik stranke Fra-telli d'Italia Francesco Del Sordi, po katerem bo v Latisani drugače: ob delovanju pediatrične ambulante bodo zagotovili svetovanje na urgenci (pediater bo na razpolago ob delavnikih med 8. in 20. uro, med vikendi od 8. do 14. ure, izven teh urnikov bodo zagotovili otrokom prevoz v drugo bolnišnico), ginekološki oddelek bo deloval kot doslej, nosečnicam bodo sledili do poroda. »Zakaj so v Gorici vse zaprli, medtem ko v Latisani, ki je neprimerno manjša, ohranjajo dostojno raven storitev? Jasno je, da gre za politično odločitev,« pravi del Sordi, ki je včeraj s pokrajinsko koordinator-ko stranke Fratelli d'Italia Francesco Tubetti in Sergiom Cosmo napovedal, da bodo apelirali na predsednika republike in prosili, naj pritisne na deželno vlado ter zagotovi Gorici pediatrično nujno medicinsko pomoč ali vsaj storitve, ki jih imajo v Latisani. Olimpijska bakla spet na skupnem trgu Ob 10. obletnici prihoda olimpijskega ognja na Trg Evrope-Tran-salpino so se včeraj na skupnem trgu obeh Goric zbrali takratni snovalci z dobitnikom srebrne kolajne v Sarajevu leta 1984, smučarjem Juretom Frankom na čelu. Vabilu novogori-škega župana Mateja Arčona k udeležbi so se odzvali goriški župan Et-tore Romoli, bivša župana Gorice Vittorio Brancati in Nove Gorice Mirko Brulc, poslanec Giorgio Bran- dolin, predsednik ZSŠDI Ivan Pe-terlin, pokrajinska odbornica za šport Vesna Tomsič in drugi gostje (na fotografiji Bumbaca). Med včerajšnjo svečanostjo so se spomnili tudi akcije Jureta Franka izpred desetih let, ko je v Turin odpotovalo 43 otrok iz Sarajeva, Nove Gorice in Gorice. V Sestrieru so si ogledali moško veleslalomsko tekmo. Ker je letošnje leto znova olimpijsko, tokrat zaradi poletnih iger v Braziliji, so udeleženci pozvali k strpnosti in poudarili, da je treba premoščati razlike in si prizadevati za sožitje. JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI ZVEZA PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV V ITALIJI ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST PRIMORSKA POJE 2016 Nedelja, 13. marca, ob 17. uri Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž Nastopajo: ŽePZ PRISTAN Univerze 3. življ. obd. - KOPER MoVOS ZGUN - ŠMIHEL MePZ MAESTRAL - KOPER MoPZ FANTJE IZPOD GRMADE - DEVIN MePZ SLAVEC - SOLKAN KOŠANSKI OKTET - KOŠANA MePZ HRAST - DOBERDOB CMePZ ZVON - ILIRSKA BISTRICA Soprireditelj Mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice Odbor s Slovenci Na sedežu društva Jadro v Romja-nu se bodo v torek, 15. marca, ob 18. uri predstavniki ronškega odbora proti združevanju z občinama Tržič in Štarancan srečali s Slovenci iz Laškega. »Udeležencem bomo pojasnili vse, kar še ne vedo o združevanju in si do sedaj niso upali vprašati,« napovedujejo predstavniki odbora. Od Prešerna do mimoze V soboto, 19. marca, ob 20. uri bo na sedežu društva Briški grič na Bukovju tradicionalni dogodek Od Prešerna do mimoze. Dan slovenske kulture, Prešernova proslava, je eden izmed najbolj občutenih praznikov slovenskega naroda. Že šesto leto zaporedoma praznik slovenske kulture Števerjanci združujejo s praznovanjem dneva žena in tako ustvarjajo dogodek Od Prešerna do mimoze. Pobudnika večera sta kulturno društvo Briški grič in fotoklub Skupina 75. Praznik sovpada z odprtjem Ženskih pogledov, to je fotografske razstave ženskih umetnic. Letos bosta svoja fotografska dela predstavili Chiara Srebernic in Anja Čop. Kritično noto bo prispevala Lorella Klun. Spremni kulturni program bodo oblikovali Mali briški slavčki, recitatorji Oder mladih in ženski pevski zbor Kras iz Opatjega sela. Priložnostni govor so letos zaupali Tini Novak Samec. Vitezi in posvet Ob prazniku goriških zavetnikov, sv. Hilarija in Tacijana, bo danes ob 11.30 med Raštelom in Trgom Svetega Antona animacija s srednjeveškimi vitezi; ob 17. uri bo v avditoriju Fogar docent Luciano Eusebi iz Milana predaval o božjem usmiljenju in človeškem pra- •t Kulturni center Lojze Bratuž Združenje cerkvenih _ pevskih zborov KONCERTNA SEZONA 2015/2016 J.S. BACH -PASIJON PO JANEZU za soliste, zbor in baročni orkester Komorni zbor Ave, Baročni zbor in orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani Dirigent, Marko Vatovec Stolna cerkev v Gorici Sreda, 16. marca 2016, ob 20.30 Vstop prost A BCC ^^ ZADRUŽNA BANKA Doberdob in Sovodnje www.bccdos.it Zadružna banka Doberdob in Sovodnje vabi na srečanje s člani v ponedeljek, 14.03.2016, ob 18. uri v dvorani Skrd Jezero v Doberdobu; v torek, 15.03.2016, ob 18. uri v dvorani banke v Sovodnjah ob Soči. Toplo vabljeni! vu. Prešernovo proslavo za Slovence v Laškem in goste iz Opatjega sela ter deloma od drugod so društva Jadro in Tržič ter Združenje staršev slovenske šole v Romjanu priredila v petek zvečer v Erikajazbar Tržiču. V dvorani za staro in novo cerkvijo sv. Nikolaja se je zbralo več kot sedemdeset ljudi, ki so najprej sledili izvajanju pevsko glasbenih točk, priložnostnemu govoru in gledališki enodejanki, nato pa so se ustavili na družabnem srečanju. Uvodno Zdravljico je zapela Ester Pavlič, ki je publiki suvereno posredovala prvo, drugo in sedmo kitico Prešernove hvalnice in zdravice, v dveh časovno ločenih nastopih je nato Lara Černic na harfi tankočutno zaigrala tri skladbe. Pozdrav prirediteljev je z odra posredovala napovedovalka Damijana Kobal in povabila k mikrofonu tržiško odbornico za kulturo Paolo Benes, ki je spregovorila v imenu občinske uprave. Zahvalila se je trem društvo za opravljeno delo na kulturnem in družbenem polju, ker s svojo izvirno prisotnostjo Slovenci v Laškem potrjujejo izbire občinskega odbora in sveta v smeri oblikovanja mesta mostu in ne ločitvenih zidov. Zavzela se je za re- Primorska je v petek zapela tudi na Goriškem s koncertom v cerkvi svetega Andreja v Štandrežu, ki jo zbori najbolj priljubljene in množične zborovske revije obiščejo prav vsako leto. Koncert sakralne glasbe, ki ga soprire-ja prosvetno društvo Štandrež, je vsako leto tudi med boljšimi večeri revije po kakovosti zborov. Vsi vedo, da etično pravilo revije temelji na netekmovalnosti in nesele-ktivnosti: ne glede na različne nivoje posameznih nastopov je Primorska poje stalnica v delovnem razporedu večine primorskih zborov in je pevcem v veselje in ponos, kot je pred začetkom koncerta v Štandrežu povedal Silvan Zavadlav. V svojem pozdravu je izrazil podporo reviji, ki povezuje generacije, kritično bodico pa je namenil mladim pevcem, ki se premalo udejstvu-jejo na zborovskem področju predvsem zaradi prave »alergije« na požrtvovalno in zato verjetno neprivlačno delo pevca, ki se trudi za umetniške dosežke in se ne prilagaja dostopnejši komercialni glasbi. Na letošnji reviji bo zapelo štiri-tisoč članov primorskih zborov, ki so se odločili za investicijo v skupno muzi-ciranje. Publika bo lahko poslušala več kot 750 skladb, med katerimi so na poseben način priporočene izvedbe del Karola Pahorja, katerega slavimo 120. obletnico rojstva. Zbori štandreške revije pa so poudarili drugo obletnico in sicer 60-le-tnico smrti Marija Kogoja, katerega očarljiv Večerni zvon je odprl in sklenil dolg večer zborovskega petja. Prvi so ga zapeli pevci mešanega zbora F.B. Sedej iz Števerjana, ki so sicer dodali svojemu nastopu tudi uvod s postnim sprevodom v znamenju Merkujevih pri- formno povezovanje več občin in napovedala skorajšnje poimenovanje ene izmed ulic po Srečku Kosovelu. Glavni govor je imela časnikarka Erika Jazbar. Podčrtala je za Slovence izjemno značilnost proslavljanja kulture z državnim in vsenarodnim praznikom. Proračuni so vse skromnejši in navadno je prva na udaru dejavnost na področju glasbe, šolstva, založništva... Spontana kulturna dejavnost ljudi zunaj ustanov se pojavlja tudi, ko denarja ni, in celo v središčnih mestnih dvoranah, poraja pa se vprašanje, kako prenesti sedanji zanos na odraščajoče generacije, na otroke. Zadoščenja izvirajo iz dejstva, da vztrajno delo vselej rodi sadove; navadno pa smo premalo ponosni na opravljeno delo. Na osnovi lastnih izkušenj je govornica poudarila, da vnašajo in prenašajo na mlade svoje vrednote družina, šola in kulturna ali drugačna društva. Za najmlajše je šola še kako pomembna, zato je krajevna slovenska šola, ki je po vpisih med najštevilčnejšimi v našem prostoru, poklicana, da opravlja tudi vzgojno poleg izobraževalnega dela; vzgojno v smeri os-veščanja in zavedanja kulturnega izročila. Sedanji sicer naporni tok se ne sme prekiniti kljub razburljivim dogajanjem v širšem prostoru, ko se izražajo z nasprotnimi simboli enake težnje po razvrednotenju ustaljenih pozitivnih izkušenj. Vzdušje v tukajšnjem slovenskem prostoru ni nestrpno, čeprav se o lepem teže piše kot redb. Aleksandra Pertot je usmerila živ zvok zbora v temperamentne izvedbe skladb slovenskih in tujih avtorjev. Kombinacija različnih narodov in stilov je zaznamovala tudi program Marijinih pesmi koprske ženske vokalne skupine Korala, ki jo je predsednik Zveze pevskih zborov Primorske Anton Ba-loh energično vodil pri izvedbi Močni-kovih priredb ljudskih pesmi, Eneja Ba-loh pa pri ameriški razposajenosti hitov iz glasbene kulise filma Sister act. Zborovodkinja Mirjana Antih Čebokli je z mešanim zborom Planinska roža iz Kobarida ubrala mile strune spevnih melodij, na koru pa je vsakoletni gost revije, mešani zbor A.M. Slomšek slovenske manjšine na Hrvaškem, podal svoj program nabožnih skladb, ki jih pevci izvajajo tudi med slovenskimi mašami v Zagrebu ob spremljavi organista in skladatelja Vinka Glasnovica. Tudi ena najbolj reprezentančnih pevskih skupin naše dežele, kot je dekliška vokalna skupina Bodeča Neža, bogati spored Primorske poje s svojim nastopom, tokrat z romantično-sod-obnim izvlečkom iz koncerta, ki so ga pevke pod vodstvom Mateje Černic izvedle v okviru abonmajske sezone občinskega gledališča v Tržiču. Koncert se je končal s petjem mešanega cerkvenega zbora Sv. Jernej z Opčin, za katerega je zborovodja Janko Ban izbral posebno pomenljiv program mladostnih skladb Marija Kogoja, ki so vezane tudi na njegovo bivanje v Gorici, kjer je obiskoval gimnazijo. Zveza slovenske katoliške prosve-te, ki je skupaj z Zveze pevskih zborov Primorske, Zvezo slovenskih kulturnih društev in tržaško Zvezo cerkvenih pevskih zborov soprirediteljica Primorske poje, vabi še na dva koncerta re- o negativnih pojavih. Vztrajati je treba v težnji po lepoti, prijaznosti in iskrenosti. Enodejanko o opajskih ženah v begunstvu med prvo svetovno vojno so prikazale članice in člani društva žensk Zbrinca iz Opatjega sela. Več kot trideset nastopajočih je z besedo, slikovnimi projekcijami, petjem in raznolikim premikanjem na odru priklicalo iz spomina, po zasnovi Cirile Marušič in Erike Ferfo-lja, doživljanje na silo izseljenega kraškega prebivalstva na Češko. V kraj Kralupy so se odpeljale z vlakom žene, otroci, babice in tudi starci, medtem ko so odrasli moški bili vpoklicani v bojne enote. Potovanje je bilo mučno, a ob prihodu na cilj so jih domačini prijazno sprejeli, nekatere ženske so se zaposlile v tovarni sladkorja. Otroci so obiskovali šolski pouk. Na osebni ravni je pripoved razčlenila dogajanja in občutke domačinke Tine Špano-ve, ki je na pot morala v stanju nosečnosti. Podajanje je bilo zrelo, dopadljivo, primerno presunljivo, brez patetike. Vabilo je v premišljanje o sedanjih dogajanjih v Sredozemlju in na Balkanu. (ar) m Števerjanski zbor F.B. Sedej med vije na Goriškem. Danes ob 17. uri bo Kulturni center Lojze Bratuž gostil bogat koncert osmih zborov, med katerimi bosta zamejski prostor zastopala moški zbor Fantje izpod grmade in Ro f! v** I . bumbaca mešani zbor Hrast. Program bo uglašen pretežno na ljudske speve. Primorska poje se bo nato vrnila v te kraje 9. aprila s koncertom v Kulturnem domu Jožef Češčut v Sovodnjah. (rop) Nedelja, 13. marca 2016 Sejem v Sovodnjah Na običajno lokacijo ob gostilni Pri Francetu v Sovodnjah - ob glavni vaški cesti - se ponovno vračajo kmetijski in obrtni sejmi. Prvi sejem v letošnjem letu bo v soboto, 19. marca, od 8. do 13. ure. Bogat bo s stojnicami in ponudbo, napovedujejo organizatorji. Letošnja glavna novost bo, da bo sejem potekal tudi večkrat mesečno in ne le enkrat: v aprilu bo na primer 2. in 16. dan v mesecu, podobno v maju. Datume bomo sproti objavljali. V Števerjanu o goljufijah V župnijskem domu v Števerjanu bo v torek, 15. marca, ob 20. uri informativno srečanje, med katerim bo kapetan karabinjerjev Lorenzo Pella predaval o tatvinah, vlomih v domove in zaščiti starejših ljudi pred goljufijami. Goriški upokojenci praznovali dan žena Osmega marca popoldne je kljub deževnemu vremenu več kot osemdeset članov Društva goriških upokojencev odpotovalo z dvema avtobusoma v zanimiv kraj, da bi primerno praznovalo pomemben in obenem priljubljen svetovni dan žena. Cilj letošnjega lepo organiziranega izleta je bil ogled vrtnarskega sejma Ortogiardino, Lo Spettacolo della primavera v Pordenonu. Le-tega so odprli 5. marca, trajal pa bo do 13. marca. Med številnimi obiskovalci so se goriški udeleženci dobro