Olajšave za stavbensko obrt — oškodovanje obrtnikov? Za Stajersko velja stavbejii red od 9. februarja 1. 1857, kateri ni nikakor vefi primeren za naš čas. Isti določa v paragrafu 191., da sme vsako, če tudi najmanjšo stavbo, napraviti le opruviče.ni zidar ali tesar in da jiikdo brez mojstersfcjega lista, tudi polir ne sme taka dela opravljati. Ta določba je sicer stro ga, vendar se je tedaj še razločevalo med mojstrl po mestih In po deželi; od mojstrov po deželi se ni zabievalo izpitov, ampak samo prakticno usposoblje.nost. Take so bile razmere do 1, 1893, ko je stopil v veljavo državni zakon od 26, decembra 189.3 o stavbenih obrtih. Po tem zakonu se je Sčitilo samo izprašane stavbene obrtnike, zlasti se je s tem zakonom upeljal jako strog izp"t za stavbeiio, zidarsko, kamnoseško, tesansko in studeničarsko obVt. Vsak mojster mora sedaj dokazati z učnim listom, da se je izučil obrti in se je vpeljala preoejšnja doba pra,:kti6ne izobrazbe. Odpravila se je tudi razlika tned mojstri po mestili in iia deželi. Posledica tega zakona je bila, kakor priznavajo obrtne korporacije1 (slcuplne) v svojih spomenicali, da so po novib zakonib izprašani obrtniki ostali v mostih in da na deželi s časoin splob ni bilo dobiti več stavbenskih- obrtnikov, ker so stari mojstri izu^nrli. Stvar je prišla tako dalec, da so celi okraji brez stavbenskih koncesioniranih obrtnikov; ker teb. ni bilo dobiti ali pa samo za drag denar iz mesta, zato propadajo stavbe ali pa sl pomaga Ijudstvo z neopravlčenimi samouki, takozvanimi ,,fušarji" (ta izraz rabijo spod^oStajflr.sTri libcv-iifi r.a naSe domafie obrtjiike na deželi), katere oiirtne oblasti zasledujeio z velikimi globami. Povdariti je treba, da po ^eedajijem stanju zakonov nikdo ne sime niti najmanjše stavbe, celo popravil, opraviti brez izprašanega mojstra. To je seveda s 8asoma postalo neznosno. Sicer določa paragraf 23. drž. zak. o stavbenski obrti iz leta 1893, da njegove določbe niso veljavne za stavbenska dela, katera opravlja kmecko prebivalstvo kot postransko opravilo in brez obrtnib pomagaeev pri hišah in gospodarskih. poslopjili, k*ak;or so po deželi v na^adi, toda le pod tem pogojem, ako dotični stavbenski red ne predpisuje, da se mora po.staviti za stavbo upraviSenega vodjo (Baufiihrer). Po obstojeSem štajerskem stavbenskem redu pa je treba za v.sako stavbo postaviti upraviCenega vodjo, tako, da paragraf 23 sploh ni bil uporabljiv. Sicer se je sedaj paragraf 19 stavbenskega reda za deželo tako spremenil, da za stavbe po paragrafu 23 ni treba poslaviti upravi^enega vodje, fo je. najeti izprašanega mojstra, vendar je ta prememba stavbe.ns"kega reda precej brez pomena, ker kimaiSko ljudstvo svojih stavb samoi ne izvršuje, kakor to zahteva paragraf 23 i.n ker k;mečko Ijudstvo zlasti ničesar ne more staviti brez pomagaSev, kakor istotako zaliteva paragraf 23. Določbe tega paragrafa v državneta zako.nu o stavbenskih obrtib bi tfebalo tako izpremeniti, da se zlasti razširi pojm onih stavb, pri katerih ni treba !zprašanega mojstra, Zastopniki obrtništva so sicer voljni, da se ta paragraf tako razširi, da ni treba izprasanoga mojstra za mala popravila na deželi, tckla ta pojm se da različno tobnačiti. Vrlm tega pa bi to razširjenje paragrafa 23 ne zadostovalo za dejans"ke potrebe. Tudi je zelo vprašljivo, kedaj se bo ta zakon spreniiefiil pri žalostnih razmerah v državnem zboni; dosedaj vlada dotifi.ne predloge mti prodložila m, ker se razni interesentje ne morejo zediniti. Patentira.ni zastopniki obrtništva iudi predlagajo, da se1 državni zakon tako spremeni, da se zopet vpcljejo posebni mojstri za dežele, kakor so bili pred letom 1893 in da se vpelje novo rokodelskoobrt zidarjev in tesarjev za mala dela. Tudi to izpremembo zakona |e dosefii samo v državnem zborn, kjer je odvisno od sto slnfiajev in nasprotujočib se interesentov (toženj); splob" pa prememba državnoga zakona iz leta 1893 še m prišla 1z pisar.n doti^nihporo^ovaicev. Okaki vlndm predlogl tii rbilia ne slulia. Vrliu tega pa bi trajalo zopot lota in leta, predno bi bilo dovolj mojstrov za deželo po namo.ravani sprememhi državnega zakona. Po deželi je sicer jako veliko stavbenskih obrtnikov, kl so prav dobro usposobljeni za stavbe po deželi, vendar lsti jiTmajo stroglli Vzpitov po zakonu iz 1 1N9B in so zato predmet vednib šikan, nekateri c&Io plaCujejo davek, obrtno oblasti pa .jTii preganjajo z visokiml globaimi in zapornimi kazrrimi, ker pimajo koncesije. Vse to je napotilo zastopnike