St. 24. V Gorici, 14. junija 1878 „Soca" izbaja Tsak detrtek in velja t posto prejemana ali v Gorici na dom pogiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol let* :..... „ 2.30 6ttrti leia . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri !?jj0-ilanicah" a* plaSuje za navadno tristop-a« vrsto: 8 kr. et s« tisk* 1 krit 7 „ „ „ „ 2 „ • » » » » 3 n fa vt4t 4ri» po fronton*. Te^ajTUt Posameznc gtovilke ae dobivajo po 10 soldo? v Gorici v tocakarnici y go-sposki ulici blizo „treh kron", — v Trstu v tobakarnici ..Via dolla ''«. senna 60". . fc Dopisi naj se blagovoljno poSiliajo urcdmgtvu „Soce" v Gorici Via del Mu-nicipiov Kalistrovi hiSilll.nadstr. narofi-nina pa opravniStvu „Soce" v Gorici „Via acuole" h. fitv. 429, n. oad»tr. Rokopisi se ne vracajo; dopisi naj ¦e blagovoljno frankojejo. — Delalcem in dt-ugiin neprfiaioiaim as naroC&ina auiia, ako s« oglaw pri uredaifttTU. eiasilo slovenskega politiinega druStva goriSkega za brambo narodnili pravic Nafce c. k. kmet. dru&tvo. (daljtv C k. kmetijsko druStvo v (Jorici je brez dvoina naj gtarejse drustvo v dezeli, kar uze samo L", sebi dokazuje, da sloni na trdiicm teinlji in da mor.i imeM v prinicri k drugim druStvom nenavadno velikn vaz-nost. Sscer je to prav lahko razumeti: ker je nauiref goriSka dozelu e m ine at no k m e t i j s k a. mora biti tudi dnihtvo, katero v prvi vrsti zastopa nje knu-tij-ske ioturuse tcr ima nalogo na vse strani po^peSevati razvoj in napredek domaeega kim'tijstva in dotituili obrtov, jako pomenljivo. V c>m pa obstoji delovanje knietij&kpga dru&tva? Ono posreduje med vlado, ozi-roina med c. k. kmetijskitu ininistefttvoni in de/elo v vaeh zadevah, katere vt«>gtiejo riomacc kmdijstvo zboljsati in na viso stopinjo pripraviti. Kedarkoli namiiJHtvu. Kmciijhko dru-lvo pafpo-srediije Se prav puscbno, kvdartroba vpov/di^u kinc-tijstva dr^avnth podpor ali stibvcncij. Ono ai je graven delthwi!* >:a>topa naj ve^ prizadelo, da sum dobili dtficloo knu.tij>ko *»ulo in v.si dutiitii obilni dr-2avni doncskt so pri«dt ftkozi njega roke; ono je iz-datno pripotnoglo, da je vlada u2« toliko tisofev po-trosila za obgozdovanje Kraw\ in da duvoijuje in trosi »e leto za letom lepe zrn^ke za is-ti namen ; kuii't. druStvo se je najveC potrudilo. da ao se i diiavnimi subvoncijaini v iivljenje poklicale ter se vzdrzujejo one velekoribtne osnove na Tolminskeiu, po katenh se je odprla tainoinji zivinoreji nova doba, obetajiifia sreCnejSo bodocnost; ono prosi vsako leto dr&ivnih podpor za vse one kmetijske namenc, katerih po.-pe-Sevanje zamore edino Je rcSili utrujcno in zadolzeno naSe posestvo iz sedanjih stisk in nadlog. Itaiun o porabi driavnih podpor za 1. 1S77 razka/ujf>< da JQ imelo druStvo v omenjenem letu na razpolaganjc 12.949 gl. 96 kr. in sicer za zboljsanje zivinoreje 5808 gl. 76 kr.. za svinjerejo 712 gi. tib kr., za sad-jert'jo 447 gl. 50 kr., za trtopisje 40 gl. u:> kr.. za druStvene mlekarnice 2120 gl. 31 kr., za pupotna kmet. predavanja 745 gl. (jj kr., za svilorej»ke namctie 784 gl. 13 kr., za enologijo 34 gl. 24 gl., za kmet. USTEK Sermo XV. Ob partam de Turcis Yictoriam. (Dalje.) Zatoraj zamerkam, de vsi bogabojeCi inu pametni kdje, kakor so eno susebno gnado od Boga prejeli, prtcej cast inu hvalo G. Bogn m dali. Abel videofi, de njegove ovfiice so rodovitne ratale. pohlevnu G. Bogajezahv.iH!. ,inu obtuht de primogenitiB gregissui et de adipibus eorom. Gen. 4. Hoes,a videoc, de G. Bog je njega inu njegove otroke rejlil pred tern gtnam potupam, precej kakor je bil iz Colna stopil k' zna-minu te hvale2nosti en altar sezida inu G. Bogu stori ta igani ofer dopade5: odoratusque est Doraiaus odo-rem suavitatis. Gen. 8. Abraham, kadar je bil pet kraj-lov premagal, obrupal, poblevnu G. Boga je zahvalil inu desetino od vsiga blaga ofral. Mojzea. kakor je bil ta i2voleoi folk 6ez tu krivavu morje prepelal, irideofi tudi, deBug tiga grozovitniga Faraona inu celo njegovo vojsko je potupil inu konCal, precej je bil za-povedal G. Bogu Cast inu hv~^ dati. BCaotemus Domino; gloriose enim magnificatus e8tf equum etaseen* sorem dejecit in mars, Fortitudo mea el laus mea JDowinui, et factus est raihi ia Balutem." Makabejerji statistiko 150 gl., za napajaliSfa na Krasu 200 gl., za drustveui list 700 gl Rl. in za izmorirenje (suse-nje mocvirnih zomljisc) llJ00 gl.-Vse te podpore je razdeljeval glavni druStveni odbor in sicer tako, kakor je p o ii j t» g (i v i h p r e d 1 o g i It miuistorstvo dolofiilo in delnuia tudi sam po svojem spoznan j i.—Do teb podpor pa iinajo pravico vsedezelne strani in sicer vsaka po avojih raznicrah in potrebah.—In kedo naznanja te razmere in iiotrebe drustveiuMnu odboru, ako jilt sain ne pozua, ali poznati ne maraV Zasto-p n i k i posamezuih strani v odboru ali pa naceluiki dottfuih podtlruznic. C'e pa toll ni, po tern je lahko mogofe, da se kmetijski interesi doticnib nezastopa-tuh okrajev ali okolisc v druHvu vAa loletja in §e dalje popolnoiua zancniarjajo, ali vstj toliko ne varu-jfjo in pospeSiijejo, kolikor bi s» /, o/irom na potrcbo morali. Po driistveiiib pravilih ima vsak okraj pravico, za vsakili 15 dnifttvenikov imeti po encga zastop-nika vglavnem odboru- euet^a odboruika ; tcdaj okra-ji a 30, 45, do druStvenikl volijo po 2, 3, 4, odbor-nike, kateri zas'ovarjajo njihove kmetijske intereseter posebno za to bkrbe, da he drzavne podpore pravieno razdele." • Vsak druStvenik plafinja po 4 gl na leto v dru-Afveno Wagajnico; za to plarilo dobiva druStveni list, dckv.uje sy ob^nili diustvenih zborov, volitev in dru-gih pravie, ki jih na di-olmo navajnjo pravila. Samo po si-bi se ruziimi, da, Oem wt udov Steje kako dru-fttvi. ti'iu zdatnejse j- iijegov* delovanjc* To vidimo ». i-v. pri kmet. druStvili na KoroSkein, na Stajerskem itt di-iigod, katerc Stejeju svoje druitvenikc na tisoce, pa H' tudi ponn^tjo se sijajnimi uspchi. Knako jasno je tudi, da, i:eui vet" lazmnnih in poStenih zastopni-kov ima kateri okraj v glavuem odboru, tern bolje so zararovaui njegovi kiuelijski. interesi.—Na to, seveda, ne smejo dtustveniki gledati, da izkoristijo placeno letnino v svojoosebno korist; ampak voditi jih mora inisel in zclja, da koristijo javni stvari, da pospeSujcgo obC'ni blagor domovine. mmmmmmmmammmmmmmm (konec prih.) Dopisi. Iz Gorice 12. junija (b.v. dop.) Dopis iz Sol-kana v stev. 12!J rJ?lov. Naroda" je v nasih krogih vzbudil obcno nevoljo: 1. ker greSi zoper naftela slo- aercni vojSCaki, skuzi boljo pomofi veliku krat so svoje savrazuike premagali inu pobili, ali vselej cast inu hvalo so G. Bogu dali: In bymnis insuper et confes-sionibus benedicebant Dominum, qui magna fecit in Israel, etvictoriam dedit illis Dominus omnipotens. 