znašli in si v glavnem ogledali skoraj vseh devet bogato okrašenih paviljonov. Občudovanja vredni so bili vsi oddelki od primerno prikazanega cvetličarstva, vrtnarstva, slaščičarstva, salonov okusov, sirarstva, kmetijskih strojev, modernih vrtov itd. Marsikdo si je po svo- ji želji kaj nakupil, predvsem cvetlic, rastlinskih čebulic, sirovih izdelkov ipd. Po ogledu sejma so se izletniki odpeljali v kraj Coderno di Sedegliano blizu Co-droipa, v osrčje furlanske ravnine, kjer je zgrajena v nekoliko skritem naravnem okolju restavracija »la di Mariute«. V udobni in topli dvorani je potekalo družabno srečanje, namenjeno dnevu žena. Ob tej priložnosti so seveda vse udeleženke izleta prejele za spomin šopek mimoze. Ob glasbi, petju, rajanju in v prisrčnem razpoloženju je vesela druščina preživela prav lep večer. V poznih urah se je polna lepih vtisov srečno vrnila domov. (ed) / Primorshi GORIŠKA tržič - Slovenska društva počastila kulturni praznik Laško in Opatje selo, proslava za odkrivanje korenin in tkanje vezi Nastop društva Žbrinca bonaventura Just Marušič je padel na Poljanah Nastop kulturnega društva iz Opatjega sela v Tržiču ni nenavaden. Vedeti je treba, da se je mnogo Opaj-cev po prvi svetovni vojni preselilo v Laško, kjer je bilo mogoče opredmetiti vojne reparacije. V novem okolju so bila kmetijska opravila celo lažja in z nakupom manjših parcel so si preseljeni Kraševci nekako pomagali. Verjetno ni bila selitev povsem nedolžna; morda se je v njej hlinila namera, da se preseljeni jezikovno in kulturno asimilirajo, a se v mnogih primerih niso. Pred začetkom proslave me je nagovoril udeleženec, ko je doumel, da nameravam o njej pisati za javnost. Silvano Marušič mi je povedal nekaj zanimivih in eno izjemno prigodo. Njegov oče Just Marušič, rojen leta 1909, se je leta 1922 moral preseliti iz Opatjega sela v Romjan, kjer je našel nov dom. Opajcev je bilo toliko, da so med vojnama predelu v Ronkah pravili »Piccola Opacchiase- la«; tako se je imenovala tudi ena izmed ulic. Oče je bil protifašist, nikoli ni sprejel kakšne režimske izkaznice, zato je bil vedno brezposeln. Med ljudsko vstajo v septembru 1943je bil v Doberdobu in ker je bil med redkimi z vozniškim dovoljenjem, mu je bilo naročeno, naj z zaplenjenim avtomobilom zapelje v Zagraj. Na poti je naletel na nemško kolono z oklepnim avtomobilom. Zajeli so ga in odpeljali proti Poljanam. Tam je že bilo nekaj zajetih vstajnikov. Bil je torej med tistimi, ki jih nemški vojaki niso hoteli postaviti pred zid in streljati, temveč so jim naročili, naj se poženejo v tek čez drn in strn, kot če bi jih pomilostili, na primerni razdalji pa so streljali za njimi in jih pet ubili. Eden ali dva sta skočila za kraški suhi zid in se rešila. Plošča na Poljanah že dolgo priča o tem dogodku. Oče Just je padel, ko je Silvano imel devet mesecev, mama pa je nato morala sama vzrediti tri otroke. Mlajšega sina je kasneje Silvano vpisal v slovensko šolo. Opatje selo in Romjan imata resnično precej skupnega. Aldo Rupel štandrež - Primorska poje Koncert sakralne glasbe I med vrhunci pevske revije H 16 Nedelja, 13. marca 2016 PRIREDITVE, KRIŽANKA Primorski ki Ji gorica - Otroci iz jasli Tika taka so bili med letošnjim šolskim letom tudi v gledališču Iz jasli vsi v slovenske vrtce Vsi otroci iz zadnjega letnika jasli s slovenskim učnim jezikom Tika taka v Ulici Rocca v severnem delu Gorice so se vpisali v slovenske vrtce. »Vseh petnajst otrok bo s prihodnjim šolskim letom nadaljevalo šolsko pot v slovenskem učnem jeziku. Čuti se, da so starši navdušeni nad to izbiro, zaradi česar smo seveda zadovoljne,« pravi Mara Tinta, koordinatorka slovenski jaslih, kjer je zdaj zasedenih vseh 25 razpoložljivih mest. »Do decembra je bila otrok 24, zatem se jim je pridružil še en malček, tako da so zdaj zasedena vsa razpoložljiva mesta,« pojasnjuje koordinatorka in poudarja, da so se med letošnjim šolskim letom prvič odpravili v gledališče. »Običajno smo v zadnjih letih vedno imeli kak gledališki dogodek ali delavnico, ki jo je ponudila občinska uprava. Ker letos ni bilo na programu nič posebnega, smo se same pozanimale, ali bi lahko otroke pospremile v Kulturni center Lojze Bratuž. Poskus se je odlično obnesel, saj so bili otroci zelo pridni in so pazljivo sledili predstavam, čeprav so skoraj vsi stari nekaj več kot dve leti,« pravi Mara Tinta in razlaga, da so si ogledali tri predstave iz abonmaja Mali polžek. Novembra je bil na vrsti Veliki strah malega tigra, januarja Mojčin lepi svet, marca pa Romana, otroci in pošast Pozaba. »Za zadnjo predstavo smo malce tvegale, vendar so se otroci lepo imeli, saj Romano poznajo, ker v jaslih pojemo njene pesmi,« pravi koordinatorka in napoveduje, da bodo prihodnje leto izkušnjo spet ponovili. »V Kulturnem centru Lojze Bratuž so izkazali veliko razpoložljivost, bili so izredno gostoljubni, zaradi česar se jim seveda zahvaljujemo. Prihodnje leti si bomo ogledali vse štiri predstave, ki bodo v abonmaju,« pravi Mara Tinta in napoveduje, da v jaslih prirejajo dneve odprtih vrat v ponedeljek, 4. in 18. aprila. Starši si bodo lahko ogledali jasli in se pogovorili z vzgojiteljicami med 16.30 in 18.30. (dr) Malčki iz jasli Tika taka v Kulturnem centru Lojze bratuž gabrje - V pesniški zbirki Milene Mozetič Kraji, ljudje, občutja Peti, plesati, slikati in fotografirati ni dovolj, saj zanamcem ostane zlasti, kar je zapisano Moji kraji in ljudje, moja občutja je naslov pesniški zbirki Milene Mozetič iz Gabrij. Srečanja z avtorico, ki je potekalo v kulturnem domu v Gabrjah, se je udeležilo veliko ljudi, sovaščanov, pa tudi znancev in prijateljev od drugod. Ljudska pesniška ustvarjalka je v svoji mladosti bila učiteljica, vzgojiteljica v Dijaškem domu in vsestranska kulturna delavka; veliko let je preživela na Repentabru na Tržaškem, po smrti moža se je preselila na Goriško, in sicer v Koprivno. Domačemu društvu Skala, ki je gostilo prijeten kulturni večer, se je kot soorgani-zator pridružil Kulturni dom iz Gorice, ki je tudi poskrbel za tisk lepo zasnovane in oblikovane pesniške zbirke. Večer z domačo pesnico, ki jed 5. marca slavila svoj 81. rojstni dan, je uvedel domači moški pevski zbor Skala, ki je pod taktirko zborovodkinje Zulejke De-vetak zapel nekaj lepih slovenskih pesmi, med katerimi tudi Prešernovo Zdravljico v priredbi Ubalda Vrabca. Gabrci so namreč srečanje z domačo pesnico posvetili dnevu slovenske kulture, kar je v svojem nagovoru še posebno poudaril predstavnik društva Skala Robert Juren, ki je dogodek uvrstil tudi med pobude ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena. Izmenično s pevskim zborom so domača dekleta Eva in Martina Gruden, Martina Pelle in Arianna Menis prebrale nekaj pesmi iz knjižice Milene Mozetič. Pri predstavitvi ljudske pesnice sta sodelovala predsednik Kulturnega doma Igor Komel in prof. Zoltan Jan iz Nove Gorice. Komel je med svojim posegom »razkril«, da je v šestdesetih letih Mozetičeva bila njegova vzgojiteljica v Dijaškem domu; med drugim je zelo zaslužna, da je med svojimi gojenci znala vzbuditi ljubezen do poezije. S tiskom zbirke, je nadaljeval Komel, se je porodila tudi želja, da bi v Gabrjah ne šlo za osamljen primer, ampak da bi tudi v drugih krajih in pri drugih društvih vzbudili zanimanje za ljudsko kulturo. Izdajanje sadov domačih ustvar- Zoltan Jan, Milena Mozetič in Igor Komel (desno); udeleženci večera (spodaj) bumbaca jalcev je nedvomno dobrodošlo. Komel se je zahvalil Dijaškemu domu, ZSKD, Zadružni banki Doberdob-Sovodnje, občini Sovodnje, SKGZ in Uradu vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu za pokroviteljstvo nad zbirko. Prof. Zoltan Jan je izpostavil, da ni dovolj peti, plesati, slikati in fotografirati. Zelo pomembno je, da pišemo, kajti, kar je zapisano, ostane kot sporočilo kasnejšim generacijam. Poudaril je, da tudi preprosti zapisi in verzi mnogokrat skrivajo in odkrivajo globoke občutke. Pohvalil je tudi fotografije Mileninega nečaka Flavia, ki zelo lepo dopolnjujejo zborko poezij. Na koncu je v imenu sovodenjske občine pozdravila odbornica Vesna Primožič, ki je ob čestitkah slavljenki, poudarila predvsem dejstvo, da je poet občutljiva in hkrati pogumna oseba. Avtorica pesniške zbirke Milena Mozetič se je ob zaključku predstavitve zahvalila vsem za izkazano pozornost, na družabnosti pa ji je zbor zapel ponaro-delo Kolkor kapljic, tolko let. (vip) Po palčku je na vrsti rezijanska Grdinica Tudi v ponedeljek, 29. februarja, se je v mladinski sobi goriške Feiglove knjižnice zbralo lepo število otrok, ki so prisluhnili ukrajinski pravljici Bradica iz zbirke Lonček, kuhaj. Sodelavka waldorfskega vrtca Zlata ptica Ines Šinigoj Bandelj in Tadeja Faganel, vzgojiteljica waldorfskega vrtca Kresnica, sta otroke pritegnili z lutkami ob glasbeni spremljavi na liro. Pravljica je pripovedovala o palčku Bradici in princu, ki je Bradico izpustil, ko ga je našel zaprtega v zlati skrinjici. Palček pa je prinčevo prijaznost poplačal z dobrim dejanjem. Za zaključek večera so otroci pod vodstvom Ines in Tadeje naredili iz polsti palčke Bradice in jih skupaj z izposojenimi knjigami veselo odnesli domov. Naslednja pravljica je del rezijanske zakladnice. Lutkovno predstavico Grdinica v lisičji hišici bo izvedla Nives Bratina Furlan. Pravljica bo jutri ob 18. uri. števerjan - Na šoli Alojza Gradnika gostili Vilija Prinčiča Osnovnošolci prisluhnili pripovedi o »letečih« bratih Števerjanski osnovnošolci v družbi Vilija Prinčiča fotob.p. Na osnovni šoli Alojz Gradnik v Števerjanu so sredi februarja obeležili dan slovenske kulture v družbi Vilija Prinčiča, avtorja knjige o bratih Rusjan. Šolarji so izvedeli, da je bil Edvard Rusjan prvi slovenski letalec; prvič je poletel na Malih Rojcah 25. novembra 1909 z dvokrilnim letalom Eda, ki ga je zgradil skupaj s svojim bratom. V letu in pol sta izdelala še 7 letal: enokrilna, dvokrilna in trokrilna. Po izdelavi Ede VII jima je zmanjkalo denarja. Zaman sta iskala pomoč v tujini. Leta 1910 je Edvard, ki se je ukvarjal tudi s kolesarstvom, na kolesarski dirki spoznal zagrebškega poslovneža Mihajla Mercepa, ki mu je ponudil sodelovanje. Brata sta se zato preselila v Zagreb in zgradila letalo, ki se je od tal odlepilo po 28 metrih zaleta in s tem postavilo svetovni rekord. Januarja 1911 sta se odpravila na promocijsko turnejo. Po uspešnem nastopu v Zagrebu sta se 8. januarja znašla v Beogradu, kjer je bilo vreme vetrovno. Edvard se je 9. januarja vseeno odločil za polet, vendar je močan sunek zlomil krila njegove Ede; krilo je padlo v Savo, letalo pa je strmoglavilo poleg tirov železniške proge. Edvard je dobil hude poškodbe in umrl. Brat Pepi se je nato preselil v Argentino in se ni več ukvarjal z letalstvom. V spomin na brata Rusjan stoji pred pokrajinsko palačo v Gorici kip, v Novi Gorici pa spomenik, ki predstavlja letalo z zlomljenimi krili. Osnovnošolci so se od gosta poslovili s pesmijo in z igro na flavte ter ga pozvali, naj se še kdaj vrne. / Primorski GORIŠKA Nedelja, 13. marca 2016 17 Krvodajalci morajo biti na klope še posebno pozorni Bolezni, ki jih prenašajo klopi, so bile tema dobro obiskanega srečanja, ki so ga pred nekaj dnevi v prostorih kulturnega društva Jezero v Doberdobu priredili doberdobski krvodajalci v sodelovanju z Zadružno banko Doberdob in Sovodnje, občinsko ekipo civilne zaščite in društvom La Salute iz Ločnika. Predavatelj je bil zdravnik Franco Popazzi. Po uvodnem pozdravu predsednika krvodajalcev Alda Jarca je številno občinstvo pozdravil doberdob-ski župan Fabio Vizintin, po katerem je izredno pomembno, da občani poznajo bolezni, ki jih prenašajo klopi; župan je spričo pomena obravnavane teme pohvalil prireditelje, da so se odločili za tovrstno srečanje. Srečanje v Doberdobu in Franco Popazzi V nadaljevanju je Franco Po-pazzi obrazložil, kako naj se izognemo tveganjem, povezanim z boleznimi, ki jih prenašajo klopi. Opozoril je, da so klopi razširjeni tako v Furlaniji - Julijski krajini kot tudi v Venetu, Avstriji in Sloveniji. Pomembno je prepoznati že prve znake bolezni, ki jih povzročijo klopi, da se jim izognemo ali dovolj zgodaj zdravimo, sicer se razvijejo in zdravju povzročijo veliko škodo. Ob koncu je predavatelj povedal, da se bolezni, ki jih povzroča klopov pik, lahko prenašajo tudi s transfuzijo krvi; zato je pomembno, da so krvodajalci še toliko bolj seznanjeni z nevarnostjo, ki jo predstavljajo omenjene bolezni, saj le-ta-ko lahko zaščitijo sebe in sočloveka, ki bo dobil njihovo kri. Večer je sklenil krvodajalski predsednik Jarc, ki se je zahvalil Popazziju za poglobljeno predavanje in vsem prisotnim za udeležbo. [13 Lekarne M Koncerti DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. 9 Šolske vesti SLOVIK: program polletnega oz. enoletnega šolanja v Ljubljani za dijake letošnjih 3. razredov drugostopenjskih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji; informacije na www.slo-vik.org, info@slovik.org, predprijave zbirajo do torka, 15. marca. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V GORICI IN DIJAŠKI DOM prirejata predavanje za starše »Prednosti dvojezične vzgoje in šolanja« v ponedeljek, 21. marca, ob 17.30 v Dijaškem domu, Ul. Monsanto 84. Predavali bosta psihologinja Suzana Pertot in jezikoslovka Matejka Grgič; informacije po tel. 0481-533495. M Izleti PREDSTAVITEV MONOGRAFIJE TRST. UMETNOSTNI IZRAZ OB NACIONALNEM VPRAŠANJU Glasba, likovna in besedna umetnost ob slovensko-italijanski meji v drugi polovici XIX. stoletja do prihoda fašizma urednik: ALEKSANDER ROJC častni gost: FULVIO SALIMBENI, univerzitetni docent torek, 15. marca 2016, ob 17.30 mala dvorana Kulturnega doma v Gorici, ul. Brass 20 VLJUDNO VABLJENI! Pokrovitelji: GORIŠKA POKRAJINA, SKGZ in SSO rente v pokrajini Aquila, sledil bo vzpon na najvišja vrhova (nad 2400 m) v omejeni skupini. Predviden je tudi ogled kulturnih in arheoloških zanimivosti. Avtobus bo odpeljal iz Gorice. Gledališče V CERKVI V ŠTANDREŽU bo v soboto, 19. marca, ob 20. uri koncert sakralne glasbe zbora Slovenske filharmonije (dirigentka Martina Batič, na orgle igra Gašper Banovec). Prireja ZCPZ Gorica; vstop prost. V GORIŠKI STOLNICI bo v sredo, 16. marca, ob 20. uri koncert »J.S. Bach - Pasijon po Janezu«, nastopili bodo Komorni zbor Ave, Baročni zbor in orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani s solisti. Prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov v okviru koncertne sezone 2015-2016. 22. »VIVICITTA1 - POŽIVIMO MESTI«: ne- tekmovalna pohodniška prireditev na treh progah (10, 5 in 3 km) bo v nedeljo, 3. aprila, ob 10.30 s startom s Trga Evro- pe - Transalpine. Prirejajo goriški UISP, Športni zavod Nova Gorica, ZSŠDI, ŠD Mark in GS Marathon Gorica. 3. ENOGASTRONOMSKI POHOD KRAŠKIH DOBROT 2016 v okviru sto- letnice 1. svetovne vojne bo v nedeljo, 10. aprila. Start iz centra Danica na Vrhu med 8.30 in 10. uro, pohod, dolg 10 km, ne bo voden, proga bo označena, na progi bodo stojnice s kraškimi dobrotami in zanimivostmi iz prve svetovne vojne; pred štartom je obvezna prijava in plačilo štartnine, ko bodo izročili bone za degustacijo in topel obrok ob zaključku pohoda v centru Danica; zaželena je prijava med 30. marcem in 7. aprilom na info@po-hod.it, informacije www.pohod.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane na 6-dnevno potovanje od 12. do 17. septembra v »Nemčijo - 25 let po padcu zidu« za ogled Berlina in drugih pomembnih mest; informacije in vpisi na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. ob sredah od 10. do 11. ure. Obvezna sta osebni veljavni dokument in davčna številka. PD ŠTAN DREŽ prireja štiridnevni izlet v Umbrijo od 23. do 26. aprila; informacije in vpisovanje do danes, 13. marca, tel. 0481-20678 (Božo), tel. 0481-21608 (Mario po 18. uri), tel. 347-9748704 (Vanja po 20. uri). SPDG prireja od 22. do 28. junija izlet v Apenine z ogledom parka Velino - Si- »KOMIGO 2016« V GORICI: v Kulturnem domu v ponedeljek, 21. marca, ob 20.30 »Ikarus - Kronološki in zgodovinski opis razmer Slovencev na Goriškem 1914-1925« (Rok Sanda); vstopnice pri blagajni Kulturnega doma, www.kulturnidom.it. GLEDALIŠKA REVIJA »A TEATRO CON L'ARMONIA« - v gledališču v Štarancanu v Ul. De Amicis 10: danes, 13. marca, ob 16. uri »Fora el dente ... fora el dolor« (Julian Sgherla). Pred-prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave; www.teatroarmonia.it. KOMIGO BABY v Kulturnem domu v Gorici: v nedeljo, 20. marca, ob 11. uri »Lunožer - zgodba o princu z imenom Vito in strašnem Lunožerju«, nastopa skupina BimboTeater iz Ljubljane; informacije tel. 0481-33288. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ, Drevored 20. septembra 85, bo v torek, 19. aprila, ob 20.30 muzikal »Cvetje v jeseni«; nakup vstopnic do četrtka, 31. marca, pri blagajni Kulturnega centra Lojze Bratuž, tel. 0481531445, info@centerbratuz.org. V KULTURNEM DRUŠTVU GRGAR: danes, 13. marca, ob 19. uri premiera poetične komedije »Zidarja« (Ra-doš Bolčina, Robert Cotič, Zarja Pavlin); www.kdgrgar.com. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: danes, 13. marca, ob 17.30 »La danza è viva: Viva la danza!«, prikaz delovanja deželnih plesnih šol; informacije po tel. 0481-532317, info@ar-tistiassociatigorizia.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 13. marca, ob 20. uri »Češnjev vrt« (Anton P. Čehov); v sredo, 16. marca, ob 20. uri »Kdo se boji Virginie Wolf?« (Edward Albee); informacije po tel. 003865-3352247, blagajna@sng-ng.si. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 »Kung Fu Panda 3« (državna premiera); 17.40 -20.00 - 22.10 »Ave, Cesare!«. Dvorana 2: 16.00 »Spartacus« (baletna predstava). Dvorana 3: 15.30 »Ave Cesare!«; 17.30 - 19.50 »Suffragette«; 21.40 »Il caso Spotlight«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.15 - 17.30 -20.00 - 22.10 »Ave, Cesare!«. Dvorana 2: 15.30 »Kung Fu Panda 3« (državna premiera); 17.15 - 20.00 »Room«; 22.15 »Attacco al potere 2«. Dvorana 3: 15.20 - 17.40 - 19.50 -22.15 »The Divergent Series: Alle-giant«. Dvorana 4: 15.00 »Zootropolis«; 17.00 »Kung Fu Panda 3« (državna premiera); 18.45 - 21.00 »Il caso Spotlight«. Dvorana 5: 16.10 - 18.10 - 20.15 -22.10 »Forever Young«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.00 »Ti amero sempre« (iz niza Animamente, vstop prost); 20.00 - 22.10 »Ave, Cesare!«. Dvorana 2: 17.40 »Il caso Spotlight«; 20.00 »Il labirinto del silenzio«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Suffragette«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Ave, Cesare!«. Dvorana 2: 17.15 - 20.00 »Room«; 22.15 »Attacco al potere 2«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.15 »The Divergent Series: Allegiant«. Dvorana 4: 18.10 - 20.15 - 22.10 »Forever Young«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Il la-birinto del silenzio«. □ Obvestila BARVANJE PIRHOV: tradicionalna velikonočna delavnica bo v četrtek, 24. marca, ob 15.30 na sedežu kulturnega društva Briški grič v Števerjanu. Vsak udeleženec naj prinese s sabo 6 kuhanih jajc; informacije: Tamara (tel. 347-0162172). OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo v torek, 15. marca, socialna delavka odsotna. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V GORICI vabi v petek, 18. marca, ob 20. uri na društveni večer. V dvorani na Bukovju bodo prikazali fotografske posnetke Silvana Pittolija, nastale v obdobju zadnjih dveh let, na pohodih, planinskih izletih in ob drugih pobudah SPDG. ČISTILNA AKCIJA »OČISTIMO SVET« V DOBERDOBU bo v soboto, 19. marca, ob 8. uri. Zbirališče prostovoljcev pred županstvom v Doberdobu, kjer bodo dobili komplet za zbiranje odpadkov. Ob zaključku akcije bo v občinskem parku kosilo. V primeru slabega vremena akcija odpade. KMEČKA ZVEZA obvešča, da je rok za predstavitev prošenj za nakup lesenih sodov podaljšan do 29. marca letos. Najnižja vrednost nakupa znaša 5000 evrov, za Tržaško pa 3000 evrov.Pred-nost pri pridobivanju sredstev imajo kmetje vpisani v INPS, ki niso dopolnili 40. leto nato vsi ostali. Prošnji je treba predložiti tehnični opis investicije ter poročilo o izbiri predračuna med tremi predloženimi ponudbami; informacije v goriškem uradu na Kor-zu Verdi 51/int., tel. 0481-82570. 0 Prireditve ŽUPNIJA V PODGORI prireja v sredo, 16. marca, ob 20. uri križev pot po Kalvariji z odhodom pred nekdanjo osnovno šolo v Podgori. Na velikonočno nedeljo, 27. marca, bo ob 5.30 procesija, sledila bo maša. V MEDIATEKI UGO CASIRAGHI v Gorici bo v soboto, 19. marca, ob 15.30 brezplačna ustvarjalna delavnica za otroke med 5. in 11. letom starosti na temo animiranega filma »Kung Fu Panda 3«. Sledila bo projekcija filma v goriškem Kinemaxu po znižani ceni za udeležence delavnice in njihove spremljevalce. Otroci naj s seboj prinesejo reciklirano pollitersko plastično steklenico. Število mest je omejeno, obvezna najava po tel. 0481-534604 ali segreteria@mediateca.go.it. V MUZEJU MODE v goriškem grajskem naselju bo danes, 13. marca, med 16. uro in 17.30 gledališko prikazani ogled muzeja za otroke med 8. in 12. letom starosti; obvezna najava Občina Sovodnje ob Soči VZPI - ANPI sekcija Sovodnje, Gabrje, Peč in Rupa Center "Leopoldo Gasparini" vabijo na predstavitev knjige Luciano Patat LA BATTAGLIA PARTIGIANA DI GORIZIA uvodna beseda Aldo Rupel glasbena spremljava NO-BEL Občinska knjižnica Sovodnje ob Soči torek, 15. marca, ob 18.30 pod pokroviteljstvom fondazione Cassa di Riaparmiodi Gorizia po tel. 0481-532317, organizzazio-ne@artistiassociatigorizia.it. KD SOVODNJE IN SD KARNIVAL prirejata velikonočni delavnici za otroke in odrasle v spodnjih prostorih Kulturnega doma Jožef Češčut v Sovod-njah. Delavnica za odrasle bo potekala v torek, 15. marca, ob 20. uri, za otroke, ob pripovedi pravljice o velikonočnem zajčku, v četrtek, 24. marca, ob 15.30; informacije in vpisovanje do ponedeljka, 14. marca, po tel. 0481882262, 338-4309606 (Karin po 18. uri). SREČANJA Z AVTORJI V SOVO-DENJSKI KNJIŽNICI: v torek, 15. marca, ob 18.30 bo v sodelovanju s centrom Gasparini predstavitev knjige Luciana Patata »La battaglia par-tigiana di Gorizia«. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA organizira niz strokovnih predavanj s prostim vstopom v Močnikovem domu v Gorici (ob cerkvi Sv. Ivana v Ul. San Giovanni 9): v četrtek, 17. marca, ob 20. uri Aldo Rupel »Od skrbi za vzgojo do ohranjanja psihofizične učinkovitosti«. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v sredo, 30. marca, ob 18.30 v Tumovi dvorani v Gorici na Korzu Verdi 51 predavanje o zgodovini ruskega jezika in književnosti. Predavala bo prof. Nataša Marcon. Pogrebi JUTRI V TRŽIČU: 10.00, Loredana Vi-gna (iz kapelice pokopališča ob 9.50) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V ŠTARANCANU: 11.15, Marinella Meneghesso por. Roggian (iz kapelice tržiške bolnišnice ob 10.50) na pokopališču. Zapustil nas je naš dragi Oskar Blažič inženir v pokoju Žalostno vest sporočajo sin Matija z Barbaro in sinčkom Gabrielejem ter sin Marko z Doro in družini Primožič in Šuligoj Od njega se bomo poslovili v sredo, 16. marca, ob 12.00 v cerkvi sv. Ivana v Gorici. Sledil bo pokop na pokopališče v Tržiču. APrimorski ~ dnevnik Tmedia OGLAŠEVALSKA AGENCIJA obvešča, da bo v sredo, 16. marca, urad zaprt. [sreda 16 18 Nedelja, 13. marca 2016 PRIREDITVE, KRIŽANKA Primorski ki Ji GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledaličše FJK - Il Rossetti Dvorana Generali Danes, 13. marca, ob 16.00 / Stefano Massini, Paolo Rossi in Giampiero So-lari: »Molière: la recita di Versailles«. V sredo, 16. marca, ob 20.30 / Valeria Raimondi, Enrico Castellani in Vin-cenzo Todesco: »Jesus« / Ponovitev: v četrtek, 17. marca, ob 20.30. Dvorana Bartoli V torek, 22. marca, ob 19.30 / Jon Robin Baitz: »Tre Alberghi« / Režija: Serena Sinigaglia / Ponovitve: v sredo, 23. in v četrtek, 24. ob 21.00, v torek, 29. ob 19.30, v sredo, 30. in v četrtek, 31. marca ob 21.00, v petek, 1. aprila, ob 19.30, v soboto, 2. aprila, ob 21.00 in v nedeljo, 3. aprila, ob 17.00. Gledališče Miela Jutri, 14. marca, ob 21.01 / kabaret / Pupkin Kabarett: »Riformando si im-para!«. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 22. marca, ob 20.45 / Axel Hellstenius: »Matti da slegare« / Režija: Gioele Dix / Ponovitev: v sredo, 23. marca, ob 20.45. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine Danes, 13. marca, ob 20.45 / Eduardo De Filippo: »Non ti pago«. / Ponovitev: v ponedeljek, 14. marca, ob 20.45. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom Danes, 13. marca, ob 20.00 / monoko-medija / Ranko Babic: »Moška copata«. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Veliki oder V sredo, 16. marca, ob 20.00 / Edward Albee: »Kdo se boji Virginie Woolf?