kimečkega prebivalstva v deželnem zboru, da so tu.di za Štajerskp zahtevali olajšave pri podelitvi stavbenskih koncesij po paragrafu 6 drzaviiega zakona iz leta 1893. Ta paragraf doloCa, cTa sme politifina deželna oblast na predlog deželnega odbora odločiti, ali iji' v katerih politiSnib okrajih in posameznih krajih se moreio podeljevati koncesije za stavbe.nsko obrt v natariSno doIoCenern obsegu pravice in pod pogoji, kateri so olajšani nasproti drugim določbam zakona, Po tem para-grafu se take koncesije more podeliti osebam moškega spola, katere so najmanj 4 leta pri dotifini obrti bile zaposlene in s tem dosegle praktično usposobljenost. Taka ko.ncesija se razteza samo na kraj, kateri je v koncesiji natanJSno določen in samo na stavbe, ki so v dotičnem kraju v navadi; koncesija se sme podeliti samo tetiaj, če je kraie'.Tiia potreba res pc'dana In po zaslišanju trgovske in obrtne zbornlce, kaiera ima vprašati dotično aadrugo; ako se razmere spremene., zlasti, ako je dovolj izprašanih obrt.nikov, potem sme naonestnija ponehati s podeljevanjem takib koncesij. Določbe so tako omejene, da jii kake nevarnosti, da bi že obstoječe stavbenske obrti bile kedaj oškodovane. Zastopniki obrtništva so ugovarjali zoper take olajšane koneesije, toda vsl ugovori so ničevi in izvirajo samo iz mepoznanja dejanskih razmer, nepoznanja zakona in iz pretirane skrbi, da bi se tudi v drugih obrtih kaj takega dovolilo. Slednja bojazen je popolnoma neutemeljeua, ker državni splošni obrtni red nlma nikake določbe, ki bi bila slifina paragrafu 6 zalcona o stavbenski obrti. Tudi je izkljuSe.no, dabi imejitelji koneesij pod olajšanimi pogoji izvrš.evali veeje slavbe, kakor cerkve in šole, ker se take koncesije omejujejo samo na dela pri stavbah, ki so na <Sfu želi navadna. Tudi pri večjih stavbali, hišah ali gospodarskih poslopjih, so bo vsakdo raje poslužil izprašanega mojstra, nego pa obrtnika, ki ni napravil izpita, ampak ima dokazati svojo usposobljenost samo s tem, da je 4 leta v stavbenski obrti delal. Od zastopnikov obrtništva se je v deželnem zboru, tudi trdi^ 10, cla taki obrtniki ne bodo smeli imeti učencev; obrt se bode smela izvrševati samo v kraju, za katerega je dovoljena, po nava,di za veS ob6in sk,upaj. Glede podelitve koncesije, zlasti glede pritožbe iji izgube kojicesije veljajo splošne dolo^be obrtnega reda; zastopniki obrtništva v deželnem zboru so celo trdi- 11, da bodo, zadruge imele pravico, pritožiti se zoper podelitev takih koncesij. Vse tožbe o tern, da se s tem sklepom deželnega zbora oškoduje obrtništvo, so tedaj neopraviCene. Deželni zbor je že 1. 1908 pozval dežel.ni odbor, da naj svoje predloge stavi namestniji v smislu navedenega paragrafa 6, kateri se uporablja v vseh drugih deželali, izvzemši Nižjeavstrijsko in Štajersko, Dseželni odbor pa je stvar zavlaCe\al iji ni hotel sklep deželnega zbora izvršiti; s tem je kršil deželni red. V interesu deželnega zbora je, da se vsako tako kršenje deželnega reda najostrejše ožigosa, kar se je tudi zgodilo v seji deželnega zbora dne 2. t. m. od poročevalca obrtnega odseka. Kaj(i če bi se tako postopaiije deželnega odbora mirjio dopuŠBalo, potem si dežel.ni zbor sam krši svoje pravica. Med tem 6asom je namestnija na zabtevo kmečkih zastopnikov upeljala poizvedbe potom politifinih oblasti, kje so tak.e koncesije pofrebne. DotiSno graclivo je že v rokah deželnega odbora, lcateri takoj lahko svoje predloge stavi namestniji, da se v gotovih krajih dovoli podeljevanje olajša.nib koncesij. Dežel.ni zbor je sklenil, naj bo to dopustno po vseh krajih cele dežele, izvzemši mesta in trge in izvzemši one ob6ine, v katerih se nahajajo že izprašani stavbenski obrtnlki, Umestno bi bilo, da se interesirane občine sktrpno obrnejo na deželni odbor in zabtevajo, da se za njihov okoliš predlaga na namestnijo podeljefvanje stavbenskih koncesij pod olajšanimi pogoji. Ako se ne bi dežolni odbor vedno dregalo, bi zopet zanemaril svojo dolžnost, katero mii je naložil deželni zbor, Tndi nekatere politične oblasti ne prizn'aivajo potrebe lakih koiioesij: zato morajo občine in okrajni zasiopi stopiti na noge in napraviti peticije lia deželni odbor in namestnijo. To nepristransko poročilo o razpravab doželnega zbora v tej zadevi, ki je dvlgnila toliko nepotrebnega prabu, naj zadostuje, da se stvar vsestransko pojasni. Kdor stvar mirno presodi, mora prlznati, da se je ustreglo nujnli potrebi ljudstva in da o kakem oškodovanju' obrtnikov ne more bitl govora.