2. Math. c. 10. Debora ta bogabojeCa ^ena kadar jebila ok ali pernesla tiga nevsroileniga generala Silara n,ej mogla nehati od casti inu hvale bo^je, rekoc: Ego sum, ©go sum, quae Domino canam; ego psallam Domino Deo Israel et laudes ejus magnificabo. Jud. 5. Glihi viii Judit ta ser6na, kadar timu grozovitnimu Olofemusu je bila glavo odsekala, je njegovo veliko gnado hvalila inu druge hvaliti vabila, reko6: Laudate Deura nostrum, qui non deseruit sperantes in se; et in me ancilla sua adimplevit misericordiam suara, quam promistt Domui Israel, et interfeeit manu sua hostem populi sui. Judit e. 13. Za tiga volos dokler na§i sertni vojScaki so premagali naiiga ner vek§iga savraznika Turka, naS svetli cesar G. Boga za to veliko gnado inu premagajne sam casti inu hvali, inu tudi nam zapovej G. Boga pohlevnu zahvalit; zatoraj ta sveta procesija je bila oznanena, ter vsi so bill naproseni, de bi imeli per letej se najti inu to sveto molitvo Te Deum landamus zap'ejti inu G* Boga za-hvalit, zakaj skuzi njegovo sveto pomoc so savra^niki na§i premagani ostali, Inu cilu ajdje so leto dollnost pruti svojim Bo-govom spoznali (desilihvtem mocou sofalili, dokler timu pravimu 2ivimu Bo|u hvale nej m dali). Kftdar- vanske gostoljubnosti in 2. ker ne more naSi stvari mc koristiti, fikoduje pa lahko v mnogem ozirul Da je bil gosp. svetovalec Anton Ahcin nekdaj Btiog izvrsevatelj postave in viSih ukazov proti alo-venvkcmn casopisju v Ljubljaui—to vedo tukaj posa-mcz-ii, obcinstvu pa ni znano, in da bi bilo tudi, vsak razumcn clovek vc, da jo uradnik in zlasti politicnl uradnik—sluiabnik in da, 6evsvojisluzbl ne spol-nuje visih povelj in nc suceplaSca po vetru—ga de-nejo na Biiho. Pa naj je bil g. Ahcin v Ljubljani, kar ji hotel -mi miaino opraviti zdaj h6 solkanskirn AMi-nom, z onim uljudnim starckom, kateri je prifiel k nam se svojo dru^ino mirnega zavetja iskati, kateri je vselej med nami, kedur smo Slovene! \z Gorice v Solkanu bodi pri narodnem petji, bodi pri drugih na-rodnih veslicali, kateri se a nami veseii, zaii ali jezl, kakor ravnn okolnosti nanaSajo, Pa da bi tudi vaega toga nebilo, g.A. gostujo vSolkanu, ima tedaj tudi pravico do rtolkun.ske goytoljubnosti — ne pa, da se surovo napada s takimi izrassi, kakor ga je malodeH-katni dopi.snikwSl. N.uopisaI.— Solkauske razmere so zavei uLe dalje casa zel6 nev^ecue in da je med Solkanci narodni dnh mofiiio zadrernal, pokazale so nam zraven druzega tudi zadnj« trgoviuske volitvc. Med onimi, kateri so za uaroduo delo v prvi vrsti poklicani, ker so za to sposobni— vlada ob^alovauja vrcdna letargija; niheo se ne mara truditi, niheu kaj intovutt. To smo videli tudi pri ci-talnicnih volitvali lctos in lani: vsak boce imeti svoje pusebne razluge—da se umakne. Pritem so pa vsi tako straSno obcutljivi, da joj! Ce le „SocaB kaj ma* lega podreza, pa u2e „§obenavihajo" in se kujajo. In kedo je na vse zaduje kriv — da morajo citalni-carji svojega go.sta za predsednika -voliti in ne doma* Cina? Namesto intrigirati — naj vsak roko na sree poloft in rece: mea culpa, nostra culpa, — a 8 tem spoznanjem naj se mu povrne tudi ljubezen in delav-nobt za stvar, in mesto kujati se, naj budi in ponuv* ga, da citalnica,- katera je enkrat med vsemi na Go-riSkem najbolj slovela, za vselej ne zaspi. Pa da bi tudi vse to tako bilo, kakor g. dopis* nik misli in razkriva,—-je li previdno, je li politicuo da ravno v danasnjih kritiCnih casih, ko nam je naj-vece slo^nosti potreba, da se obranimo svojih domacih naspiotuikov in sovraznikov, kateri le na to prezijo, kuli svoje savraznike so premagali, precej Jupitru inu Marsu so hvalo inu cast dali, inu od njih pomoci svoje premagajne so spoznali. Germanicus cesar, kadar je bil v Nemski de2cli Brecnu svoje savraznike premagal, precej Pogu Jupitru en tempeljebil sturil sezidatinu vse bandiere h casti njemu noter v1 ta tempel obejsit je bil zapovedal. Alexander macedonski krajl, kirkuli je svoje savraznike premagal, je'precej altarje pustil postavit inu Bogovom 2gane ofre v zahvalo ofrat. Julius Cezar vse bandiere inu orozje, katere savraznikom so vzeli v tempel Boga Mars hnenovaniga je zapovedal obejsit k spoznanju, de skuzi njega pomoc savraznike so premagali. Octavianus cesar, kadar je bil svoje savramike premagal, pedeset dnij je bil zapovedal Bogove castiti inu hvalo jim dati. Brutus, kadar je bil Antoniusa iz rimske dezele pregnal, je bil zapovedal, de mozje inu 2ene, stari inu mladi imajo v tempel vkupaj kakor s procesijo pojti, inu na vus glaa Bogove zahvalit. Glihi vi^i na§ svetli cesar je zapovedal po vsih svojih dezelah te svete procesije derzati, h katerem mozje inu zene, stari inu mladi bo povab-leni Gospodu Bogu cast inu hvalo dati, de na§o savraznike Turke iz na§e karSanske de2ele je pregnal se svojo vsigamogocno roko. Inu tudi s. Paulus nam zapovej letu storiti, rekoc: Deo autem gratias, qui dedit nobis vicfcoriam per Jesum Christum Dominum nostrum, 2. Cor. c. 2. GviS-nu velikurSoh imamo Gospuda Boga zahvalit, cebomo ..... to yeliko mqfi turako, katera doashmai je kje bi nas mogti prijeti, kje raniti —tem naSim sov-ri2mkom ofoije ˇ roTe poftskaT-^*) Jaz sem z veljavnimi rodoljubiv Gonci govonl, in vw obzatojejo z mano wed* da je »Sloveu8ki Naiad* sprejel dopis iz Solkana, prihajajoS ocwidno iz peresa, koje se le redko kedaj gane in se & mmor-ff^arW^I » -SI. N.