« V soboto, 19. marca, ob 20.00 / Ljudmila Razumovska: »Draga Jelena Ser-gejevna« / Ponovitev: v četrtek, 31. marca. V četrtek, 24. marca, ob 20.00 / Avtorski projekt: »Ljubezen do bližnjega«. / Ponovitve: v petek, 25. in v sredo, 30. marca, ob 20.00 LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Jutri, 14. marca, ob 19.30 / Ferenc Mol-nar: »Liliom« / Ponovitev: v četrtek, 17. marca, ob 17.00. V torek, 15. marca, ob 19.30 / »Kralj Ubu«. V petek, 18. marca, ob 19.30 / Martin Crimp: »V republiki sreče«. V soboto, 19. marca, ob 19.30 / Vinko Möderndorfer: »Evropa«. V ponedeljek, 21. marca, ob 16.30 / Avtorski projekt Iniciative za razvoj mokumentarističnega gledališča: »Marie Curie - Hystérie«. Mala drama Jutri, 14. marca, ob 20.00 / Ernst Lu-bitsch: »Ko sem bil mrtev«. V torek, 15. marca, ob 20.00 / Stanislaw Ignacy Witkiewicz: »Ponorela lokomotiva«. V sredo, 16. marca, ob 20.00 / Maja Haderlap: »Angel pozabe«. V četrtek, 17. marca ob 17.00 / rokgre: »Tarzan«. / Ponovitve: V petek, 18. marca, ob 20.00 / Yasmi-na Reza: »Art« / Ponovitev: v ponedeljek, 21. marca, ob 20.00. V soboto, 19. marca, ob 20.00 / Via Negativa, Via Nova 2011: »MandicStroj«. MGL Veliki oder Danes, 13. marca, ob 19.30 / Komedija / Dušan Kovačevic: »Maratonci tečejo častni krog«. V ponedeljek, 14. marca, ob 15.30 / Drama / David Greig: »Dunsinane«. / Ponovitev: v torek, 15. marca ob 19.30 V četrtek, 17. marca. ob 19.30 / Črna komedija / Marius von Mayenburg: »Kos plastike«. / Ponovitve: v torek, 22., v četrtek, 24. in v petek, 25. marca, ob 20.00. V sredo, 23. marca, ob 19.30 / Farsa / Ivan Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. V soboto, 26. marca, ob 19.30 / Komedija / Colin Teevan: »Švejk«. Mala scena V sredo, 16. marca, ob 20.00 / Komedija / Daniel Glattauer: »Čudežna terapija«. V ponedeljek, 21. marca, ob 18.00 in ob 20.00 / Komedija / Daniel Glattauer: »Čudežna terapija«. V sredo, 23. marca, ob 20.00 / Drama / Simona Hamer (po motivih Prežiho-vega Voranca): »Samorastniki«. Studio V sredo, 16. marca, ob 20.00 / Drama / Ingmar Bergman: »Pogovori na štiri oči«. GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK - Il Rossetti Dvorana Generali V petek, 18. marca, ob 20.30 / balet / Antonio Gnecchi Ruscone: »AEROS« / Režija: Daniel Ezralow, David Parsons in Moses Pendleton. V soboto, 19. marca, ob 20.00 / glasba / »Heffron Drive Live in Italy«. V nedeljo, 20. marca, ob 21.00 / Momentous 2016 European Tour / Nastopali bodo velikani progresivenga metala Dream Theater. Gledališče Miela V soboto, 19. marca, ob 20.30 / IX. mednarodni festival klavirja / Nastopa Daniel Rivera. Tetris (Ul. della Rotonda3) V ponedeljek, 14. marca, ob 21.30 / glasba / Nastopajo Duel - Heavy metal / doom metal (ZDA) V soboto, 19. marca, ob 21.30 / glasba / Nastopata: Upset Noise in Raw Power. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 18. marca ob 20.45 / koncert / »Mitteleuropa Orchestra« / Dirigent: Michele Carulli; klavir: Alexander Gad-jiev; Sopran: Federica Vinci; Recitira: Adriano Giraldi«. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Opera in balet V torek, 15. marca, ob 19.30 / opera / Wolfgang Amadeus Mozart: »Figaro-va svatba« / Ponovitve: v četrtek, 17., v sredo, 23. in v četrtek, 24. ob 19.30 in v petek, 25. marca ob 11.00. V soboto, 19. marca, ob 19.30 / opera / Christoph Willibald Gluck: »Orfej in Evridika« / Ponovitve: v nedeljo, 20. ob 16.00 in v torek, 22. marca ob 19.30. Kino Šiška V sredo, 16. marca, ob 20.00 / glasba / PRISMOJENI PROFESORJI BLUESA - veliki promocijski koncert albuma »Family«. V soboto, 19. marca, ob 20.00 / glasba / Nastopa Selah Sue. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodni dom (Ul. Filzi 14) je na ogled stalna razstava o zgodovini stavbe, ki so jo tržaški Slovenci zgradili na začetku 20. stoletja po načrtih arhitekta Maksa Fabianija. Razstava bo odprta po urniku Univerze oddelka za za pravne vede, jezik, tolmačenje in prevajanje. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. PORDENON Galerija Harr Bertoia (Korzo Vittorio Emanuele II, 60): do 12. junija je na ogled fotografska razstava Steva McCurryja »Senza Confini / Brez meja«. / Urnik: od srede do sobote, od 15.30 do 19.30 in v nedeljah od 10.00 do 13.00 in od 15.30 do 19.30. _SLOVENIJA_ TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). GORJANSKO Avstro-Ogrsko vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne je največje pokopališče avstro-ogrske vojske na območju soške fronte, saj je tu pokopanih preko 10.000 vojakov različnih narodnosti. Možen je samostoje ogled. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Iz sveta glasbe REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV ITALIJANSKI SKLADATELJ (GIOVANNI) AMERIŠKI PEVEC IN IGRALEC (FRANKIE) LIVIO SEMOLIČ KRAJ NA PRIMORSKEM NEKDANJA FRANCOSKA POSEST V INDIJI NAJPOGOSTEJŠI VEZNIK GR. BOGINJA NESREČE EUGENE IONESCO PLANSAR, PASTI, OVČAR ROD STEWART MESTO V BAČKI (VOJVODINA) AM. IGRALEC PACINO ONTARIO (KRAJŠE) NAŠ KULTURNI DELAVEC (IGOR) NEKD. PREDSEDNIK FIA (JEAN) SEVERNI PES JEČA, ZAPOR IRSKI IGRALEC NEESON SVETLOBNI CUREK KEMIJSKI ZNAK ZA NIKELJ ATLETSKA DISCIPLINA NIZOZEMSKA PEVKA NEKD. PREDSEDNIK BREGA (DRAGO) IGOR TULL BERI PRIMORSKI DNEVNIK ADA NEGRI PROSTOR zaŠportne PRIREDITVE POTRDILO, CERTIFIKAT GRŠKI REŽI-SERGAVRAS ITALIJANSKA TENISAČICA GORA V Švici , piz ... AM. IGRALEC (BUSTER) SAMOSTAN; SHOD, ZBOR VRATA (ZAST.) ZOBNI TEHNIK POKRAJINA V GRČIJI RICHARD BURTON DOTIK ŽOGE OB MREŽI GL. MESTO ARMENIJE ORGANIZACIJA (KRAJŠE) NACIJA TOMAŽ SIMČIČ BANKOVEC ZA PET ENOT MARIO URŠIČ SLOVENSKI OLIMPIONIK CERAR MEHIŠKI PESNIK (ALFONSO) SEČ NOMEN NESCIO SLOVARČEK - (Piz) DALRAS = gora v Švici • REYES = mehiški pesnik in esejist, Alfonso (1899 - 1980) • TODT = nekdanji predsednik FIA (Mednarodne avtomobilske zveze v Parizu) • TOL = nizozemska pevka (Nora) w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E Nedelja, 13. marca 2016 1 Q APrimorski ~ dnevnik Dragičev rekord sezone CHICAGO - Košarkarji moštva Miami Heat so v ligi NBA zmagali na gostovanju v Chicagu s 118:96, junak tekme pa je bil slovenski re-prezentant Goran Dragic, ki je dosegel kar 26 točk (rekord sezone), devet podaj, tri skoke, tekmecem pa je ukradel še eno žogo. Sploh Dragic v zadnjem obdobju v vrhunski formi, saj dosega skoraj 20 točk in 8 asistenc na tekmo, odkar Chris Bosh ne igra. Uspešen pa je tudi Miami, ki od tekme all-star dosega v povprečju 108 točk na dvoboj, medtem ko jih je pred premorom dosegal 96. V Čedadu košarkarsko SP MIES - Vodstvo mednarodne košarkarske zveze (Fiba) je določilo sedež ženskega košarkarskega svetovnega prvenstva U19, ki bo leta 2017. Najboljše mlade košarkarice se bodo zbrale v Čedadu, ki bo gostil odločilne dvoboje svetovnega prvenstva. Gre za četrto zaporedno mednarodno košarkarsko prireditev, ki jo organizirajo v FJK. Leta 2014 je potekalo žensko EP U20, leto kasneje je bilo na vrsti moško EP U20, med 6. in 14. avgustom letos pa bo v Vidmu potekalo žensko EP U16. alpsko smučanje - Dominik Paris osvojil včerajšnji smuk v norveškem Kvitfjellu Dva »azzurra« za en globus Paris in Fill se bosta v finalu v St. Moritzu potegovala za končno zmago v posebnem smukaškem seštevku KVITFJELL - Južnotirolski »azzur-ro« Dominik Paris je osvojil prvo mesto na včerajšnjem predzadnjem smuku letošnje sezone svetovnega pokala alpskih smučarjev. Šestindvajsetletnemu Parisu, ki je še šestič zmagal v svetovnem pokalu - drugič pa v letošnji sezoni -, sta se najbolj približala Francoz Valentin Giraud Moine (+0,20) na drugem mestu in Američan Steven Nyman, ki se je na progi zadržal še štiri stotinke dlje za tretje mesto. Veliko presenečenje je 24-letni Francoz, ki je bil pred Kvitfjellom na smukih najvišje 14. letos v Chamonixu. Slovenski alpski smučar Boštjan Kline je osvojil 23. mesto in se kot 18. smukač sezone s 153 osvojenimi točkami prebil do smukaškega finala v St. Moritzu. Kline je bil včeraj najboljši Slovenec. Na startu je nosil številko 23, ob prihodu v cilj pa je bil z zaostankom 1,73 sekunde 18., nato pa je do konca izgubil še pet mest. 23. mesto je vsekakor najboljši smu-kaški dosežek v karieri slovenskega smučarja, saj je bil pred tem dvakrat 28. Švicarsko prizorišče St. Moritz bo med drugim v sredo, 16. marca, odločalo o lastniku malega kristalnega globusa za zmago v posebnem smukaškem seštevku. Na vrhu je »azzurroy Peter Fill, včeraj deseti, s 436 točkami povsem poravnan z Norvežanom Akslom Lund Svindalom, ki je po poškodbi že predčasno končal sezono, Dominik Paris zaostaja le štiri točke, včeraj peti Norvežan Kjetil Jansrud 54 točk, Francoz Adrien Thaux, ki je bil deveti, pa 66 točk. Italijani imajo torej kar dva smučarja, ki se potegujeta za osvojitev malega kristalnega globusa v smuku, sploh pa bi lahko eden izmed dvojice Fill - Paris postal prvi italijanski smučar, ki bi osvojil omenjeno lovoriko. Boj za veliki kristalni globus pa je že odločen, saj ima Avstrijec Marcel Hirscher 353 točk naskoka pred izzivalcem Norvežanom Henrikom Kristofferse-nom. Oba v smuku ne tekmujeta, v Kvitfjellu pa bo danes na sporedu še superve-leslalom. (sta, av) Dominik Paris je osvojil predzadnji smuk letošnje sezone v Kvitfjellu. Na vrhu posebnega smukaškega seštevka sta Italijan Peter Fill in poškodovani Aksel Lund Svindal (436 točk), po včerajšnji zmagi pa zaostaja Paris le štiri točke. ansa skoki - Že danes nova priložnost Pre(vc)ložil postavitev novega mejnika zmag TITISEE/NEUSTADT - Peter Prevc je včeraj zamudil priložnost, da po številu zmag prehiti Avstrijca Gregorja Schlierenzauerja, ki je v sezoni 2008/09 slavil 13-krat. Norvežan Johann Andre Forfang je namreč zmagal prvo tekmo za svetovni pokal v nemškem Titisee-Neustadtu. Za svoj prvi uspeh v svetovnem pokalu je Forfang premagal zmagovalca svetovnega pokala v sezoni 2015/16 Petra Prevca za 4,7 točke. Tretji je bil še en Norvežan Kenneth Gangnes (235,4 točke). Forfang, drugi po prvi seriji, je zbral 265,9 točke, skočil pa je 144 in 143 metrov. Peter Prevc je po polovici tekme vodil, v prvo je skočil 139 metrov, v drugo pa 138,5 metra, zbral pa je 261,2 točke. Domen Prevc, četrti po polovici tekme, je za skoka 136,5 in 130,0 m zbral 231,7 točke ter osvojil četrto mesto. Peter Prevc bo sedaj imel še nekaj priložnosti, da popravi mejnik 13 zmag v sezoni. Prvo bo imel že danes, ko bo v Nemčiji še druga tekma, nato pa prihodnji konec tedna na finalu svetovnega pokala v domači Planici. Je pa presegel drug rekord, saj je zbral več kot 2000 točk v sezoni, kar je do zdaj uspelo le Schlierenzauerju, ki je v sezoni 2008/09 zbral 2083 točk, Peter Prevc pa jih ima že 2023. Pokal in žlica DUBLIN/LONDON - Italijanska ragbijska reprezentanca je na Irskem visoko izgubila v četrtem krogu pokala Šestih narodov. Irci so na domačih tleh slavili z 58:15 ter zadali četrti poraz na prav tolikih srečanjih Brunelovi četi, ki je tako vse bližja osvojitvi lesene žlice. Mnogo bolj izenačena je bila včerajšnja tekma med Anglijo in Walesom na stadionu Twickenham. Angleži so z zmago s 25:21 maščevali septembrski poraz v svetovnem prvenstvu, Anglija pa je vse bližja osvojitvi letošnjega pokala Šestih narodov. Če bo Francija danes ob 16. uri izgubila proti Škotski, bodo Angleži osvojili naslov en krog pred koncem tekmovanja. V primeru francoskega uspeha pa bo zmagovalca določil neposredni dvoboj med Anglijo in Francijo, ki bo v soboto, 19. marca, ob 21. uri v Parizu. nogomet - A-liga V Vidmu poslastica, saj prihaja Roma VIDEM - V taboru Udineseja se je po zadnjem porazu vklopil alarmni zvonec. Položaj na lestvici se je močno za-kompliciral, saj so se moštva z dna lestvice nevarno približala črno-belim, ki jih danes (ob 15. uri) na domačem stadioni Friu-li ali po novem Areni Dacia. Današnji nasprotnik prav gotovo ni ugoden. Roma igra namreč po prihodu novega trenerja Spal-lettija kot prerojena. V napadu naj bi Romin strateg zaupal Edinu Džeku. Juventus je že v petek premagal Sassuolo z 1:0. Drugouvrščeni Napoli bo gostoval v Pa-lermu, ki se bori za obstanek. »Vseka spoštovanja vreden nasprotnik,« je diplomatsko opozoril trener Napolija Sarri. Pri dnu lestvice se bosta srečali ekipi, ki sta lani napredovali v A-ligo: Carpi in Frosi- Empoli - Sampdoria 1:1 (1:1) Strelca: Quagliarella (S) 41.; Laurini (E) 82. Inter - Bologna 2:1 (0:0) Strelci: Perišic 72., D'Ambrosio 76., Brien-za (B) 90. VRSTNI RED: Juventus 67, Napoli 61, Roma 56, Inter 54, Fiorentina 53, Milan 47, Sassuolo 44, Lazio 38, Bologna 36, Empoli 35, Chievo 34, Torino 33, Sampdoria 32, Genoa 31, Atalanta 30, Udinese 30, Palermo 27, Frosinone 26, Carpi 22, Verona 18. DANES: 12.30 Chievo - Milan, 15.00 Carpi - Frosinone, Genoa - Torino, Fiorentina - Verona, Udinese - Roma, 20.45 Lazio - Atalanta in Palermo - Napoli. B-LIGA - 31. krog: Ascoli - Avellino 3:4, Bari - Pro Vercelli 6:2, Brescia - Crotone 3:0, Como - Cesena 1:3, Livorno - Entella 0:0, Pescara - Novara 1:2, Salernitana - Lanciano 1:3, Spezia - Modena 2:0, Ternana - Latina 0:0. Vrstni red: Crotone 63, Cagliari 62, Novara (-2) 52, Cesena 50, Pescara 49 (...) Vi-cenza 31, Salernitana 30, Como 23. odbojka ACH Volley: srednjeevropski sedmi naslov LJUBLJANA - Odbojkarji ACH Volleyja so po letu premora v Ljubljano vrnili naslov zmagovalca srednjeevropske lige. Na zaključnem turnirju v Ljubljani so v finalu premagali avstrijske prvake Hypo Tirol Innsbruck, po izenačenem boju v večjem delu tekme je bil izid 3:1 (23, 23, -22, 19). Jerneja Ter-pina tudi sinoči ni bilo v postavi. Od-bojkarji Calcita Volleyballa so v tekmi za tretje mesto zaključnega turnirja srednjeevropske lige premagali Posojilnico Dob s 3:2 (-20, 20, -21, 21, 11). Ženske, finale srednjeevropske lige: Calcit - Linamar Bekescsabai 3:0. 