> SOSEDLOJZE
Delo zmaguje tudi nad boleznijo
Lojzeta Prvinška poznajo mnogi Kodeljevčani. Saj je že od leta 1949 živel na Hradeckega cesti, po dograditvi bloka v Klunovi ulici leta 1961 pa se je naselil vanj. Zadnja leta se je sicer moral zaradi bolezni umakniti iz družbenega življenja, posvetil pa se je intenziv-neje ladijskemu maketarstvu. Kaj ne, saj ga je vzljubil kot dolgo-letni sekretar ljubljanskega mestnega odbora - kasneje mestne - in nato republiške organizacije za tehnično kulturo.
Daljnega leta 1949 je ludi organi-         Sedaj končujem karavelo Pinto a
ziral prvo razstavo plovil in vsega,      Kolumbove eskadie, in sicer večjo
kar sodi zraven.  In začelo se je.      varianto. Santo Mario sem že nare-
Prirojene spretne roke in enkratno      dil, Nino bom pa še, da bom 500-
potrpljenje za oblikovanje majhnih      letnico Kolumbove plovbe dočakal
stvari oziroma detajlov sta začela gra-      z malo (to že imam napravljeno) in
diti načrte. Poblagljal sc je vanje in      veliko floto - torej z maketami šestih
ob njih v stroko. Vrstili so se tečaji,      karavel. Tomi ježivljenje. No, poleg
prihajali so sodelavci - prav taki      vnučka Roka in mojih najbližjih se-
Na sliki: Lojze Prvinšek v dnevni sodi mea svojimi maketami. V vitrini nad knjigami sta maketi znane angleške uporniške ladje Bounty (v ospredju) in Dubrovniške nave, na mizi pa nastaja maketa šolske ladje JRM Jadran. Ta ladjc plove še danes.
zanesenjaki za tehniko kot on. Mla-dim so se pridruževali tudi starši, zgledi so vlekli, porajali so se vse drznejši načrti.
Ze bolan je leta 1984 dobil načrt za maketo karavele Dubrovniška nava.
To je bila trgovska ladja iz zlatih dubrovniških časov; seveda pa brez topičev ni šlo. Nava je obvladovala vse Sredozemlje in podobno njej je bila zgrajena tudi Kolumbova Santa Maria. V treh mesecih je bila maketa Dubrovniške nave končana, a bole-zen je tako hitro napredovala, da so vsi drugi načrti skoraj za leto dni zamrli.
Potem pa je kar sam nadaljeval: »Material sem dobival iz Pulja, pa iz Italije in Avstrije, načrte celo iz An-glije. Gre za makete več velikosti - od nekaj decimetrov do ok. enega metra. Sam ne ljubim večjih, raje imam one manjše makete. Doslej sem jih napravil dvanajst, tule v sobi jih je sedem. Zivim z njimi kot drugi npr. z umetniškimi slikami. A pome-nijo mi nejbrž še več. Da, nesluteno-krat več! Domala odvračajo me od misli na težo boje bolezni.
veda. Slovenci smo pomorci, piran-ski muzej prav izziva kompleksnejšo obdelavo tega dejstva.
Modelarjev in maketarjev je v Ljubljani precej, a mlajši se raje posvečajo daljinsko vodenim tekmo-valnim modelom. Kaj pa druge smeri? Oh, kar dobro so zastopane, nastajajo makete palač, gradov, stro-je v—predvsem lokomoti v in avtomo-bilov; Eifflov stolp je izzval premno-gega maketarja. Mene pa ie nekaj časa privlačilo letalstvo. Izdelal sem že model, dva, a ladje so le ladje, še predvsem zgodovinske.«
Njegove temne žareče oči so se zazrle v brezdalj. Morda so videle uporne mornarje na oboroženi an-gleški trgovski ladji Bounty, kajti pogled mu je zdrsnil na njegovo maketo v vitrini. Da, rad ima uporne, pokončne ljudi. Končno: tudi sam se vkijučuje mednje, ko se vztrajno upira bolezni. Z dvignjeoo glavo hodi ob ženini roki dvakrat tedensko k speciaJistu. Potem pa sede k svojim maketam in živi. Da, živi!
A. M.