«~pabibiIo to® zadnjifc bolje^Srilo--d* bi bilo kaldbopatwri stojo afret-nost pesvetilo. _____________. fe Bfd 10. junjja. (faf. dop.) Kake koristi a pediiewraje uSteljev mej »bo so krajnc «&tejjake konference, misti si leiiko vsak, kateri je 11 e koWfraj o ntfWgakem sUnu pods**. Krsjoe sftrteQske konfe-rwce to vsako leto, x pm#»J«a iter, ftjfcj&«}-nega Sob. srtt*, na ft^kwj&po deieli. Takakraj-na uftiteljska konferenca bila je l«wko leto ** Brdt t Vipoliab, a letoa pa t Smartnera 8. t m. Konferenca priccla je oh 81/2 uri. G. okrajoi nadzornik pozdrav-Ija Vbraoe, jib navdaSoje kdelovanju, ter mej drugim pwri, da smo se zbrali, da pcducimo eden draacga. Sslje but aapjtaik zadajc seje in potem .iroltjo n.ljc aapianikarja. tfaviocih je nas bilo: 5 ucitejjev. in 2 za-{mm nfltelja g g. Bad*orniio». Ko je predkoaferen-ca t kakih % arah koneala, podali two se v solo tamoinjega g. ucitelja. Ta nam je pckazal, kako pod-ucevati vHo skupino posredno, in nizo neposredno v raSaastfa; to je trajalo kake 3/4 ure; druge 3/4 nre uporabil je za prirodopisje privisi skupini in koncem poduka, zapcla je Solska mladeJ cesarsko pesem. Otro-ci ao dobro odgovarjali in yideti je bilo, da ga je sU-lo doaU truda in da tudi popolno vdanost pri njih utifa. Po koncanem ucenji bil jeotem razgovor. Gg. ucitetii so * lepi harmoMJi razpravljali, kaj so pri g. nfitejetem ucenji opazili nepovoljnega in kaj dobre-ga. Cesar pa sami iiijso inogli iznajti, k temu napc-jeval jih je g. nadzornik, katerega so vsi zvestvo po-arosali, ker sploSno pri vseh zaupanje in ljubezen u2i-va. Kritika trajala jo kake 2. uri. Potem bilo je raz-pra"ljanje „kako ntiti branje v Ijiul. Soli na prednih ¦topnjah, da bode ta nank v resnici ploden". Tukaj nam je zopet g. nadzornik pokazal pravo pot, po koji lehko to doseiemo. In slednjid govorilo se je, kake koristi je ufienje racunstva na pamet, in kaka naj bode sploh raetoda pri rafiunstvu. Konferenca je koniala L21/2 «"• Hvale2ni srao uljndnosti g. utf'elja C.. teri je preskrbel, da emo se po poo2iti duserni lira-ni, tudi telesno okrepfiali. Pri kolegjalnem razgovar-janju a g. nadcornikom prisla je le prehitro ura lo-iitte; poaloTili smo ae t nadi, da se kmalo zopet vi-dimo. iZ SV. Kriia ll. junija. (Izv. dop.) Poroeati Vam imam 0 zanimivi najdbi, katera vtegnejako bas-niti celi tukaj§nji okolici. Neki Janez Kravos iz Ma-lib 2abelj je naSel premogovo iilo, katera je u2e bli-zo pofrsja pokazala, da bo bogat premogokop. Kake poi ure oddaljeno je zopet zapazil blizo povrsja prav dober, izdelan Cera premog. Omenjeni Janez Kravos preromal jeuze mnogo Bveti, bil t premogovih jamah, v Koeflabu in vet let v Ljnbnemn na zgornjemStirskem; je toraj imel pri-liko seznaniti seovrednosti premoga innjegovi kvali- *) „I1 Gorizi«no" je nie po sroje izkoriatil. Op. ured teti. IXomov priSed§i iz potovanja v rojstni kraj, sli-5al je nektere posestnike govoriti, da t njibovem zem-ljiSci se naltaja neka crna, trda semlja; gre toraj, ter i§de in iSce m zapazi slednjiC na podnozji hnba, da se nahaja premog; poene tedaj kopati in 1. dne junija je ze ktto dokazal, da se mogoSe nahaja Yelika zila; naznana je to nekterim gOEpodom (Se celo iz Trsta) ki ao 9. junija priSli opaierali, ter koj spozna-li istiao. Poskuiali so nekteri posestniki, kakor tu* v tovafni igati oai premog is pokazalo se je, da gon izvrstno. Od tega ca«a hodi gospoda vedno $emi oni kop, kder je Janez Kravos uze &z 30kilogr. premoga ob enem izkopal in ga nesel ˇ tovarno if Ajdeviimo. Danes ga je priaeael telik kos in vidi ae, da tem globokeje je, tern hol^» premog ae nahaja in nadeja-rao se, da bo ˇ dolicm jatm* obtoo premoga, kar je ieleti, da bi si ljndatvo da boljaega ttaaja pomelo, ker jako felike koriaU bi bUo, ako bi se tnkaj zelez-niea naprafUa. Hvala pa gre le njemu, ki je premog nasel: ce se stvar posrefi, zasluzi dobiti obilo odSkodofaoje. ieleti je, da bi tndi kak t geologtfoih znaoostih uCen profesor obiskal oni proator,ter opazewl forma-cije premoga. * Pravoljub. Iz Zgonika na Kraw, 10. junija. (Us. dop.) Beseda, katero je napravilo na§e bralno druitvo dae 2fi. maja, bilajeprar zanimiva in znrahna. Verli Na-brezinci pripomogli so naj vei k temu, da se je petje, igra in deklamacija ˇ oWno zadoroljnost vrSilo. Zgonifanje pa so pokazali, da ho&jo tudi oni vstopili v kolo drugih narodno vzbnjenib krajev, ter napredo-vati v omiki. Pod milim nebom na Milii-evem dro-ris«i je bil na lepem mestu napravljen in okusno se zclenjem okin^an oiler, pred katerim se je zbrala lepa innozica rodoljubnih posluSalcer. Vse se jc gladko vrsilo in v najlepsem vedu; odbor je spolni* vseskozi svojo nalogo. Omeniti imam &e priprostega kmeto. Jozefa Gruden-a, ki je imel primeren, lepo ziozen govor. Cemur smo se pa pri tej pritiki cudtlt, je bilo to, da so se daljn: gg. u^itelji besede i*elezili —- do- mafii pa ne. Sicer......(N« zamerite, da smo zailnje vrste prefrtali; stvar je preosebna — in mi pozuamo premalo tamkaj^nje razmere. Op. ured.) IZ TrSta, 5. junija. (Izv. dop.) (Atentat na nemSkega cesarja in na5i politikarji. — Imenitna svatba. — Kristjanski konec civilnega pogreba. — NaSi Bli-beri pensatori". — Vottaire-ova slavnost v Tistu. — Zopet na gomili prijatelja. — Velika drznost potcpu-hov v Trstu.) Vest 0 drogem atentatu na wsarja Wilbelma je tudi tukaj osupnila vse kroge; Se celo borsa je nekaj obcutila ta dogodek, ker so valute ne-koliko poskoCile; a vteraj je bila borsa uie mirna in nastopila je zopet poprpjsnja tiSina. Znano je, da politikarji pri pivu ob takih prilikah razne kvasijo in da so turkofili Se posebni mojstri v nespametnih kom-binacijah. Tako na pr. so z nekim veseljem ti ljndje pripovedovali, da je za to zaroto marsikaka visoka osoba, dajezarote uzrok morda preveliko prijateljstvo cesarja Wilhelma z ruskim carjem in da, kakor hitro umre prvi, nastopi njegov naslednik nem§ki kronprinc. ki jebaje* hud sovrainik Rusov, pa velik prijatelj An* gteiev. Ce torej umre cesar Wilhelm, bodo moral! po tej kombinaciji nasih turkofilov Busi karbr2 popustiti Turtijo in beiati domu; Turska pa bode zopet postala nova prerojeua, svobodna drzava. Bog daj norcem vselej skoraj naSe deiele premagala inn veliku naSih mest pod svojo oblast perpravila, ali zdaj nasi skuzi jfosebno pomoS bozjo so Turke pobili inu pregnali, inu v tem kir oni so menili na§e premagat, oni so pre-magani ostali, taku, de zdaj lahku pergliham nam Da-vMave besede. kir je govoril od Izraelskih »avrainikov: Saepe expugoaverunt me a juventute mea, dicat nunc Israel: saepe expugoaverunt me a juventute mea: e-tenim non potuerunt mihi. Psal. 126. Je rejs, de vec-krat Turki nas so premagali, zdaj pak hvala Bogu nas nejso mogti premagat, zakaj zdaj Gospud Bug nam je pomagal inu se svojo mocjo jih je premagal; za tiga volo Njemu samimu imamo cast inu hvalodati, rekoc: Tibi soli honor, virtus et gloria. Tebi samimu damo cast inn hvalo. Je rejs, de naS avetli cesar sejepofiisal karnar ve5 je inogal Turku se zuper postavit inu iz svojih de2el ga pregnati: je rejs, de nasi general! iuu zol-uerji sercmt inu dobru se so sponesli, katerem cilu Turki cast inu hvalo so dali: mi pak samimu G. Bogu feast inn hvalo damo, vedeoc: Non salvatur rex per mnltam virtutem, et gigas non salvabitur in multitu-dine virtntis suae. Fallax eqcus ad salutem, in abun-dantia autem virtutis suae non salvabitur, Psal. 