1. DOL: Luka Koper - GEN-I Volley 3:0. NOGOMET - V Sloveniji: Gorica - Krško 1:0, Rudar - Maribor 0:3. Vasilij Žbogar 5. BARCELONA - V Barceloni se je končal še zadnji dan odprtega evropskega prvenstva razreda finn. Slovenec Vasilij Žbogar je zadnji plov končal na 20. mestu in se povzpel na skupno šesto mesto, v regati za medalje je zmagal ter bil na koncu 6., v evropski konkurenci skupno 5. Vaterpolistom točka TRST - V vaterpolski A1-ligi je tržaška ekipa Pallanuoto Trieste v domačem bazenu Bruno Bianchi iztrgal neodločen izid proti Savoni. Tekma se je končala z izidom 7:7. Bila je stalno izenačena, saj so se četrtine končale 1:2, 3:1, 1:3, 2:1. Rokometašem zmaga TRST - V prvi tekmi rokometne končnice za naslov je tržaški Principe z 28:25 po podaljšku (24:24) premagal Pressano. Najboljši strelec je bil Dapi-ran z 8 zadetki. Zgodovinski »trojček« BLOEMFONTEIN - Južnoafriški atlet Wayde van Niekerk, svetovni prvak v teku na 400 metrov, je na mitingu v Bloemfonteinu poskrbel za zgodovinski dogodek. Zmagal je v teku na 100 metrov, njegov čas 9,98 sekunde pa pomeni, da je s tem postal prvi človek, ki je premagal magične meje v tekih na 400, 200 in 100 metrov. Bo meldonij legalen? MOSKVA - Ruski minister za šport Vitalij Mutko pravi, da se lahko zgodi, da bodo v zadnjem času zloglasni meldonij (meldonium) vzeli s seznama prepovedanih poživil Svetovne protidopinške agencije (Wada). Odpovedali etapo PERUGIA - Britanski kolesar južnoafriške ekipe Dimension Data Stephen Cummings je zmagovalec četrte etape dirke od Tirenskega do Jadranskega morja. Današnjo etapo so že včeraj odpovedali zaradi slabih vremenskih napovedi. Štafeta Norvežanom OSLO - Norveški biatlonci so na domačem svetovnem prvenstvu v Oslu dobili še tekmovanje moških štafet. Slovenska vrsta je še enkrat več dokazala, da v tem trenutku brez Jakova Faka sodi med biatlonsko manj razvite države (17. mesto). 20 Nedelja, 13. marca 2016 ŠPORT Primorski košarka - Košarkarji Jadrana do nove zmage v C-ligi gold Vzponi, nihanja, padci in dve točki Ban in soigralci so se morali pošteno namučiti proti Coneglianu Domači šport Danes Nedelja, 13. marca 2016 NOGOMET ELITNA LIGA - 15.00 v Repnu: Kras Repen -Gemonese; 15.00 v San Vitu al Tagliamentu: Sanvitese - Vesna PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Trebčah: Primorec - S. Andrea; 15.00 v Seveglianu: Sevegliano -Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Dolini: Breg - Terzo; 15.00 v Krminu: Cormonese - Zarja; 15.00 v Špetru ob Soči: Isonzo - Mladost; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Porpetto 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Tržiču: Romana -Gaja; 15.00 na Proseku: Primorje - Moraro DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Prati: Futurogiovani - Kras Repen DEŽELNI NAJMLAJŠI - 10.30 v Trebčah: Kras Repen - Tolmezzo NAJMLAJŠI 2002 - 10.30 na Padričah: Kras Repen - Azzanese NAJMLAJŠI - 10.30 v Podgori: Juventina - Ronchi KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA - 18.00 v Miljah: Don Bosco - Dom UNDER 18 - 11.30 v Trstu, Ul. Locchi: BasketTrieste - Sokol ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Bassano UNDER 17 MOŠKI - 11.00 v Gorici, Špacapan: Olympia - Martignacco UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Sovodnjah: Soča Olympia - Torriana; 11.00 na Opčinah: Zalet Dvigala Barich - Altura UNDER 14 ŽENSKE - 11.30 na Proseku: Kontovel - Poggivolley Jutri Ponedeljek, 14. marca 2016 NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 19.00 v Križu: Vesna - Virtus Corno POKRAJINSKI MLADINCI - 19.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Opicina □ Obvestila TPK SIRENA vabi na občni zbor, ki bo v petek, 18. marca, ob 20.30 na našem navtičnem sedežu v Trstu, Miramarski drevored 32, kjer bomo povzeli naše delovanje, orisali programe ter nagradili naše atlete. Športel s SPDT Med motorične aktivnosti Slovencev v Italiji uvrščamo tudi po-hodništvo, ki je pri Planinskem društvu v Trstu ena najbolj pomembnih panog. To bosta pred mikrofonom oddaje Športel v ponedeljek ob 18. uri v živo podčrtala predsednica društva Marinka Pertot in odbornik Franc Starec, ki je med drugim odgovoren za izletniško dejavnost. Jutrišnji Športel bodo obogatili prispevki z nogometne tekme Krasa v Repnu, odbojkarske tekme Sloge Tabor Televita (moška B2-li-ga) in košarkarjev Jadrana. Tudi tokrat bo šla v eter rubrika V 60-ih sekundah. Pester Skupaj zmoremo Jutrišnja športna oddaja na Radiu Trst A Skupaj zmoremo, ki jo vodi Evgen Ban, bo izjemno pestra. Telefonski gostje bodo športni vodja ŠK Kras Sonja Milič, gorski kolesar Daniel Pozzecco in športni vodja Jadrana Andrej Vremec. Martin Ridolfi je bil na včerajšnjem srečanju neustavljiv, saj je prispeval 18 točk z odličnimi odstotki pri metu (2:3 PM, 5:6 za dve točki in 2:2 za tri točke) fotodamj@n Jadran - Conegliano 80:76 (18:18, 37:28, 59:49) Jadran: M. Batich 6 (2:2, 2:3, 0:3), Ban 17 (7:8, 5:11, 0:5), Cettolo 5 (3:3, 1:1, 0:3), De Petris 18 (2:6, 8:9, 2:6), Velikonja Grbac 11 (2:2, 3:6, 1:5), Kojanec nv, Ridolfi 18 (2:3, 5:6, 2:2), Daneu 3 (-, 1:2, -), Rajčič 2 (-, 1:5, -), Kocijančič nv. Trener: Mura. Izgubljene žoge: 15; pridobljene: 10; asistence: 9; skoki: 38 (27+11), SON: 17. Jadran je s težavo strl odpor trdoživega Conegliana in osvojil dve pomembni točki proti pepelki prvenstva, ki je v prvem delu sezone slavila z 58:50. Daljše obdobje premora in sobotni neobičajni termin pa sploh nista olajšala naloge Bana in soigralcev, ki so uprizorili zelo nihajočo predstavo. Prva četrtina je bila zelo izenačena, bolj kot o predstavi Jadrana pa je v prvih desetih minutah primerneje poročati o De Petrisu in Grbacu Veli-konji, ki sta skupaj dosegla 16 od 18 točk združene ekipe. Do prvega koša na srečanju Boruta Bana je bilo treba počakati rekordno dolgih 12 minut, ko je Jadrano-va številka 8 popeljala v vodstvo domačo ekipo pri izidu 22:20. Conegliano je odgovoril s tremi zaporednimi točkami in tudi povedel, a so tedaj domači poskrbeli za odličen konec prvega polčasa, ki so ga sklenili z delnim izidom 17:5. Povratek iz slačilnic je bil nato dobesedno eksploziven, saj sta Ridolfi in De Petris poskrbela za najvišje vodstvo na tekmi pri izidu 44:28. Sploh pa je Martin Ri-dolfi povzročal številne preglavice obrambi Conegliana, saj je v svojih prvih 13 odigranih minutah dosegel 15 točk od skupno 18 točk. Domači so nato popustili, tako da so gostje odreagirali in se približali na dve točki zaostanka (51:49). Tedaj pa sta se predramila Ban in Batich, ki sta z osmimi zaporednimi točkami poskrbela za nov poskus bega Jadrana. Ko je vse kazalo, da bo beg vendarle uspel, so gostje - s pomočjo nekaterih naivnih napak domače ekipe -poskrbeli za zelo napeto in razburljivo končnico. S trojko Dal Posa se je Conegliano približal na dve točki zaostanka 8 sekund pred koncem srečanja (76:65), Ban pa je nato hladnokrvno izvedel štiri zaporedne proste mete ter tako popeljal svojo ekipo do zmage. Ob Banu, ki je po slabem prvem polčasu odlično odreagiral, gre izpostaviti vrhunski predstavi De Petrisa (8:9 pri metu za dve točki) in Ridolfija (7:8 iz igre) ter Velikonje Grbaca, ki je dosegel štiri skoke, pet asistenc in 11 točk, vključno s spekta-kularnim zabijanjem. (av) košarka - C-silver Kot valjar Nova zmaga Brega Breg - Geatti 92:59 (26:11, 43:23, 61:48) Breg: Carra 21 (5:6, 8:10, 0:4), Mattiassich 7 (1:2, 0:1, 2:2), Zobec 6 (-, 3:3, 0:3), Pigato 9 (2:2, 2:4, 1:2), Slavec 5 (0:2, 1:3, 1:4), Gre-gori (-, -, 0:1), Strle 8 (-, 4:5, 0:1), Vecchiet 6 (-, 3:6, 0:1), Semec 3 (1:1, 1:1, -), Giulia- Neustavljivi Marco Carra fotodamj@n ni 3 (1:1, 1:1, -), Cigliani 9 (-, 3:6, 1:3), Gelleni 15 (2:3, 5:6, 1:2). Trener: Krašovec. Breg je v osmem krogu povratnega dela C-lige silver gladko premagal pred-zadnjeuvrščeno videmsko ekipo Geatti Basket Time. Ob sočasnem porazu najbližjega zasledovalca, San Danieleja, so Krašovčevi košarkarji utrdili prvo mesto na lestvici in imajo sedaj kar dva poraza manj od drugouvrščenih ekip. Glede na izid prve tekme, ki so jo Carra in soigralci zmagali la za pet pik in po podaljšku, se je na papirju obetalo precej izenačeno srečanje. Tekma pa je bila vse prej kot izenačena: že v uvodnih minutah so domačini zaigrali zelo suvereno in takoj povedli z 9:2. Tokrat neustavljiva Carra in Gelleni (vsak po osem točk v prvi četrtini) sta v napadu z lahkoto zadevala proti sicer nekoliko okrnjenim nasprotnikom. Gostitelji so bili objektivno boljši v vseh elementih igre in si že ob izteku prvega dela izborili kar petnajst pik naskoka. S trojkami in z meti z razdalje so se gostje po dvominutnem odmoru za kratek čas približali na deset točk, za tem pa so ponovno prevladali domači igralci. Breg je prednost dobro upravljal vse do petindvajsete minute, ko je nekoliko popustil in zagrešil celo serijo naivnih napak. Gostje so se tako spet približali na enajst točk (59:48). Trener Krašovec se je zato v zadnji četrtini odločil za izkušeno peterko Carra - Slavec - Pigato - Vecchiet - Strle (povprečna starost 37 let), ki je v sedmih minutah dosegla delni izid 22:3 in s tem dokončno zapečatila izid tekme. Košarkarje Brega čakata sedaj dve zaporedni gostovanji v Vidmu (UBC Latte Carso) in Fagagni, tako da bodo pred domačim občinstvom ponovno zaigrali čez skoraj mesec dni - 7. aprila proti Gradežu. (mo) košarka - Kontovel v play-outu, Sokol v play-offu D-lige Tesen in visok poraz Srečanje v Avianu povsem enosmerno, v Cussignaccu pa napeto vse do zadnje sekunde Play-out Cussignacco - Kontovel 70:67 (17:18, 35:33, 47:48) Kontovel: Škerl 19 (1:1, 3:7, 4:8), Žerjal, Gantar 13 (1:2, 3:6, 2:2), Starc 4 (2:3, 1:3, 0:3), S. Regent n.v., Lisjak 18 (8:9, 2:3, 2:6), Zaccaria 8 (4:4, 2:8, -), Sossi (-, 0:1, 0:1), G. Regent 3 (1:4, 1.5, -), n.v.: S. Regent, De-vetak in Tulliach. Trener: Švab. Po prepričljivi zmagi v prvem krogu play-outa proti videmski ekipi CBU so košarkarji Kontovela včeraj nerodno izgubili v Cussignaccu proti domači peterki, ki je bila povsem v njihovem dometu. Tekma je bila, kot sicer kažejo izidi posameznih četrtin, zelo izenačena in se je odločila v zadnji četrtini ali bolje v zadnjih dveh minutah igre. Ko je manjkala minuta in 10 sekund do konca je gostujoča ekipa zaostajala za celih 10 točk. Tedaj se je začel juriš gostov, ki so najprej z metom za tri točke Škerla, nato s košem Lisjaka in spet z »bombo« Gantarja skoraj izničili zaostanek. Sedemnajst sekund do konca tekme so zaostajali le za dve točki. Pet sekund pred koncem je Škerl, ki je bil z 19 točkami najboljši strelec Kontovelove ekipe, za las zgrešil koš, gostitelji so dosegli še en prosti met in zmagali. »Škoda za poraz. Ko bi igrali vso tekmo vsaj približno tako kot v zadnjih minutah, bi najverjetneje zmagali brez težav. Nismo pa ponovili dobre igre s prejšnjih tekem, kot kaže povprečen odstotek pri metih. Izgubili smo tudi osemnajst žog, kar se je na koncu poznalo,« je za izgubljeno priložnost potožil spremljevalec Kontovela Giorgio Zaccaria. (lako) Play-off Aviano - Sokol 80:54 (20:12, 41:21, 64:36) Sokol: Peric 6 (-, -, 2:3), Laurencic, Viscia-no 2 (-, 1:2, -), Ferfoglia 4 (-, 2:7, -), Doljak 0 (-, 0:1; 0:2), Babich 8 (2:2, 0:1; 2:6), Piz-ziga 4 (4:6, 0:6, -), Gallocchio 4 (2:4, 1:2, 0:2), Hmeljak 11 (2:5, 3:4, 1:2), Terčon (-, 0:1, -), Ušaj 4 (-, 2:7, 0:2), Seno 11 (4:4, 2:5, 1:3). Trener Vatovec. Da igrajo košarkarji Sokola s povsem drugačnim pristopom na tekmah v gosteh, je bilo jasno tudi na petkovem srečanju v Avianu, ko so v drugem krogu play-offa visoko izgubili proti domači peterki. Ze po prvi četrtini je bilo očitno, da košarkarji nabrežinskega moštva niso kaj prida razpoloženi. V obrambi so gostiteljem dopuščali preveč lahkih košev, v napadu pa so dosegli le pičlih 12 točk. Še slabše so igrali v drugi četrtini, ko so igralci Aviana povedli za okroglih 20 točk. Zal se je negativni trend nadaljeval tudi v drugem polčasu, saj so gostitelji po tretji četrtini povedli skoraj za 30 točk. Zadnjih deset minut je trener Vatovec poslal na igrišče vse razpoložljive igralce, tudi tiste, ki običajno manj igrajo. Gostitelji so visoko vodstvo upravljali do konca srečanja in zasluženo zmagali. V taboru Sokola bodo morali čim prej pozabiti na petkovo tekmo, saj je bila ekipa v Avianu le bleda senca od tiste, ki smo jo vajeni gledati. (lako) Pasivni »poker« San Giovanni - Vesna 4:0 (4:0) Vesna: Paoli (Bombardieri), Grilanc, Gleria Sossi, Verzier, Žerjal (Pietro Belli), Paolucci, Antonič, Maggiore, Purič, Vattovaz, Tarable. Trener: Toffoli. Vesna je pri Svetem Ivanu v Trstu nastopila z okrnjeno postavo, saj bodo nekateri mladinci danes na razpolago trenerju članske ekipe San-drinu. Gostitelji so v prvem polčasu igrali z vetrom v hrbet in so vratar Vesne zatresli kar štirikrat. V drugem polčasu so napadali gostje, ki pa niso uspeli premagati domačega vratarja. Vesna bo že jutri igrala v Križu proti Virtusu Corno. Tekma bo ob 19. uri. VČERAJ ŠE - Elitna liga: Virtus Corno - Ism 1:1, Tolmezzo - Torviscosa 0:1; 2. AL: Roianese - Chiar-bola 0:3. hokej na rolerjih - A1-liga Poletu Kwins grozi končnica za obstanek Vicenza - Polet ZKB Kwins 7:3 (2:2) Polet: Biason, Mariotto; Battisti, Fumagalli, Grusovin, Dakskobler, Monteleone (1), Ca-valieri, De Vonderweid (2), Fabietti. Trener: Rusanov. Po včerajšnjem predzadnjem krogu A1-lige je Polet Kwins znova zdrknil na predzadnje mesto na lestvici, ki vodi v play-out. Openski »konji« so izgubili v Vicenzi, medtem ko je Padova v gosteh s 7:2 premagala Asiago. Polet bo v zadnjem krogu v soboto doma gostil Forli, medtem ko bo Padova igrala proti Molineseju. Poletovci so včeraj v prvem polčasu igrali solidno. V drugem delu pa so bili boljši gostitelji, ki sicer zasedajo mesta v zgornjem delu lestvice. Kristian Vidali deželni prvak Repenski plavalec tržaškega kluba Rari Nantes Kristian Vidali je včeraj na deželnem prvenstvu v kraju San Vito al Tagliamento zmagal na razdalji 50 metrov prsno v kategoriji kadetov (1996-97) s časom 29,60. Deželno prvenstvo se bo nadaljevalo danes v tržaškem bazenu Bruno Bianchi. / Primorshi ŠPORT Nedelja, 1B. marca 2O16 21 alpsko smučanje - Deželno prvenstvo U14 in U16 Solidni nastopi Caterina Sinigoi (Devin) deželna podprvakinja v slalomu na Žlebeh tržaško prvenstvo Nekaj »naših« pokrajinskih naslovov S smučarskim tekom in prvimi tekmami v alpskem smučanju v kategorijah superbaby, baby in miški se je včeraj v Forniju začelo tržaško pokrajinsko prvenstvo. Smučarski tek v Forniju di Sopra sta osvojila tekača SC 70 Alice Vegliach in Nicola Iona (nekdanji rolkar Mladine), ki je zmagal na zadnjih petih izvedbah. Nastopili so tudi številni tekmovalci in tekmovalke Mladine, ki so v posameznih kategorijah odnesli domov nekaj naslov pokrajinskih prvakov. V kategoriji miški je zmagal Dean Tence, Gorazd Antonič je bil 3. V kategoriji dečkov je slavil zmago Nik Košuta (Jernej Antonič 3.). Tržaška prvaka v kategorijah sta bila še Tayrin Tence (naraščajnice) in Erik Tence (master-ji A3). Na zmagovalni oder so stopili še: Sara Tence (2. mesto deklice), Jernej Antonič (3. dečki), Petra Antonič (2. naraščajnice), Niki Hrovatin (3. člani), Boris Bogatec (2. master ji B3). Mladina se je na društveni lestvici uvrstila na 3. mesto. Včeraj so tekmovali tudi alpski smučarji (veleslalom) v kategorijah superbaby, baby in miški. V kategoriji miški 2 se je na 1. mesto uvrstila Gaia Del Latte (Mladina), druga pa je bila Anja Glavina (Devin). V moški različici je zmagal Maks Škerk (Devin), drugi pa je bil Luka Žetko (Mladina). V kategoriji superbaby 1 se je na 2. mesto uvrstil Enej Kukanja (Devin). Superbaby 2: 1. mesto Christian Taučer (Brdina), 2. Anže Stopar (Devin), 3. Peter Gul-li (Brdina). Baby 1: Maj Sedmak (Mladina), 2. Emil Kerpan (Mladina). Baby 2 (ženske): 3. Jana Škerk (Mladina). Baby 2 (moški): 1. Julian Sudano (Brdina), 2. Ivan Gulli (Brdina). Danes bodo na vrsti vse druge kategorije. Na Žlebeh so od četrtka do včeraj uspešno speljali do konca deželno smučarsko prvenstvo za kategoriji deklic in dečkov (U14) ter naraščajnikov (U16). Pod taktirko trenerja Aleša Se-verja je nastopila združena ekipa ZSŠDI (Brdina, Devin in Mladina). Najboljši rezultat je v petek v slalomu na zahtevni in izjemno hitri progi dosegla Caterina Sinigoi (Devin), ki je bila druga. Zaostala je le za vodilno Giorgio Caterina Sinigoi in Nikola Kerpan Mase (Cai XXX Ottobre). Druga članica združene ekipe Chiara Valdema-rin (Brdina) se je uvrstila na 10. mesto. Petra Sošol, ki letos tekmuje za tržaški SC 70, je bila 12. V moški konkurenci je odstopil Nikola Kerpan (Mladina), medtem ko je bil Alan Taučer (Brdina) diskvalificiran. Na 3. mesto se je uvrstil Alex Ostolidi (Sella Nevea). V kategoriji naraščajnikov je v prvi vožnji odstopil Mattia Del Latte (Bachmann), v drugi pa Enrico Rožič (Sella Nevea). Že v četrtek so v kategorijah U14 in U16 tekmovali v superveleslalomu. V kategoriji deklic se je Caterina Sini-goi uvrstila na 7. mesto, Chiara Valde-marin je bila 10., Petra Sošol pa 12. Bolj uspešni so bili v kategoriji U14 moški: Nikola Kerpan (Mladina) se je uvrstil na odlično 4. mesto. Pred njim je bil tokrat slovenski smučar, ki tekmuje za klub Sella Nevea, Alex Ostolidi (3.). Alan Taučer se je uvrstil na 12. mesto. V kategoriji naraščajnikov se je Gori-čan Enrico Rožič (Sella Nevea) prebil na 11. mesto, Ivan Sošol (SC 70) pa je odstopil. Včeraj je bil zadnji dan deželnega prvenstva. Na vrsti je bil še veleslalom. Smučarji združene ekipe ZSŠDI v Forniju di Sopra Seminar ZSŠDI: Zavarovanje, promocija in marketing ■i = Predavalnica dijaškega doma Simona Gregorčiča v Gorici je bila včeraj natrpana s športnimi delavci z Goriškega in s Tržaškega odbojka - Združena ekipa Olympie v B2-ligi Niz porazov se vrtoglavo veča Iz Gorice je vse tri točke odnesel domov Trebaseleghe Olympia - Trebaseleghe 0:3 (20:25, 19:25, 22:25) Olympia: Corsi 1, Hlede 2, Pavlovic 10, Princi 1, Juren 8, Š. Čavdek (L1 ), S. Komjanc 2, Righini 10, Persoglia 5, Pahor 7, A. Čavdek (L2), Vizin 2, Vidotto 1. Trener: Marchesini. Za odbojkarje združene ekipe Olympie se niz domačih porazov neizprosno nadaljuje. Tudi v sobotnem srečanju proti gostom iz okolice Padove so po medlem nastopu klonili in zapustili igrišče brez osvojenega niza. Tudi tokrat je bil odsoten zaradi poškodbe sprejemalec Zampar, kar pa ni nikakršno opravičilo za neprepričljivo predstavo. Na njegovem mestu je prvič nastopal petnajstletni Mitja Pahor, ki je s svojim nastopom v vsem opravičil zaupanje trenerja. Poleg solidnega napada je pokazal, da je sposoben dobrega sprejema in pazljive obrambe. Občasno je v njegovi diagonali igral tudi ravno tako mlad Simon Komjanc, s katerim si delita zasluge za odlično prvenstvo v D-ligi. Glede tekme same pa še dodatno negativen pripis glede vedno manjšega števila gledalcev prisotnih na tribuni. Srečanje samo je potekalo od vsega začetka v prevladi gostujoče ekipe, ki jo ravno tako v glavnem sestavljajo mladi od-bojkarji. Le v tretjem nizu so dober del tega bili v prednosti varovanci trenerja Marc-hesinija, ki pa jim je kot že običaj v odločilnih trenutkih zmanjkalo potrebne odločnosti. Pri prvem tehničnem odmoru so domačini vodili s petimi točkami razlike, ki so jo ohranili vse do 15. točke, ko je prišlo do reakcije gostov, ki so kaj kmalu nadoknadili zamujeno. Ekipi sta bili nato izenačeni še do 20. točke, kar pa gostiteljem ni zadostovalo za osvojitev niza. V prvih dveh nizih, četudi je trener poslal na igrišče vse razpoložljive igralce, so bili gostje stalno v vodstvu. Sredi drugega niza je sicer prišlo s strani domačih do manjše reakcije, ki pa je kmalu utonila pod udarci odličnega napada gostov. Računati je, da bo ekipa, ko bo ponovno zaigrala v popolni postavi, le pokazala prepričljivejšo igro, katere je tudi sposobna in jo je občasno tudi že predvajala, (jp) Sloga Tabor v Repnu Sloga Tabor Televita bo danes ob 18. uri v okviru državne moške B2-lige znova igrala pred domačim občinstvom. V re-penski telovadnici bo gostila solidni Bas-sano Volley. primorski_sport facebook 4 Preko 50 odbornikov in športnih delavcev se je včeraj zbralo v prostorih dijaškega doma Simona Gregorčiča v Gorici, kjer je potekal prvi del strokovnih seminarjev, ki jih že tretje leto zapored prireja Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Po uvodnem pozdravu predsednika Ivana Peterlina je s koristnimi napotki in nasveti je poskrbel odvetnik Samo Sanzin, ki je v sodelovanju z Davidom Sanzinom predstavil svet zavarovanja v športu ter s konkretnimi primeri prikazal značilnosti italijanske zakonodaje na športnem področju. Poseben poudarek so si zaslužili športni objekti in prostori, v katerem potekajo najrazličnejša tekmovanja, turnirji in prireditve. V drugem delu delovnega jutra sta se nato Evgen Ban in Albert Voncina osredotočila na komunikacijo, sodobno predstavitev društvenega delovanja ter na marke-tinške prijeme, ki jih omogoča sodobna tehnologija. Drugi del seminarja bo potekal 2. aprila v Trstu, medtem ko se bodo mladi odborniki 24. in 25. marca mudili na dvodnevnem rezidenčnem seminarju na Ptuju. Mavrica Arcobaleno KO, derbi Zaletu Bregu 1. ženska divizija - Na Goriškem Mavrica Arcobaleno - Pieris 1:3 (22:25, 20:25, 26:24, 22:25) Mavrica Arcobaleno: Devetak 2, Malič 1, Princi 4, Petruz 6, Na-nut 8, Vinkler 13, M. Zavadlav 10, Černic 5, Valentinsig 2, Ban-delj (L) 1, Juren n.v. Pieris je bil tokrat boljši in je zasluženo zmagal. Poznala se je neuigranost odbojkaric Mavrice Arcobaleno, katerim je sicer priskočila na pomoč Mateja Zavadlav. Zavadlavova bo ekipi pomagala do konca sezone. Intrepida Mariano - Mavrica Val 3:0 (25:8, 25:16, 25:8) Mavrica Val: Crisci, Faganel 2, Gabbana 3, Gergolet 3, Peressini 1, Visintin 7; Černic, Franzot, Lupin; trener Jelavič. Mavrica Val je le v drugem nizu pokazala boljšo igro proti trenutno vodilni ekipi prvenstva. Igra gostij je bila preveč zmedena in neurejena, igralke so bile premalo zagrizene, da bi se lahko uspešneje upirale močnim igralkam Mariana. Na Tržaškem Zalet Breg - Zalet Sloga 3:1 (25:15, 25:17, 21:25, 25:12) Zalet Breg: Gregori 25, Grgič 6, Martincich 1, Pertot 1, Sancin 9, Spe-tič 16, Cerneca (L); Ciocchi, Košuta, Piccinino 3, Virgilio 1; trenerka: Ciocchi. Zalet Sloga: Bortolin 0, Kovačič 10, Maver 8, Olenik 8, Racman 14, Skerk 5, Zaccaria (L); Breganti 1, Camassa 2; trener: Čuturič. Derbi med ekipama Zaleta se je zaključil po pričakovanjih v prid »veterank«, sama tekma pa ni bila prav najlepša. Tako ena kot druga ekipa nista postregli s svojo najboljšo igro. Pri mlajših gostjah je bil na igrišču navzoč strah, iz tega je izhajalo veliko naivnih napak. Starejše domačinke so nasprotnice večkrat spravile v težave že s samim servisom, tako da slogašice niso zmogle učinkovitega napada. (stc) Eurovolleyschool - Zalet Sokol 3:0 (25:21, 25:10, 25:20) Zalet Sokol: Cabrelli 2, Daneu 7, Goruppi 3, Moro 9, Valič 6, H. Zi-darič 8, Barbieri (L); Milcovich 1, Petaros; trenerka: Žerjal. Proti prvouvrščeni ekipi je Zalet Sokol sicer pričakovano izgubil, igralke pa so prikazale res dobro in borbeno igro. Popustile so samo v drugem setu. Tokrat so zaigrale s sistemom 4-2, kar je očitno prijalo ekipi, ki je odigrala eno najboljših tekem doslej. odbojka Točka le Zaletu Kontovelu ŽENSKA C-LIGA Virtus - Zalet Sloga 3:1 (25:20, 25:21, 22:25, 25:22) Sloga Zalet: Babudri 5, Balzano 3, Costantini 21, Grgič 2, Spanio 3, Vattovaz 6, Barut (L1), Gridelli (L2), Feri 1, Kojanec 7, Pertot 5, Vitez 0, Zonch 6. Trener: Jasmin Čuturič. Odbojkaricam Zaleta Sloge ni uspelo, da bi se v mestnem der-biju maščevale Virtusu za poraz iz prvega dela prvenstva, pa tudi za poraz na vseh letošnjih odigranih srečanjih, vključno s turnirji. Skratka, v tej sezoni Zaletu Slogi Virtus očitno ne leži. Sinočnja tekma je bila vseskozi zelo izenačena, dobra obramba na obeh straneh mreže je omogočala dolge akcije, vendar so bile pri zaključevanju manj učinkovite igralke Zaleta, ki so na nasprotnikovo igrišče velikokrat pošiljale prelahke žoge. V ključnih trenutkih so tudi zagrešile nekaj povsem naivnih napak, kar so domačinke seveda takoj izkoristile. Prva dva seta je osvojil Virtus, pa čeprav z majhno razliko v točkah, v tretjem pa se je trener Čuturič odločil za kar nekaj sprememb v postavi in poslal na igrišče krepko pomlajeno šesterko: podajala je Jasna Vitez, ob njej pa so bile še Zonch, Pertot, Kojanec, Spanio in Costantini. Izbira se je pokazala za povsem utemeljeno, saj je Zalet Sloga igral bolj učinkovito in povsem zasluženo niz tudi osvojil. Tudi v četrtem je bila na igrišču mlada postava (Vitezovo je zamenjala Demi Vattovaz), ki se je vse do izida 21:21 povsem enakovredno borila z domačinkami, ki pa so bile v končnici bolj hladnokrvne, tako da so preprečile igranje petega seta. ŽENSKA D-LIGA Zalet Kontovel - Roveredo 2:3 (20:25, 16:25, 25:20, 25:18, 11:15) Zalet Kontovel: Bukavec 16, Za-vadlal 6, Bressan 6, Micussi 6, An-tognolli 6, Ferfoglia 6, Ban 1, Kneipp 4, Škrl (L), Bezin (L), Sossi, Krevatin. Trener: Kušar. V prvem krogu drugega dela prvenstva bi lahko Zalet Konto-vel iztrgal nekaj več kot le samo točko proti gostjam iz Rovereda. Tekma se je sicer za varovanke trenerja Mitje Kušarja začela tako rekoč v reber, saj je Roveredo pove-del z 2:0. V prvem setu so odboj-karice Zaleta Kontovela zaostajale že za 10 točk. V drugem pa so uspele nadoknaditi in so izgubile šele v končnici. V nadaljevanju so gostiteljice igrale kot prerojene. Šlo jim je vse od rok: servis, napad, blok. V petem setu pa jih je izdal slab začetek: Roveredo je povedel 8:1. V nadaljevanju so se Bukavče-va in soigralke uspele približati Ro-veredu (11:13). Nato pa jim je zmanjkalo moči. Ostala izida skupine C: Sanvitese - Volley Team 3:0, Pav Udine - Co-droipo 2:3. 