32. jli vejmo inu spozoamo. de ni nasi generali, ni naSi 2olnerji, ni mogoenpst naSiga cesarja je nas pred gro-zovitnim TUrkam obvarvala, ampak milost boija, katero smo na pomod klicali inn vse nase vupanje v taisto postavili, za tiga volo G. Bug je se svojimi mi-lbstnimi ofimi na nas pogledal inu nas rejSil pred smertjo inu pogublejnam, katera nam je Turk zugal: Ecce oculi Domini super metuentes eum: et in eis, qui speraut super misericordia eius. Ut eruatamorte ftumas eorum. Vers. 18. Tebe tedaj castimo inu hva-UmQ, la eu|ug rn^au guut om&ium oot^itates et om* t Na praznik nebohoda je bila v Trstu neka tako imenitna in pompozna avatba, da je ves Trst le 0 tem govoril. Edtna hdi tuk. srbskega milijonarja Opnica, poroiila ae je z nekim srbskim oficirjein, vitezom Keastantinovicem; zadnji je v sorodu se srbskim kne-20m Milanom. Svatba vrMla se je v srbski, krasni cerkvi. Tocno ob 11. uri so zaLele dohajati lepe ko-ejje se svati; bilo je okoli 40 kottj; raej avati zapazil tem poprejinjega srbskega vojnega miniatra Nikolif-a in arbskega arhimatidrita Duci6-a, ki je tudi eden tistih junakov, kateri so prvi povzdtgniti mee 21 byo-bodo Jugoslovanov, po tem namestnika trzaikega se soprogo in mnogo druge najedlicnfjse gospode trzaike. Cerkveni obred starovertdci je posebno zaiiimiv; pri-pleteok in drugov je bilo 12 parov; pop venfa ne-veato in zertina, po tem mora iti vsa svatovaLioa okoli oltarja v procesiji in kum, ki je bil Kikoltc\ diii roke nad obema ieninama. Ko n"hu procesija in, petje, ob-haja pop z vinom in kruhom zarofenca in drzi na oba primeren srbski govor, po katerem je menjava prata-nov in homtno poljubovanje vseh svatov. Tako lepe cerimonije to Uko bogatega LiApa nijsem videl Uko kmalo. Vo poroki odpetjali so se svatje v palace bogatega Opnica, ki je bila prav resuiCno vsa spreme* njena v krascn vrt. Kaj se omeoim, 'da je bita bala neveste vsa narejena v Parizu, ter tukaj radovednef em zarad njene neoavadne Icpot'j: razsUvljeua vec dni; vrednost te bale ae ceoi na 100.000 gld. Toroeenca sU se le ttsti dan kmalo po poroki odpeljala v Bel-grad. pa se zopet vrueta v Tr^t. 8c drugi zanimiv dogodek itnam Vara poro?atj, Umrl je pred 10 dnevi tuk. trgovec Noltt; ker je bi! „libero pensatore" (brez vere) se nij hotel spovedati, akopram je to njegova mati, ki biva r.a la«tnem po-sestvu v Orehku blizo Postojne, 2elela in je nalaic zarad tega priAla v Trat Vkljub temu pa si ji* mati prizadevnla, da bi bil njeu mn pokopan po kriKtjansko, gre torej k skofu z enako proSnjo in Skof ji uifieaa ne odrete. Toda mati je naredila roc'un brez gusttl-nicarja, ker druatvo onih ljudi, ki »e zovejo „liberi p«'nsatoriM in v katerem se nahaja tudi mnogo ruko-fMcev in sploh ljudi, ki niti nijmajo pravi;ga pojma 0 ,svobodnem miSljenju,i, jena vse kriplje nato delalo, da se i>ogreb vrSi brez cerkvenega spremrttva, po U-kozvano Bcivilno4. Zcna ranjeega in stardi njeni po-stavijo se odlotao na stran »svobod»iih intakcev, kateri zmagajo in pogreb se resui^no viii prediiadnjo nedeljo brez duhovnika. Biizo 2000 vecmotna rado-uovednih ljudi spremlja mrtveca na mirodvor, najeti so bili tudi pevci in -I govornika onega drultva sve-bodno mi»leLih pripravila sU se, da bosta govonla in posebno povdarjala sUnovitnost raitjcega v preprtcanju itd. Pogrebci dospe na mirodvor v najlepsem redu; uze poioze rakev prega na pomofi hhcal, vse vupajne v Boga postovil. „Josephat autem timore perterritus totum se coatulit ad rogandum Dominum et praedicavit jejunium unirerso Juda: con-gregatusque est Judas ad deprecandum Dominum: sedr et omnes de urbibus suis veuerunt ad obsecran-dumeum." G. Bug uslisi leto pro^njo, pogleda a' svojmi milostivimi ocmi na pokuro inu post Josephata in tiga folka ter prestrait njih savrainike Ammouiterje inu so vse njih biagu na gmajni pustili, s katerim ^oloerji so bill obogatili: kadar je ietu krajl vidil s tem foikam je Sal s procesijo v tempel G. Boga za.valit. „Ingresaique sunt in Jerusalem cum psalteriis et ci-tharis et tubis in domum Domini." Zdaj X. X. all se tudi nam nej taku gedilu? Oh kajseu strah inu tre-petajne je bila, kadar Turk se svojo mocao in veliko vojsko js vleku cez n«3e dezele 1 Vsi so bi2ali etc. Cesar svoje vupajne v milost postovi, zapovej vsem se postiti inu Boga na pomoL klicat: smo sturili; G. Bug nas je uslisal, Turke je prestraSU inu zmej&al, de sami mej sabo se s6 pobili, njih blagu naiim pu-stili; tedaj smo tudi dolzni G. Boga zahvalit inu s proce3ijo po cerkvah hodit inu vso 6ast Bogu dati, s Deo autem gratias, quidedit nobis victoriamper Je-sum Christum Dominum nostrum. 2. Corint c, 2.H Inu dokler mi tmo preilabi stdoiti Me Bo^u dati, w afjansko, peklo me je, da se je odtegnil fern naukom in nemirna bi bila ves cas svojega iivenja, ko bi moj gin ne bil pokopan, kakor kristjan; odprite mi rakev, da ga Se vidim in mu dam blsgoslov. PogrebSSeki ubogajo, odprejo rakev, mati pokiekne, vzame iz z>pa stekleoico se Segnano vodo in kropi t njo triiplo mrt-Tega sina ter moli oeenas za njegovo duso. Ko vstane, rece: zdaj pa Je pokopajte v bozjem imenu ranjcega, kateremu bodi Bog usmiljen in mu daj vefni mir in pokoj. — Mej vso to sceno molealo je in strmelo iz-nenadjeno ogromno obLinstvo; petja nij bilo veC in govorniki so tudi molcali: govoiuica na gomili ranjcega bila je lastna njegova mati. Ko so mrtveca tiho zagrebli, slo je obdinttvo tiho narazen, ob&idovaje ve-liko srcnest roatere; star* mati pa se je z vczom vr-niia v Trst in nekatere dni po tern zopvt odpotovala ˇ Orehek. 