22 Nedelja, 13. marca 2016 RADIO IN TV SPORED ZA DANES Primorski RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.30 UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 16.30, 20.00, 23.35 Dnevnik 10.00 Easy Driver 10.30 A Sua immagine, vmes maša in Angelus 12.20 Linea verde 14.00 L'are-na 16.35 Domenica In 18.45 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi 21.30 Nad.: Tutto puo succedere accanto (dram., Fr., '81, i. G. Depardieu) 19.20 Film: Workers - Pronti a tutto (kom., It., '12) 21.15 Film: Habemus Papam (dram., '11) rl ,r f Jfl kiJi RAI2 6.30 Memex - La scienza raccontata dai protagonisti 6.55 Serija: Heartland 8.20 Viaggi da record 8.45 Serija: Il nostro ami-co Charly 9.301 nostri amici animali 10.15 Cronache animali 11.00 Mezzogiorni in famiglia 13.00 17.05, 20.30 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Quelli che aspettano 15.30 Quelli che il calcio 17.10 90° minuto 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 1121.00 Serija: N.C.I.S. 21.45 Serija: Limitless 22.40 La domenica sportiva RAI3 7.20 Serija: Zorro 8.10 Film: Un marito per Anna Zaccheo (dram., '53) 10.00 La quarta eta 10.30 Community - Le storie 11.10 12.10 Rubrike 12.00 14.00, 15.00, 18.55, 23.35 Dnevnik in vreme 12.55 II posto giu-sto 14.30 In 1/2 ora 15.05 Kolesarstvo: Tirreno - Adriatico 2016, 5. etapa 16.10 Kili-mangiaro 20.00 Blob 20.10 Che tempo che fa 21.40 Rischiatutto 23.05 Film: Saw II - La soluzione dell'enigma (horor, '05) RAI PREMIUM 14.10 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.15 Nad.: Tutto puo succedere 16.00 Autoritratti 16.35 Serija: L'ispettore Sarti 17.35 0.50 Novice 17.40 Nad.: Lo zio d'America 19.25 Serija: Il maresciallo Roc-ca 21.20 Ballando con le stelle _RETE4_ 7.55 Media Shopping 8.25 Nan.: Nonno Felice 8.55 Terra! 10.00 Maša 10.50 Le storie di viaggio a... 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Perry Mason 14.00 Donnavventura 14.50 Film: I giorni del commissario Ambrosio (det., '88) 17.00 Film: Ad ovest del Montana (vestern, '64) 19.30 Dentro la notizia 19.50 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Una serata bella per te... Mogol _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 9.10 Le frontiere del-lo spirito 9.50 Il pranzo della domenica 11.00 Le storie di Melaverde 12.00 Mela-verde 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noè 14.00 Domenica Live 18.45 Caduta libera! 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Nad.: A.D. La Bibbia continua 23.30 L'isola dei famosi 0.10 X-Style _ITALIA1_ 6.55 Risanke in otroške serije 9.30 14.00 Motociklizem: SP Superbike 2016 11.00 Nan.: Due uomini e 1/2 11.55 Nan.: Mike & Molly 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 19.00 L'isola dei famosi 13.20 Šport 14.50 Film: Bandslam - High School Band (kom., '09) 17.05 Tim Music Live a casa tua 19.15 Film: Rush Hour - Due mine vagan-ti (akc., '98, i. J. Chan) 21.25 Le Iene Show _IRIS_ 12.10 Film: Prima di mezzanotte (akc., '88, i. R. De Niro) 14.40 Film: Amarcord (kom., '73) 17.00 Film: Nativity! (kom., '09) 19.00 Film: Premonition (triler, '07, i. S. Bullock) _ N d,. 13 VREDNO OGLEDA HM Nedelja, 13. marca - Lm Rai movie, ob 21.15 Habemus papam Italija - Francija 2011 Režija: Nanni Moretti Igrajo: Michel Piccoli, Nanni Moretti, Renato Scarpa in Jerzy Stuhr Morettijevem film, ki se je naposled izkazal za neverjetno napoved tega, kar se je res zgodilo: se pravi dejstva, da se je papež odpovedal svojemu poslanstvu. Zbor kardinalov tako v filmu imenuje novega papeža. A kaj ko izbrani kardinal tik pred prvim nastopom pred verniki doživi panični napad. Cerkev se znajde v neprijetnem položaju - milijon vernikov nestrpno pričakuje, da se bo novi papež pojavil na balkonu nad trgom in jih nagovoril. Komaj izvoljeni rimski škof pa meni, da ni kos zahtevni nalogi. K novemu papežu tako pripeljejo priznanega psihoanalitika. Zdi se, da tudi ta ne bo mogel pomagati, saj mora papež s svojo negotovostjo opraviti sam. V vlogi poglavarja rimskokatoliške cerkve v eksistencialni krizi blesti izredni Michel Piccoli. Ob zgodbi je jasno nakazano kako poteka konklava. Sistinsko kapelo, ki vidimo v filmu kot tudi vatikanski balkon pod katerim verniki pričakujejo papežev blagoslov pa so v celoti sestavili v studiosih Cinecittà. 21.50 Presa diretta 23.50 Gazebo _RAI4_ 12.25 Continuum 14.10 Common Law 15.35 Film: Sherlock Holmes (fant., '10) 17.00 0.40 Novice 17.05 Flashpoint 19.20 Once Upon a Time 22.40 Black Sails _RAI5_ 13.50 Le Alpi viste dal cielo 14.50 Indian Ocean 16.00 Gledališče: Sono nata il 23 17.30 Senza maschera: Isa Danieli 18.05 Novice 18.10 Opera: Adelaide di Borgogna 20.40 Libri come 21.15 Wild Arabia 22.10 Wild Canada 23.10 Film: Summer (dram.) RAI MOVIE 12.55 Moviextra 13.35 Film: Un uomo innocente (akc., '89, i. T. Selleck) 15.35 Film: Billy Bathgate - A scuola di gangster (det., '91, i. D. Hoffman, N. Kidman) 17.25 0.35 Novice 17.30 Film: La signora della porta 21.00 Film: Sleepers (krim., '96, i. R. De Ni-ro, K. Bacon) 23.05 Film: The Informant! (kom., '09, i. M. Damon) _LA7_ 7.30 13.30, 20.00, 0.15 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 L'aria che tira - Il diario 10.45 Gustibus 11.00 Film: L'ultima valle (pust., '70) 14.00 Kronika 14.20 Film: Un giorno in pretura (kom., '53) 16.00 Serija: Josephine, ange gardien 20.35 Fuori Onda 21.30 Film: Dante's Peak - La furia della montagna (akc., '97, i. P. Brosnan) 23.40 Film: Terremoto (dram., '74) _LA7D_ 6.20 11.00 Cuochi e fiamme 8.10 17.10 I menu di Benedetta 12.00 19.00 Food Maniac 12.30 Italian Fashion Show 13.0519.20 Chef per un giorno 15.10 Non ditelo alla sposa 18.55 Dnevnik 21.30 Crozza nel Pae-se delle Meraviglie TELEQUATTRO 6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 10.30 Apriti cielo 10.35 La parola del Signore 14.00 The International Propeller Club 15.30 20.00 Qui studio a voi stadio 19.30 23.00 Dnevnik 19.45 Qua la zampa 19.50 Fede, perché no? 23.15 Rotocalco Adnkronos 23.30 Trieste in diretta _CIELO_ 12.30 Novice 12.45 Bar da incubo 13.45 Film: L'arte della guerra (akc.) 15.45 Film: Asteroid vs. Earth (zf) 17.15 Film: Supercollider (zf) 19.15 Top Gear UK 21.15 Serija: 24 - Live Another Day _DMAX_ 9.00 Banco dei pugni 14.10 21.10 Storage Wars Canada 15.40 17.55 Rugby Social Club 16.00 RBS 6 Nations 18.10 Affari a quattro ruote 19.05 Come andra a finire? 20.20 Fast N Loud 22.00 Affari in valigia 22.55 Mixologist 23.20 Video del tubo SLOVENIJA1 7.00 18.40 Risanke in otroške nanizanke 10.55 Prisluhnimo tišini 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.0017.00, 18.55, 21.45 Poročila, šport in vreme 13.25 Slovenski pozdrav 15.10 Kratki film: Pasje življenje 15.45 Kratki film: Prijeten dan 16.05 Kratki film: Brezdelni razred 17.20 Vikend paket 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Broadchurch 20.55 Intervju 22.15 Dok. film: Mea Maxima Culpa - Molk v Božji hiši SLOVENIJA2 6.15 Duhovni utrip 6.30 Zaljubljeni v življenje 7.20 Posebna ponudba 8.05 Koncert 9.55 Alpsko smučanje: SP, superveleslalom (ž) 11.10 Alpsko smučanje: SP, supervele-slalom (m) 12.40 Biatlon: SP (ž), skupinski start 13.40 Smučarski skoki: SP (m) 15.40 Biatlon: SP (m), skupinski start 16.45 Alpsko smučanje: SP, slalom (ž) 17.45 Dok.: Tiha zmaga 18.35 Podelitev Ježkove nagrade 18.55 Nan.: Popolna družina 19.05 Zvez-dana 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Dok. serija: Sedem dob v življenju zvezd 20.45 Nad.: Pohlep 22.15 Vse je mogoče 23.45 Vikend paket _KOPER_ 12.45 Dnevni program 12.55 Biatlon: SP (ž), skupinski start 13.45 Šport brez meja 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Ljubezen do sveta 14.35 Tednik 15.05 Vrt sanj 15.55 Biatlon: SP (m), skupinski start 16.45 Dok.: K2 17.10 Avtomobilizem 17.25 Najlepše besede 18.00 Ljudje in zemlja 19.00 22.00, 23.50 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vzhod-Zahod 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok.: 8. september 1943 21.30 Dok.: Pantelleria in Pe-lagijsko otočje 22.15 Alpe Jadran 22.40 7. Mednarodni zborovski festival Koper 23.20 Sredozemlje _POP TV_ 7.00 Risanke, otroške in zabavne serije 10.2512.30 TV prodaja 10.40 Film: Rin Tin Tin (druž.) 12.45 Film: Napačni obraz (kom.) 14.30 Film: Ko se rodi ljubezen (druž.) 16.15 Bitka parov 17.45 Vrtičkanje 18.20 Polona ga žge 18.55 Novice in vreme 20.00 Znan obraz ima svoj glas 22.40 Film: Nova v mestu (kom., '09, i. R. Zellweger) _KANAL A_ 7.00 Risanke in otroške serije 7.35 19.00 Pozor, priden pes! 8.05 Serija: Vzgoja za začetnike 8.30 19.30 Serija: Frendi iz službe 9.00 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 9.50 Nad.: Učitelj 10.20 Magazin Lige prvakov 10.50 TV prodaja 11.05 Serija: Detektiv na Floridi 12.05 Film: Zgube med dvema ognjema (kom.) 13.50 Film: 007 -Iz Rusije z ljubeznijo (akc.) 16.05 Volan 16.35 Nogomet: Prva liga Telekom Slovenije: Olimpija - Celje 20.00 Film: Hulk (fant., '03, i. E. Bana) 22.40 V živo iz hiše Big Brother 23.10 Film: Neoproščeno (ve-stern, '92, r. in i. C. Eastwood) PLANETTV 14.00 Nan.: Očka v predpasniku 14.30 Nan.: Nor, zmeden, normalen 15.20 Film: Dekleta s koledarja (kom., '03, i. H. Mirren) 17.20 Ta teden z Juretom Godlerjem 18.00 Dok.: Galileo 19.00 23.00 Danes 19.25 Planet Zvezde 19.50 Vreme in šport 20.00 Da, dragi! Da, draga! 20.45 Film: Rekrut (akc., '03, i. A. Pacino) 23.05 Film: Sweeney Todd - Hudičev brivec (muzikal, '07, r. T. Burton, i. J. Depp) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Nedeljska maša; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50, 14.10 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja, sledi Music box; 15.30 Z goriške scene, sledi Music box; 16.00 Šport in glasba, vmes Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Na DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A V Koroškem obzorniku ob 12.00 so v ospredju financiranje slovenskih manjšinskih dejavnosti, pouk slovenščine, Koroška poje pa tudi praznik ob dnevu žena. Gost Istrskih srečanj ob 14.10 bo Zlatan Čok, prvi pomorski agent v Luki Koper, ki je v več kot petdesetletni praksi zbral goro izkušenj v zvezi s pomorskim trgovanjem, kar je objavil tudi v dveh strokovnih knjigah. Specializiral se je tudi v trgovanju z živo živino, ki jo s posebnimi ladjami prevažajo iz srednjeevropskih držav v Egipt, Libanon, Izrael in drugam. V Romuniji je pridobil izjemne izkušnje z ladjarskimi pogodbami. Po osamosvojitvi Slovenije je ustanovil lastno pomorsko agencijo Savica. V oddaji Z naših prireditev ob 17.30 pa bo na sporedu koncert pevske revije Primorska poje, ki je bil v Križu minulega 28. februarja. športnih igriščih; 15.30 DiO; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.00, 13.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Verska oddaja; 9.30 Sonoramente classici; 10.00, 13.00, 14.00, 19.00, 20.00, 20.30, 22.00 Glasba; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Os-servatorio; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 15.00 Ferry Sport; 17.45 Pesem tedna; 18.00 Album charts; 21.30 So-noricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Slabo počutje je zaznamovalo prejšnje dni. V prihodnjem tednu se bodo stvari obračale na bolje. Na delovnem mestu boste našli določene rešitve, ki vas bodo rešile iz trenutne težave. m^l BIK 21.4.-20.5.: Pred vami je zelo naporno obdobje, ki je povezano z neko preizkušnjo, s katero imate opraviti že kar nekaj časa. Zaupajte vase, zadevo pa vzemite čim bolj resno. Nekoliko boste osamljeni. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Nekoliko boste zmedeni, ne boste imeli jasno začrtanih ciljev. Zato boste sanjavi, z glavo boste še bolj v oblakih kakor ponavadi. V službi boste zaradi odsotnosti naredili slab vtis. RAK 22.6.-22.7.: Na delov«« nem mestu bo nadrejeni od vas zahteval stvari, ki vam niso pisane na kožo. Nagnjeni boste k uporu, vseeno pa dobro premislite o vsakem koraku in bodite pametni. y^ LEV 23.7.-23.8.: Radi boste (^^r ugajali ljudem okoli vas, zaradi česar se lahko zgodi, da boste v dejanjih šli čez svoje vrednote. Na delovnem mestu boste zelo produktivni, imeli boste jasno začrtane cilje. DEVICA 24.8.-22.9.: Dobro se ^^ boste počutili v družbi prijateljev, cenili boste iskren in globok odnos, ki vas bo navdihnil z ustvarjalnostjo. Nov zagon izrabite v službi, kjer vas bodo zasuli z obveznostmi. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Odli-^ ^ čno se boste počutili v svoji koži, utesnjevala pa vas bo rutina. Ze- lo jasno si boste oblikovali prioritete, ki bodo sledile vašim idealom. Izkoristite zagon in začnite nekaj velikega. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Imeli boste močno intuicijo, ki vam bo v prihodnjem tednu večkrat prišla prav. Delo bo od vas zahtevalo hitre odločitve, v katerih boste blesteli. Nadrejeni bo cenil vaše spretnosti. STRELEC 23.11.-21.12.: Zaznali boste določene podzavestne osebne spremembe. Čustveno bo obdobje pred vami zelo razburljivo. Ljubezen: odnosi s partnerjem ne bodo najboljši. KOZOROG 22.12.-20.1.: Pred vami je zelo uspešno obdobje, veliko pozornosti boste namenili karieri. Zanemarili boste odnose v družini, prijatelji pa prav tako ne bodo najbolj zadovoljni z vašo odsotnostjo. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Vodnarji v zvezi se boste odlično ujeli s partnerjem. Imeli boste veliko prostora za osebnostno rast, prav tako vam bo čas dovoljeval, da se boste posvetili sebi in najbližjim. RIBI 20.2.