0 tej dogodbi govoril je ves Trst in jaz •em sliaal iz aat najbliinejSih sorodnlkov in prijateljev matere, katera je premoina, o rentab zlveca, le pre-cej oraikana gospa in tudi meni osebno dcbro znana. Cudira pa se, da ranogi triaSki listi niti omenili nijso tega v vsakem obziru jako zanimivega dogodka, o ka-terem jaz cist© objekttvno poro&m in se dostavljsm, da se sine veetmi nasih Jibert penstttori'' primerjati francoskim nekdanjim ^anscoulottonr, Jaz bi aamo to rad vedel, kaj si misli kak prav surov inesar, in takih je vecina v tej zvezi, pod imenom „libero pen-iatore\ 0 kaka karikatura resnicno evobodnega mi-aljeojal Znano je Citaleijem fasopisov, daje na Francos-tan nastal velik prepir mej konservativno in repu-blikansko stranko zarad lOOletnice, ki so jodrugi napra-tili v spomia filosofa in pisatelja Voltaire-*. Voltaire bil je du*evni velikan. a njegovo privatno Ltv«»tijp, nij bilo ravoo uzorno; v njegovem znafiaju bilo j<* tJosti cniih pik; to so koimervativri porabili in Voltaire-a za spomin hudo oblatili. Republikanci pa ne mon'jo pozabtti, da je bil Voltaire wi«»n prvih aporteljev fran-coske prekueije in n*p«Mike. Vsak sodi torej tega moia po gvojcm stali&ti. A m samo Francozi so slavili Yultaire-a; tudi nekateri Ttfacani so jih hoteli posnemaU in ustavljal se jitu nij prav nobeden, Polit dntftvo ^Progresso* napravilo j«» na praznik neboboda v gh'diftci Armuwa spomiusko blavnmt; govorila sta 2 doktorja #koro bi trite) praznim kloptm in tako je koniftlii ta slavno*t v 1 uri brrz vracpga hrupa, ker obcinstvo je rajSi gbtlalo ono poroko v srbski cerkvi, katero scm varo popbal, nego pa slo posluSat govore o Voltairc'tt. Danes je du^la v Trst tuzna vest» da je u^e zopet kostent koset- pokosil nam nad^polnega sklada-tt'ija. — Hajdnba nij veC med nami; a nikoli tie bode Slovenes, jM«ebno v tria^ki oaolici propeval, da ne bi se spominjal nadarjenega sktadatelja Hajdriha; on bil je navduSen pevec na obalih Adrije; zapustil nam je prekrasue spnminke, kateri bodo nas in na§e potomce navduS«ivali za naSo fveto reL. VeLna mu pamet! — Iz Trsta poslali so trl&sVi Siovenci 3 vence: cnega trfAska eitalitirn, enega rojanska {itamica in encga otebni prijat<>Iji ranjcega. Kako je ti»Sko ˇ trstu Se celo svoio dolinost kot sodnik izpolnovatKsledtizslede^ga: Dr. Verneda, ki je asesor pri tuk. inagistratu, je kaznoval nekatere kontrabanderje uie vcckrat; pa ti so mu zaiugali, da mu nle pla^ajo in v resnici iakala sta dva teh pote-puhov omenjenega doktorja pred 8. dnevi prav pod vrati njegovega stanovanja ter ga tako hndo potolkla in razmeBarila, da je dvomiti, da ozdravi. Oba po-tepaba pa ima policija v rokah. Politifini pregled. Drzavni zbor je dne 7. ji-nija razprav-ljal, kako se ima pokriti od delegacy dovo\jen kredit 60 miljonov; udeleiiio se je primerao malo govornikov. Prvi je proti govoril dr. VoS-njak in hudo je sibal celo Andrassy-jevo politiko, katera Avstrijo vodi do gotovega propada. Bekel je, da delegaciji niste izraz prave vecine avstrijskih narodov, ker v njih 15 miljonov av-strijskih Slovanov neiua nobenega zastopnika, mej tem ko mali madjarski narod odlofcuje celo avstrijsko politiko. Ko je pri sklepu svojega go-vora imenoval Andrassy-jevo politiko cigansko, pozval ga je predscdnik k redu. — Drugi za-stopnik StajarBkih Slovencev, Herman, je od* j lofino pobijal notranjo avstrijsko politiko. »AU ni dunajska politika, prasal je mej drugim, od nekdaj mobilizirala proti lastnim slovanakfm na-rodom in se stalnim pritiskavanjem vnela na-rodnostni prepir? In tako dela ona k dan danes s pritiskavanjcm slovanstva nckak avstrijsk in-teres. In za tak interes se hofcc tirjati slovanska kri in slovansk denar?" — Predlog veCiae je bil kondno sprejet in grof Andrassy jo uic odpotoval s 60 miljoni v iepu v Berlin, da za-varujc 2 njimi avstrijsko in to res e(!). Go-vori se, da je uie 10 do 15 miljonov potrose-nih za utrjcnja na meji. Tu si smatramo v dolinost, nekuj opaziti: Ko so vsi slovenski poslanci v dr^avnera zboru in •), njimi tudi grof Coronini in drugi goriSki zastopniki bodi gledt^ tiOmiljonega kredita, bodi gledt; avstro-ogerske nagodbe slo^no glasovali zoper vladne predloge, — jc sel nas slovenski poslancc g. Winkler dosledno „durcli dick und dfiiin" za vlado, kakor bi bili imeresi go-rUUih Slovencev in njih tefcujc v tem oziru raz-liC-iii od onih, ki jih zagovarjajo in brauijo po-gumni zastopniki kranjskih in Stajerskih Slovencev in cel6 naSih goriskih sode^elanov. >ii mo-ramo tako postopanje zel6 ob^alovati. Drzavni zbor sklene letoSnjo sesijo 20. t. m. — Kakor porocajo nekateri dunajski listi, bo ministerstvo Auersperg-Lasser svojo nalogo smatralo za dokontano, kedar zvrsi diiavni zbor nagodbene postave. Potem menda odstopi. Vceraj, 13. t. m. se je zafiel v Berlinu napovedani kongres, Dan poprej je prisel av-strijski zastopnik, grof Andrassy v Berlin, bimo vse atvari, de bi nam potnagale Boga naliga OdreSenika hvalit. ^Bcnedicite omnia opera Domini Domino: laadate et supereialtate eum in saecula. Dan. e. 3.8 Inn per leteh svetih procestjah prosimo G. Boga, de bl tudi zanaprej gnadljivu nas hotel obvarvat inu pom a pat nase savrainike premagat: mi spoznamo, o vecnt Gospud! de smo gre&tiki inn uredni Strajfinge, vener spumni, de smo tvojf otroci, (desilih vfasib ne* pokorni), vener tebe samiga molimo, tvojo sveto v?ro der2irno, v tvojem svetem Imenu smo kardeni, inu se svetem Kriiam zaznamvani; Titedaj kakor en vsmilen Ota nas otepi, kadar smo uredni, zakaj ?cum iratus faeris misericordiae recordaberis." Kikar, nikar Gospnd nas nepusti v tur>ko oblast pasti: Ke tradas Domine bestiis animas confitentes tibi et animas pauperum taorum ne obliviscaris in finem. Psal. 37. Mi vener sm6 tvoje ovcice, ti si nas pastir, vari nas pred tem pozreSmm Turkam, kateri tvoje svete cirkve podira, tvoje svete altarje 2ge ter tvoje sveta ime savrazl, prevzetnu iez tvojo vsiganiogocnost sentoje. „I*eva ma-nus tuas in superbias eorum in finem"; vzdigni tvoje roke Cez Turke ina poniiaj njih prevzetnost inu kon-caj njih rod, kakor si zafel, de po celi Europi bomo tvoje svetu ime castiii inn nikar tiga fardamaniga kahometa. Ah t E&urge Domine, adiuva nos, et libera ncs propter nomen tuum. Jest vas N. N. zagviSam, de G. Bug nam bo dalej pomagal Turka premagat inu iz Europe pregnat, ee ner poprej se bomo poflisali zRpuvidi bogje deiiati inu greha se varvat, kakor na kratkem nas zagvisa s. Ambro2, rekoc: Si tu pec-care desieris victus est inimicus. S. Ambr. Ce ti boS nebal greliti, savrainik bo premagan; zakaj G. Bug nebo perpuatil, de bi ta neverni Turk te pravitoe VftrSenike konCal, kakor David fr prerokovais Domi- nus in circuitu populi sui, ex hoc nunc, et usque in saeculum. Quia non reliquet Pominus virgam pecca-torum super sortem justorum. Psal. 124. Gospud Bug je zdaj per nas inu b6 per nas vselej ostal, ce mi v gnadi bo2ji boino Liveli, ne bo perpustil timu gresni-mu Turku nas premagat, kateri vse vupajne na G. Boga nasiga OdreSenika postavimo, za tiga volo imamo se trostat de nas ne bo zapustil, zakaj David nas zagvisa rekoc; Qui habitat in adjutorio altissimi in protectione Dei coeli commorabitur. Psa!. 90. Ne bojmo se tedaj Turka dokler G. Bug nam pomaga, zakaj tem katerem G. Bug je pomagal, so vselej svoje savrainike preuiagali. Israehterjem je G. Bug pomagal ter so bili pobili na enkrat 13200 Ma-dianiterjov. Davidu jeBug pomagal ter s 400 (Lolnerji) je bil pobil veliku tavient Amalekiterjov. Sampaonu je Bug pomagal ter on sam je b'13000 Philisterjov premagal. Bug je pomagal krujlu Ecehiasu ter eno nu6 185000 aavrainikov en sam angel je bil pobil. Zakaj G. Bogu obeda se nemore ubranit, kakor Job je djal: Deus,' cujus irae nemo potest resistere. Job. ti. Inu kadar Judit, desilih iena, je bila Olofernusa prema-gala in njegovo vojsko pregnala je djala: Adonai Domine, magous es tu et praevalens in virtute tua, et quern superare nemo potest. Judith, c. 16. Nimamo tedaj N. N. se bati Turka dokler G. Bug je per nas hotel ostati. Mane nobiscura Domine et contere forti-tudinera inimicorum ecclesiae tuae, et disperde illos; ut cognoscant quia non est alius, qui pugnet pro nobis, nisi tu Deus noster. Zakaj vse nase vpajne postavimo v tvojo milost in v' pomc6: Tu es ipse Bex meus et Deus meus, qui mandas salutes Jacob. Psal. 43. Tebi bodi aamimu Cast inn hvala cdaj inu do ve-koma Amen, pr«d njim so bili tarn lorda Beacons field fry ^ Salisbury, grof Suvalov, Corti in knez G o r 6 a k o v. Vsak izmed teh poslanceV iintt svoje trgovmske, voja§ke in druge strokovnjake. seboj. Vse vlasti so prifcle dobro oboroiene & kongresu. Tudi pri nas se je zaSelo gibati, p©* sebno pa mej vojnim mornarstvom. aTagblattov1"8 dopisnik iz Pulja na§teva u2e ladije, ki so od-menjene za akcijo. — Tudi za mopilizacijo ve-likega dela druge armade so doSla te dni ufo viSa povelja. Vse kaie, da nam prinese kongreB oljkino vejico. NemSkemu cesarju Wiljelmu gre polagoma k boljfiemu in je upanje, da okrevaj! pri vsera tem pa je za nasledstvo vse preskrb-Ijeno. Napadnikdr. No bi ling pa je na zadnjem konci ter vedno v nezavesti. — NemSka vlada napenja zdaj vse sile zoper socijalisto ^n skle-njeno je u^e, da bode sedanji driavni zborraz-puSaen, samo v namen, da pride tak zlor sku-paj, kateri bo brez ovire potrdil postavo zoper Bocijalno demokrato — in gotovo fie ostrejfie postave, nego so bile zadnjid predloiene. Ruska carinja je nevarno zbolela. Razne vesti. Nesrefia. V ^kerlji pri Sovo^ Jah ss jetwnoS-njemu kovaeu pnea tako noftrcano spro^lla, dajeeadel svojo zeno, ki so je na mah mrtva na tla zgradila. Josip Leban, jako mnrljiv sedmoKolec in ma-turant na tukajHnji realki, 10 loten, iz Stopioa na Tol* minskem doma, sin prcmo2nih utarSev — so u2o trotjl dan pogreSa. Ker so nasi! njegov klobuk pri So6l blizo Bkonjodetv,att pri gorifikera mostu — sum! so sploh, da so jo utopil, kar je tem verjetnojfto, ker ja pustil nokoliko dtmara in uro doma in je zanustil dna 12. t. in. na vso zgodaj v slabgi obleki svojo stauo-vnnje-~pa ga ni bilo ve6 nuzaj. — Govori se, daga je najbrze vnotje morgan k samomoru nagnilo. Skoda za talcntiraucga in marljivega mladenial (Ravnokar smo pozvedcli, da so nasli truplo v Soft.) Sviini meSifiki (kokoni) so do zdaj So po ceni prodajajo in sicer japanski od 1 gl. 05 kr. do 1 gl. 50 kr., domaCi, uscnicni pa od 1 gl. 16 kr. do 1 gl. 00 kr. kilo. Prvih je prislo do vceraj na gorifiki tig 354*20, drugih pa 1048*30 kiiov. Bovfika ditaJn.ica je na blukoStni pondeljek se sijajno slovesnostjo obhajala svoje rojstvo; obeneH pa je tudi izrazila veliko radost in hvalcznost vsega bovskega prebivalstva zarad cesarjevega odgovora na Slogino adreso.—Menda ni slovanska tribojnica vfibv-cu se aigdar poprej tako pono3no vihrala zraven av: strijske zastave, nego ta dan naz okincanega hodnika na poStnem postopji; pomenljivo ste naznanjali krasnl zastavi, da Slover.ec je ob en em zvest Avstrijari in slovesno ste protestovali zoper nasprotno hudobuo sum-niCenje nekaterih zagrizencev, kateriia je ta lepa, fla-rodno-patrijotiCnu slavnosi vse njihovo skrivoo in eCl-tno rovanje s krepkim niabom uniCila. V mraku so jeli prihajati gosti od n&h strant bovskega okraja, pa tudi s toiminskega okraja in CB-16 iz Gorice in od unstran Predela so prisli nekateri. Naj bolj mofao so se obnesli wli Kobaridci: cltal-nieni predsednik, pevkinje, pevci, uCitelja iu drugih mozakov in gospa lepo Stevilo—odvrnili so svojim so-scdora lepobrojni pohod na daa kobariSkega tabora io pri diugih prilikah. Ne samo uljudnost za uljudnost, ampak tudi uspesnost vzajamne moraliCne podpore pri enakih zapoCetjih je bila prav pomenljivo izraiena v lepem vencii kobariSkih gostov. Ob 71/2, uri je veseli grom topicev napovedavai zacetsk slovesne besede. Vhod v poStno poslopje je bi! jako okusno akin5an sezelenjem in zastavami;ne-primerno lepge pa je bila opravljena piostoraa dvora* na;tako didnega odra se nismo kmalo videli naueSeli, kakor ga je znala nafirtati inspomocjo svojih zvestlh eitalnicarjev izgetoviti spretna roka mladega, za stvar' vnetega predsednika. Na obeh straueh odra ste vi- ¦ seli ovenGani podobi N. V. presv. cesarja in eesarje-vica Rudolfa, na sredi dvcrane sejepa kaj lepo po-dajala krasna oleografija: ranjeoi Cmogorec; okrog in okrog razvitijene dvorane so bile razveaene slovanske zastavice. Ob 8. uri so bili uze vsi prostori napolnjeni, a pozneje so Se vedno prihajali zakesneli gosti.-—G. predsednik je s srenimi besedami pozdravil od vseh strani doSle goste in s povzdignjeno avstrijsko zastavo vro-kah—nazdravljal pres. cesarju v zahvalo za povoStvo, katero nam je dal v toMilnem svojem odgovoru na adreso,—da ostanemo namreC tudi zanaprej v zavetju, mogo6ne krone avRtrijske.—Ob»5iastvo je odadravljale. z navduSenimi zivioklici. Na to so se prav gladko vrstite posamezne to(-ka lanimivega programs Vsepesmi, moski in mesani »hori, so j*kQ dopadale te? «Q |« morale veCinomG wnavljati. Pevovodja, gosp. uditelj Stres, zasMi, da ga prav castno odlikujemo, ker je v kratkem casu nabral in izve2bal tako dober pevskizbor, kakorSnega Smajo le redko kje drngod na dezeli; pa tudi verlim pevkinjam in peveem gre vsa hvala za njihovo cvrato napredovanje. Slavnostni govor, ki ga je govoril L gosp. vikarij M. Strukelj, bil je nekoliko obSiren, pa vendar tak, da je zanimal od prve do zadnje be-sedice in Se vec—da je vnemal. Sploh labko rece-mo, da se je govor prav hannouicno vjemal z osebo c\ gosp. govornika: biljekrepak, jedernat, vnet; zato pa je iel tudi gromovito pohvalo. Prav njeino ate predstavljali gospodicna uCite-ljica in gospdc\ St dvogovor iz Marlje Stuard, — pa 08 samo Djeino, ampak tudi pravilno in elegantno. V gospodiftm uCitejjici smo z veseljem apoznali prav spre-tno deklamovalko in predstavljalko in nadejamo se da bo ona seme svoje sposobnosti zasejala tndi med bolj odraslo bovsko mladino; kajti po naSih nazorih se mteza delokrog Ijudskih utiteljev in uciteljic—tudi *vun solskih prostorov. V Bovcu je za to precej obSirno poljc; saj nisrao uze davnovideli toliko lepe mladine skupaj, kakor to pot vbovSki tftaloici ingo-tovo bi se je dalo ronogo pregovoriti in za to vneti, da sodeluje pri narodnih zabavab, katerih glavni names je pospesevati — ljudsko omiko v na-rodnem zmislu.—V burki »Mutecaso bile vscza-dace pray srednorazde)jene;posamezniigralci inigral-ke so bili vsak na svojera mestu in so svoje nalogc tadosta naravno — in fie se poraisli, da so prvi krat nastopili—nepricakovano dobru izvrsili. Posebno nas je veaelilo, da se niti oce stareSina, g. M,, ni ustra-iil desk, katere pomenjajo svt-i. Ce pojdejo mozaki x dobriin izgledom naprej—po tem gotovo ne bo ho-tela zaostajati mladina.~Posebnc dobro rac; ima no-vorojena citalnica za komiko. Vrli Martin se je tako prosto sukal na odru, kakor bi bii na njem rojen.— Po dovrsenem programu so se precitali telegra-ficni pozdravi, dosli od predsednistva drustva „S!oge", od Citalnic v Spodnji SiSki pn Ljubljani, v Solkanu, Kanalu in Tolminu, od drustva „Edinostiu v Ajdov-Scuu in od druStvenika gosp. Milohnoja iz Tr2ica na Kranjskem. Vsi pozdravi so bili z zivahnimi 2i~ vioklici sprejeti; posebno radost je pa vzbudil oni ajdovske „Edinosti", ker je obsogal tudi ostro puSCi-co, sproSeno na neko duSevuorevse, katero izza ki-telj intrige plete zoper bovSke narodujake in zopcr novo drustvo. nVara rodoljubi zrno, pseudopeda-gogu pa lupina!*4— Po besedi je rajala vesela mladina do ranega jutra, mozje pa so se v postranskih sobanali pri slad-ki kapljict mej napitnicami resuega in saljivega zadr-zaja, mej petjem in razgovori prav po domace zaba-vali in ob enem mcd seboj ogrevaii in vtrjevali za nadaljno, cvrsto narodno delovanje. §e nekatere refleksije o tej besedi in o novem dru§tvu priobcuno prihodnjid. Iz Gerovega se nam pi§e 11. junija: Povejte, g. urednik, ako vam drago, v prihodnji Stevilki „So-4eB goriLkemu „comitato d'azione", da mi Brici se malo brigamo za njegove neumne demonstracije, kakor je bila ona na podgorski Ealvariji. Nas take otro-carije pustijo popolnohladnokervne. A ne! g. urednik, nismo vedno indiferentni, posebno kadar hoceino po-vedati kaj zelimo. In to smo pokazali Cerovci ravuo minule binkostne praznike, fieravno nekoliko kasno, a vendar, menimo, se zmirej^asu primerno. Demonstio-vali smo namrec, vsim laskim „coniitatom d' azione4 (Jujte! z velikanskim ffkresomtt, ki je bii gotovo visji nego oglejski stolp, ker razsvetlili smo svoj cerkveni stolp tako, da gotovo so ga morali videti vaLi goriski italijanfiifii in morda tudi videmski agitatorji, ako so se ravno po^eljivo ozirali po nasih lepih Bidib. Pa le veL. Nismo bili se zadovoijni z razsvet-Ijavo, ampak mi „nizka in sirova druhal" (o gentile Gorizia!!) smo se tudi prederznili streljati z raozuarji; katerih jek se je odmevai dale& na okrog; morda je prisel se celo do uses kacega od jeze penecega se uda .comitato d'azioae". In zakaj vse to? Na slavo na-iemu presvitlemu Vladarju, ki je blagovolii izraze na-Se vdaaosti tako dobrohotno na znanje vzeti. Da 1 go-apod urednik, tudi Boga smo zahvalili se slovesno sv. ma§o in zahvalno pesmijo, da je nas presv. Cesar nas tako pohvalil in povzdignil nad „penapete in revoiu-cijoDarne elemente italijaoske narodnosti." In na le besede smo ponosni! Zato pa hocemo biti nasemu preljubljenemu Vladarju vcdno zvesti, vdani in podlo-4ni, in to vkljub vsej jezi in togoti sovra^nikov nase lepe domovinet Mobilizacija vojsko. Slov. Narod. pise 12. t. m.. Veeraj je bila sploh po nasem mestu xazsirjena in pozitivno trjena novica, da se pripravlja mobilizacija na§e vojske. Kuhn, ki je imel v Ljub-\jano priti, odpovedal je baje svoj prihod, in tudi na okrajna glavarstva, pravijo sli so potrebni ukazi. Ce se to potrdi z dejanji, hoCemo upati, da je vendar le vse za obsedenje Bosne, a ne za kako drugo vojsko naKjerayano. Mi nijsmo ni6 pozitivnih porofiil dobili, in svarimo pred pretiranimi novicami. Sicer pa tudi BNeue freie Presae* od nedelje poroca, daje ona iz- vedela, da se bode en del nsSc vojske, §est dsvizij, mobiiiziralo. Kamen te naredbe da je, pripravljenost za izvrSitve apotrebnih« karokov v otfgled kongresa, ki se jutri snide. Kritifncga kaj o tem reci, se nam ne zdi varno. Saj so na§i poslanci govorili, in na§e obfiinstvo samo misli. Prijeti tatovi. Hedavno se je napoiilo v Paris 15 avatrijskih, raznim sodnijam dobro znanih omikanih, premetenih tatov, kjersoboteli svojo umetnost na §kodo raznih ljndij v izmikanji de-narjev iz zepov poskusati. Sedemjih je pariSka polkija ujela in priprb, drugim se je posrefcilo uiti, in sicer kakor se je br* zvedelo, na Avstrijsko. Popis vseh teh ptitkov je razposlala policija po vseh mestih tako tudi v Ljublj a no; ker se je prav ugibalo, da bodo ti tatovi binkostne praznike 2% se dobro porabili in iz Peste se je v soboto v Ljubljano telegrafiralo, da je 6 teh tatov napotitose v postonjsko jamo. Ljublanska policija pripravila je vse za slucaj, ako bode mogofie teh ljudij polastiti se. V resnici naznani jeden potovalec, ki se je pripeljal ob 1 uri popoludne z vlakom v Ljubljano, policijakemu vodjji g. Peroni, da mu je na potu od Zidanega mosta do tarn bilo u-kradenih 500 gld. Policaji ki so bili na kolodvoru nastavljeui, zasafiiliso kmalutrijakoelegantne gospode katere so po popisu takoj za one tatov? izpoznali, o katerih se je iz PeSte javijalo; ti trije tatovi, katere so se biukoStnc nedeljo de2elnej sodniji v Ljubljani izrofiili, so glasoviti ogorski iepni tatovi Kranz, Lan-ger in Markus. Ukradeno svoto 200 gld. so bili menda inej soboj u2e razdelill in denaroik proC vrgli. SI. >". Trino sporoCilo firme Jos. Pipit et Comp. v Trstu dne 5. juni Id78. Po zadnjera naSem sporodilu se je politico ob-nebje saj toliko razvedrilo, da je zdaj nekoliko upaoja, da se snide evropski kougres. Mogofie jet da bomo imeli saj zafiasen mir, morda pa tudi trajen; — a vere v konCni nur manjka, nezaupauje se uoCe zgu-biti. — Ne bo torej se tako hitro konca uze zastare-lih nadlog, hudo tezefiili promet in kupiijo. Kava. — Mi smo u^e vefikrat sporoCali; dase fina kava, posebno pa Ceylon plant vzdr^uje pri trd-nih cenab, katere vtegaejo porasti; toseje tudi zgo-dilo in se vtegne celd ponavljati; nizje sorte, mej temi najvec obrajtana Bio, so tudi zadnji gas po3ko-dilc za 2%, ker dohajajo iz Anglezkega in sploh ino-stranskega vesti o dobri in uspesni kupdijt