-20.3.: Obeta se vam dinamično delo, veliko se boste gibali med ljudmi. Počutili se boste odlično, temu bo sledila tudi večja motivacija, s katero boste na delovnem mestu jadrali še kar nekaj časa. / Primorshi RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 13. marca 2016 23 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik, vreme in rubrike 10.00 Storie vere 11.10 A conti fat-ti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? - Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Serija: Il commissa-rio Montalbano 23.45 Porta a porta RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.20 Sorgente di vita 7.50 Serija: Un ciclone in convento 9.20 13.30, 17.45 Rubrike 10.30 Cronache ani-mali 11.001 fatti vostri 13.00 18.20, 20.30, 23.35 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 21.15 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 23.50 Film: Shadow-boxer (krim., '05) RAI3 6.00 Novice 6.30 Rassegna stampa 7.00 TGR Buongiorno Italia 7.30 TGR Buon-giorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la sto-ria 15.10 Kolesarstvo: Tirreno - Adriatico 2016, 6. etapa 16.10 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.05 Sconosciuti 20.30 Rischiatutto 20.40 Nad.: Un posto al sole 21.15 Film: The Hoax - L'imbroglio (dram., '06, i. R. Gere) 23.15 Il processo del lunedi RAI4 13.05 Rookie Blue 14.35 Fairy Tail 15.35 19.00 On Stage Awards 2016 15.55 Streg-he 17.30 0.30 Novice 17.35 Reign 19.20 Teen Wolf 20.00 Ghost Whisperer 21.10 Atlantis stretto 21 16.50 Serija: Il ritorno di Colombo 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta Colonna _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uo-mini e donne 16.10 21.10 L'isola dei famo-si 16.20 Amici Day Time 16.30 Nad.: Il segreto 17.10 Pomeriggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza _ITALIA1_ 6.35 Risanke in otroške oddaje 8.15 Nad.: Una mamma per amica 10.15 Serija: Dr. House -Medical Division 12.05 Cotto e mangiato 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 17.55 L'isola dei famosi 13.20 Šport 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.20 Nan.: Futurama 14.45 Serija: The Big Bang Theory 15.20 Nan.: Mom 15.45 Nan.: Due uomini e 1/216.40 Nan.: La vita secondo Jim 17.35 Serija: Mike & Molly 18.20 Snooze 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Film: Il cacciatore di giganti (fant., '13) 23.30 Tiki Taka _IRS_ 13.20 Film: Gli invincibili tre (pust., '64) 15.25 Film: 7 uomini e un cervello (kom., '68) 17.15 Note di cinema 17.20 Film: Am-mazzali tutti e torna solo (vestern, '68) 19.20 Serija: Supercar 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Spy Game (akc., '01, i. R. Redford, B. Pitt) 21.55 Doctor Who 22.50 Film: Monsters (zf, '10) _RAI5_ 14.10 Le Alpi viste dal cielo 15.10 Indian Ocean 16.20 Dok. film: Pina 18.05 Novice 18.10 20.40 Passepartout 18.45 Tesori dell'antica Roma 19.45 Art of... Germania 21.15 I grandi della letteratura italiana 22.20 Gledališče: La bisbetica domata RAI MOVIE 14.20 Film: L'amante inglese (rom., Fr., '09) 15.50 Film: The Cake Eaters - Le vie dell'amore (dram., '07) 17.20 Novice 17.25 Film: Tre fratelli (dram., '81) 19.25 Film: Pane, amore e... (kom., It., '55, i. V. De Sica) 21.15 Film: L'ora delle pistole (vestern, '67, i. J. Garner) 23.10 Film: Qualcosa di tra-volgente (kom., '86) RAI PREMIUM 11.35 Nad.: Un posto al sole 12.25 Serija: Il maresciallo Rocca 13.25 Parliamone 14.15 0.10 Serija: Squadra Speciale Vienna 15.00 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.05 Nad.: Cuori rubati 15.40 Nad.: Un medico in famiglia 17.35 Novice 17.40 Serija: Il commissario Rex 18.35 Nad.: Pasión prohibida 19.20 Nad.: Capri 20.25 Nad.: Un caso di coscienza 21.20 Made in Sud _RETE4_ 6.40 Serija: Hunter 8.40 Nad.: Bandolera 9.30 Serija: Carabinieri 10.30 Sai cosa mangi? 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ie-ri e oggi in TV 15.45 Serija: Hamburg Di- 23.30 Film: La mia Africa (biogr., '85, i. M. Streep) _laz_ 6.30 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.30 Serija: La libreria del miste-ro 18.20 Serija: L'ispettore Barnaby 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita _lazd_ 6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 The Dr. Oz Show 7.30 11.20, 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 16.45 0.55 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Il piccolo Nicolas e i suoi genitori (kom., Fr., '09) 22.50 Film: Papa ti aggiusto io! (kom., '94) TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 Aktualno: Musa Tv 13.1517.55, 20.25 Oggi e 13.2017.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.35 23.30 Košarka: Brescia - Pallacanestro Trieste 18.00 Trieste in diretta 19.05 Do-dici minuti con Cristina 19.20 Qua la zampa 20.00 Happy Hour 21.00 Il caffe dello sport 22.30 Pronto, dottore... _CIELO_ 12.00 13.15 MasterChef Australia 13.00 Novice 14.15 MasterChef Australia: The Professionals 16.15 Buying & Selling 17.15 Brother vs. Brother 18.15 Fratelli in affari 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: Boat Trip (kom.) DMAX 13.20 Storage Wars Canada 14.10 Gator Boys: gli acchiappalligatori 15.05 19.30 Te l'avevo detto 15.55 Cattivissimi amici 16.50 Affari a quattro ruote 18.35 Gli eroi dell'as-falto 20.20 Banco dei pugni 21.10 La tigre serial killer 22.00 Sbranato vivo 23.00 Z Nation SLOVENIJA1 6.10 Utrip 6.25 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.15 Sladkanje z Rachel Allen 10.3510 domačih 11.05 18.20 Kviz: Vem! 11.50 NaGlas! 12.20 Nan.: Blisk 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, vreme in šport 13.30 Panoptikum 14.25 Osmi dan 15.10 Dober dan, Koroška! 15.40 18.15 Risanke 16.25 Točka preloma 17.30 Dok.: Kdo si pa ti? 17.55 Novice 18.00 eRTeVe 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 23.05 Opus 23.35 Sozvočje svetov SLOVENIJA2 7.00 19.05 Risanke in otroške oddaje 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Točka 9.30 Dok.: Tisti, ki je zgradil šolo 10.20 Duhovni utrip 10.35 17.00 Halo TV 11.35 Dobro jutro 14.05 Polnočni klub 15.30 Ljudje in zemlja 16.20 Avtomobilnost 17.55 Nan.: Hotel poldruga zvezdica 19.40 Kratki film: Ladjo nosiš v srcu 20.00 Nad.: Zakon srca 20.45 Serija: Scott in Bailey 22.20 Dok.: Doba aluminija 23.15 Spomini KOPER 13.45 Dnevni program 14.00 23.50 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.25 7. Mednarodni zborovski festival Koper 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.05 TG dogodki 17.25 Istra in... 18.00 23.20 Športel 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Športna cona 20.00 Sredozemlje 20.30 City Folk 21.00 Meridiani 22.15 Glasba zdaj 22.50 Sprehodi POP TV 7.00 Risanke in otroške serije 8.10 9.15, 10.45, 11.50 TV prodaja 8.2515.30 Nad.: Italijanska nevesta 9.45 16.50 Serija: Komisar Rex 11.00 Nan.: Zdravnica malega mesta 12.05 17.55 Moja mama kuha bolje! 13.10 Nad.: Jezero skrite ljubezni 14.30 Nad.: Plamen v očeh 16.3018.55, 22.30 Novice 20.00 Nad.: Usodno vino 21.00 Dan najlepših sanj 23.05 Serija: Na kraju zločina KANAL A 7.00 SKL - Šport mladih 7.30 Volan 8.00 11.40 Top Gear 9.00 Risanke 9.2515.15 Serija: Šola za prvake 9.50 15.40 Serija: Vice v predmestju 10.15 11.25, 12.45 TV prodaja 10.3014.15 Serija: Puščica 13.0018.55 Serija: Kar bo, pa bo 16.10 Film: To je vojna! (kom., '12, i. R. Witherspoon) 18.00 Svet 20.00 Big Brother 21.00 Big Brother Klub 22.00 V živo iz hiše Big Brother 22.45 Film: Ostrostrelec 4 (akc.) PLANETTV 13.05 Nad.: Talenti v belem 14.00 Ellen 15.00 Nad.: Esperanza 16.00 21.25, 22.50 Bilo je nekoč 17.20 Serija: Na kraju zločina - Medmrežje 18.20 23.25 Da, dragi! Da, VREDNO OGLEDA .. Ponedeljek, 14. marca gj La7d,ob21.10 Il piccolo Nicolas e i suoi genitori Francija 2009 Režija: Laurent Tirard Igrajo: Maxime Godart, Valérie Le-mercier, Kad Merad, Sandrine Ki-berlain Otroški film, ki je nato doživel še vrsto nadaljevanj, pripoveduje o Nikcu, dečku, ki ima lepo in srečno življenje. Ob zelo ljubečih starših, ima čudovite prijatelje in nobene želje, da bi se kaj spremenilo. Nekega dne pa iz pogovora staršev, čisto slučajno izve, da bo dobil bratca. Novica ga zelo presuni in zdi se mu, da se mu obeta le še najslabše. Mama in oče ne bosta imela več časa zanj, morda ga bosta celo zapustila. Nikec postane zato najbolj priden fantek na svetu, saj poskuša starša prepričati, da brez njega ne moreta. A vsa njegova prizadevanja se končajo slabo in Nikec si tako nakoplje le mamino in očetovo jezo ... draga! 19.00 21.10 Danes 19.25 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napovednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Prva izmena: Začnimo skupaj; 9.00 Skupaj zmoremo; 10.10 Prva izmena: Vračanja h glasbi (pripravlja Tomaž Simčič); 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Vilma Purič: Burjin čas - 15. nad., sledi Music box; 18.00 Hevreka - Iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 7.00 Jutranjik; 7.25 Kotiček za jeziček; 7.45 Primorske novice; 8.00 Vreme; 8.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditev danes; 10.00, 11.45 Pesem in pol; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Z vročega asfalta; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Il gior-nale del mattino; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.05 Rubrica Sissa; 10.15, 19.15 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 12.30, 15.30 I fatti del giorno; 13.00 Bal-lando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 20.00, 22.30, 23.35 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 L'alveare; 19.30 Il giornale della sera; 23.00 Os-servatorio; 0.00 Nottetempo. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A V Studiu D po 11.00 bo v sklopu tedenskega niza Pogled skozi čas na sporedu niz Bogdan Berdon: strast besede in dejanj. Tokrat bo v pogovoru z Luano Grilanc spregovoril o procesu zoper nacifašistične zločine v Rižarni, ki je potekal leta 1976 na tržaškem sodišču, torej šele dobrih 30 let po koncu druge svetovne vojne. Proces je odprl žgoče poglavje krajevne zgodovine in mu je del Trsta ostro nasprotoval. Izredno napeto vzdušje v mestu je vplivalo na sam potek procesa. Bogdan Berdon je takrat zastopal zasebne stranke in sodeloval z novinarjem Albinom Bubničem, katerega se spominja z velikim spoštovanjem. Povod za današnjo oddajo Hevreka ob 18.00 pa je bila novica, da je Mednarodna komisija za stratigrafijo predlagala, da naj bi se je v 50. letih prejšnjega stoletja začela nova geološka serija oziroma epoha, ki so jo poimenovali antropocen. Iz imena sklepamo, da je vpliv človeka na celotno zgodovino Zemlje tako pomemben, da bodo spremembe na planetu ostale zapisane tudi na geološki časovni lestvici. O tej temi in še o nekaterih drugih vidikih geologije bo v oddaji spregovorila znanstvena svetnica na Geološkem zavodu Slovenije dr. Tea Kolar Jurkovšek. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |f | Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Nedelja, 13. marca 2016 VREME, ZANIMIVOSTI _dnevnik ki Ji vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. V, Nad osrednjim in južnim Sredozemljem je ciklon, nad preostalo Evropo pa območje visokega zračnega tlaka s središčem nad Baltikom. Od severovzhoda priteka k nam razmeroma hladen in vlažen zrak. Danes bo prevladovalo lepo vreme z delno oblačnim nebom. Pihala bo zmerna burja ob obali. V gorah bodo pihali močni vetrovi. V Julijcih bo več oblačnosti. Danes bo na Primorskem delno jasno, pihala bo zmerna do močna burja. Drugod bo pretežno oblačno, občasno bodo predvsem v južnih in vzhodnih krajih manjše padavine. Pihal bo okrepljen severovzhodni veter. Jutri bo jasno. Še bo pihala burja, po nižinah zmerna, ob obali pa močna. V gorah bo jasno, pihali bodo okrepljeni vetrovi. Jutri bo na Primorskem delno jasno, pihala bo zmerna do močna burja. Drugod bo pretežno oblačno, občasno bodo predvsem v južnih in vzhodnih krajih še rahle padavine. Pihal bo okrepljen severovzhodni veter. z > Sonce vzide ob 6.20 in zatone j g ob 18.08 i Dolžina dneva 11.48 Luna vzide ob 9.05 in zatone ob 23.42 =j 1958 - Jutro je bilo zelo >HnS mrzlo, večji del Slovenije je prekrivala debela snežna odeja. Najhladneje je bilo v Babnem ví+; Ii it,; Sí Kfllil i §ftvT I FOOD&WINE EVENT Portopiccolo PROGRAM: Od 15.30 Konferenca na temo "Zgodovina Terana, kraško vino brez meja" Bris Restaurant, Portopiccolo (Brezplačni parkirni prostor P1-P2, Portopiccolo) Od 17.30 do 22.30 Več kot 25 vinogradnikov bo predstavilo svoje terane in rdeča kraška vina. Med večerom bo potekala degustacija vin in domačih proizvodov. Izredna prisotnost Tomaža Kavčiča, vrhunskega slovenskega kuharja iz restavracije »Pri Lojzetu« z Dvorca Zemono, bo dogodek obarvala v še bolj spektakularnega. Goste bo navdušil z nekaterimi svojimi toplimi kulinaričnimi presenečenji. Maxi's Restaurant, Portopiccolo (brezplačni parkirni prostor P3-P4, Portopiccolo) INFO&REZERVACIJE: j Vstopnina € 20,00 na osebo Vstop iz Sesljanskega zaliva Predprodaja: € 15,00 Listke dobite v Baru X v Ulici Coroneo, 11 - Trst; pri Caffe Vatta v Ulici Nazionale, 38 - Opčine TS, pri Caffe Carducci v Ulici Duca D'Aosta, 83 - Tržič GO Portopiccolo - Strada Costiera Km 137 Sesljan, Trst Informacije: asscarsokras@iibero.it Za člane društev ONAV, SLOVVFOOD in AIS: € 15,00 ti Associazione Viticoltori del Carso