s tem bla-gom. — Cene vtegot#r ie ne porasti, vendar pa in stalne ostati in je torej to blago v jako dobrem umeriji. — Prodaje se Rio nizje vrste po gl. 88:90, srednje vrste po gl. 92 do gl. 97:—, fina 98—100:—; najfinejsa gl. 102 —gl. 105:—, izbrana (elckt) gl. 108 —gl.110:—; Santos gl. 98 —gl. 116, St. Domingo gl. 100 — gl. 110; Java gl. 115 — gl. 130; Malabar native gl. 108 — 118, Malabar plant gl. 125 — gl. 148:—; Ceylon native gl. 98 —116:—; Ceylon plant, gl. 135:— gl. 156:— Peri gl. 145 — gl. 156, Moka gl. 128 — gl. 134:— Oije, — Fino uamizno olje se vzdrzuje na vi-sokih cenab in nocejo lastniki ni6 popustiti; navadno jedilno olje pa je se precej ceaeje postalo, ker ga do-haja dosti, pa se malo po njem poprasnje; morda] bi bil prav zdaj ugoden cas za previdenje s tem biagom, kajti kakor hitio pridejo sopet kaka vprasanja po tem blagu iz inostranskega, mu vteguejo cene koj posko-6iti. Kotonovo oije oblelano v tmah je poskoeilo za 2%, mej tem ko je slabse blago v orrg. sodih ostalo, kakor je bilo. — Jedilno olje prodaja se od gl. 53 do gl. 65, po kakovosti; namizno bio Mte. St. Angel© pa gl. 71 do gl. 82 in Kotonovo od gl. 54 do gl. 58:— Sadje. — Pri pi Clem fposlu v sadju sploh se cene nijso skoro nic spremenile; edino cene pome-ran6 in limonov se pogostoma premikajo po kakovosti in po dolazih in rozicl so tudi poskocUi, ker jih je malo v zalogah in prihodnja letnia tudi prav slabo kaze, mej tem ko kazejo mandlji tako dobro, da bomo imeli na jesen jako ceno blago. Rozitt gl. 10:—; limoni in pomeranfie od gl. 8 do 10 zaboj; mandlji gl. 120 do 125:—, rozine od 25 do gl. L6:—, Eleme gl. 18 do gl. 24, Cisme gl. 16 do gl. 18:—, opasa gl. 15 do gl. 25:—, fige v vencih gl. 18, pa so tako sla-be, da skoro nijso za drugo rabo, kakor za fabriko. Ri2 —mlahav; prodaja se po nizjih cenah, kakor v zafietku preslega mesca. — Italijanski rii gl. 19 do gl. 25:—; Rangovu gl. 16:50 do gl. 18:— Mast in Speh. — Po sporofiilih iz Anglezke-ga je speh tam porastel za dobrih 5%: tukaj so pa cene §e zmerom jako nizke zarad pomanjkanja naro-ceb in bi bila zdaj spekulacija s tem biagom skoro najbolj zdrava z ozirom na ono porastenje na Anglez-kem, ki vtegne pri kolickaj vcfiem gibanju uplivati tudi na naS trg. — Mast Baucrait skoro. brez spre-membe: — Wilcox pa se priporoca u2e po nizki ceni in posebno zato ker je pr*v tako lepa, kakor Bau-kraft nizje vrste in jo mnogi tudi za tako prodajajo. — Speh 9squire* v zaboj ih po kakovosti in debelosti gl. 43 do 45:—, mast Baukraft v orig. sodih gl. 53:50 do gl. 54:— Wilcox gl. 51:50 do gl. 52:— Petrolij. — Ker zdaj nij sezona za to blago* so cene vie vec* casa nepremakljive; prodaja se po gl. 15:50.|— Za kesnejo dobo, namreC sept — decem-ber pa se najdejo prodajalci po gl. 17:50 in tudi po gl. 17:-. DomaCi pridelki. — Maslo ie zmerom za-nemarjeno; prodaja se Stajersko blago od gl. 82 do gl. 88:— in pri vsej nizki ceni, ga nij mod prodajati v velikih mnozinah.— KupCija s fiiolon pa je popol-noma ponehala in so cene le nominalne. — Knpci bi se nasli za nov fezoi uie zdaj; plaievali bi radi ru-de^e navadno blago za otrt—nove obe po gl, 10:50 do gl. 11.— Zito. — Kakor smo uze pred 2ma mescema sporoiali, so resnicuo cene konec maja motuo padle, posebno j>a cene koruzts zdaj koruzo drie v Trstu po gj. 7:50 do gi. 7:80 kuintal po kakovosti. — Mo-goce, da se kaj pade; a vse je odvisno od dovaiaoj in od stanja valut. Zdaj bo Sissek pofiival nekaj casa in Trst delal; tako vsaj kaze. — LtHtnictt uredniltvu. Vhoiu p. n. naro^uikuru t To pot ue n»m je grudtv > tuko zagatilu, <1« »mo morHli za priliodnjic cdloziti poruciis ob obravnavah pred porotniki, ki so ho zadnjo dni vriilc. Oosp. P. v I)»setkah: Ni troba dru-zega naslova, u«>go namo ime. Ne Katntfritc, da Yarn niimo Is odgovorili. V kratkem. Zdmvi! Razpis * u6iteljske slui;be. Razpisuje se s tem sluiba ene podu^iteljice v Jelsanah z letno plafio 208 gld. iz delelnega iolskega zaloga in se stanovanjem v naravi, ozi-roma dotifinim odskodovanjem (30 gld.) od iol-ske obfiine. Prositeljice naj svoje po §§. 2 in 3 del. postave 3.novembra 1874 §t. 30 dokumentirane proinje, ako niso le v sluzbi, naravnost, ako pa slniijo, po predpostavljeni oblasti le sem vlolijo do 10. julija t. 1. C. K. OKRAJNI SOLSKI S?ET Volosko due 6. junija 1878. %¦ Podpisani glavni agent slavnega c. 'tl. kr. priv. zavarovalnega druitva „Assi~ curazioni general^ v Trstu naznanja s tem, da je pooblastil gospoda Franca Fabiani-ja v Stanjelu kot svojega o-pravnika za komenski okraj. V Gmici 1. junija 1878. Fenf. Candntti. NOVO! NOVO! NOVO! Xoii, Tilice in iHc* iz prayeya „SREBROJEKLA», otUtifjo v«dno bele (naj »a n« i»meaj* z nexdr»Tim t«ko XT»nim .ChSn*,rebr^Bl» katero po.Une rumebo uze po o»emdae»ai r»bn. l)» je na{« bUro i'ubo-Titso, ozirom* d* o»t»ne belo, dajeao 10LETXO I'OROilVO! lyi tuceu iiic . . gl. 1.50 t[2 „ Tilic. . „ 1,50 j 112 „ noier . „ 2.r f Teh 27 koiov «» dobi Uhko »»»k pott-beJ> *" P* »«« »kup«J kot kompletnl »«rv«ceTeles*ntai i«tvli i» ni6«To ctao S gid. (t itktalom Tred) \ "-751 iho „ L— \ . ilUic 1 z4fem*T«c . . 1 2»jcm»T«c za juho 1 xiicft za prjkaho . « pudkUdwkoT za «o3a grid, i 50 - 1 JAKO ELEQJLIfTEX atufatt etal t anim ducetoa iatimeo areberae poiade; 13 lot. pojkut. tr«b. (6 aui.v in s tiiio namott,, 22 gld. za samo 9 gl. - Besaicno SBEBEKJfE ZEf>E VUEJ (j c k. kovnent arada B«. »kat«ae, natancao regruliraae in tocno idoca • 31ttnim poroitTonu i »reb. eilinderca z Ttrigo cam. $1.12 lano gl. 6.50 1 „ ank.jrea»krUt. tteklom , gl. 15.50 „ gl, 9.50 r«monwir-ura t kriat. tteklom (aaTija ie pri K rtaki uri do- damo za.toBj l fla zamatal ttal, TarUteo in kljuiS. riotici brez kyuca) turn. gl. IS *amo ft. 1550 \ 1 zlata ura za dame « etaijein nam. gi. 2S iamo g-i. 17 75 I 8rabara« arafl Terizica od gld. 2.2a — do grid. 7.—. ^ Najnovejsa specijaliteta! Plinove lampe, ki se prenaSajo, {bre, c.n, *«, dai. (tah. ta> in brez cihndra) zaparatom rr«d ^.a* aparat narejaiam »toJ plin). Xa Iampa m potUryajo Uhko na mizc, ali obaiajo u zid, all aa pid. atropje. Dobrota za r.akega in za Ttaki kraj! ' ^ Lamp* aa sa atcao po gi. *.—\ . . , » nrfza » _ 5.-1 f «»«pHna 80 kr. Pod^k, kako »t • « podttrop, „ 4.75/ i«* Iampa rabiti, »« nam prjden« Lepil plamen kakor pri preraogovem plinu, W>k ceneji od petrolija. m SS&^SS.fiTBlw »* to prott pWUtt mU P9itaw* Exporthans B6etteHieim, Wlen, Margarethenaorasse 13. A»o»Y*telj in odgoTorni urednik; AJSTON UABUANL ^TBUSir: MAIIiBIG ˇ 4mm